110
Naši dopisi.
Iz Rusije 24. marcija. —17. V pismu od 28. oktobra pr. 1. sem pisal, da ,,buldog bo pri sklepanji mira sicer lajal,   vendar  nazadnje   podvivši  rep  med  noge bo le cedil   z jezika   penaste   sline".    Buldog je  res  strašno zbesnil ter  laja dan in   noč  že skoro dva cela meseca, to je od onihmal,   ko  je Turčija podpisala pogoje premirja   z glavnimi točkami mira.    Jarostni laj  buldoga, kakor smo ga v Rusiji že prej   videli ali prav za prav že prej slišali, Ruskega naroda prav nič ne moti in ne vznemirja.    Tudi preteklo  jesen   sem   pisal,   da Rusija ima še dovo!j vojakov domd,   če   bo   treba ne samo Turške,   ampak   tudi   kake   „omikane"   bašibuzuke   v kozji rog uganjati.   To tudi danes potrjujem, in da povem ,   čisto resnično  rečem ,   da Ruski narod celo želi, da   bi   Angleški   buldog   ne   podvil prezgodaj repa med noge,   in   ne   da bi   samo   lajal,   ampak   da   bi  tudi   popolnoma stekel   ter   začel gristi, kar mu prvo popade pod slinasto mrdo. Ruski narod že dva meseca moli in prosi Boga le ene milosti, da bi namreč Bog dal našim diplomatom tisto tvrdost duha in   pogumnost  tako,   po   kakoršni   se odlikujejo naši   vojskovodje   in   vojaki.     In   s   hvaležno   radostjo moramo priznati,   da   do   zdaj   nas je mili Bog uslišal. Naši  diplomati do zdaj še   niso zabredli v tisto pomoto slabostne prijenljivosti, katera je pred poldrugim letom o času Carigraške   konference  potopila  Ruski ^narod v nezasluženo otožnost.   Živa priča temu so Št. Stefanski preleminari miru, katerega podrobnosti Vam je telegraf gotovo  že   prinesel.    Prepise tega   dokumenta   je   naša vlada pred 6 dnevi razposlala velikim Evropejskim vladam, a tukaj so ga pred 3 dnevi z manifestom carjevim razglasili.    Imenuje se   mir   „preliminarni",   zato,   ker nekatere zadeve, kakor, na primer, kontribucija, tirjatve Rumunske, krajne meje kneževin, ustav Bosnije, jadranje po prolivih bodo še le dotične komisije in deloma kongres, ako se snide, do dobrega ustanovili. Prelemioarni mir je izpolnenje   tiste   obljube ,   o kateri sem v pismu od 23.   septembra   pisal:   „Slavjansko-turško   vprašanje bomo (Rusi) razrešili prav tako, kakor vi (neruski Slav-jani) želite." Menim, da umni južni Slavjani niso mogli za zdaj več želeti, kakor toliko, kolikor jim je prinesel preliminarni mir.    Srbija po svoji omahljivosti (v katero se ve   da jo je Avstrija prisilila)   več ni zaslužila, kakor toliko,   kolikor je prejela:   neodvisnost in nekoliko pozemeljnega priraščenja. Srbi, ako so želeli kedaj postati gospodujoči narod na Balkanskem polotoku,   bi se bili   morali   prej   učiti   državljanske modrosti in pokornosti zdravemu   razsodku,   a ne   rogoviliti s političnimi zarotami   in   šemiti   se   s tistim konstitucijonalnim liberalizmom,   ki je zahodnikom „non plus ultra" politične modrosti,   v resnici pa najbolj surovo gospodstvo večine nad manjšino, kakor, na primer, v Franciji, ali celo manjšine nad večino, kakor v Avstriji. Zdi se mi, da v nobeni ustavni   deželi   ni  osobna svoboda in enakost pred postavami tako garantirana, kakor v Crno-gori in Rusiji:   postava  je   tu   gospod nad vsemi, a ne stranka nad strankarji.    Crnogora je po vojski
izveličana:   ona je   zdaj   trikrat veča in vsaj desetkrat boljša,   kakor je   bila  pred vojsko.    To izveličanje so Črnogorci   zaslužili   tako   z   državljansko   zrelostjo, kakor z izgiedno vojno hrabrostjo. To isto pripoznavajo Turki sami.   Prejšnji veliki vizir Server-paša, ko je prešteva] zaveznike  Rusije   pri   sklepanji   premirja,   je naštel   Črnogorske   armade   20.000   mož,   pa   opazil je,  da   o   vojski jih  je treba šteti za 200.000 mož. — Najbolj   važno   pa   je   osnovanje   Bolgarske kneževine   s Crnomorskim pobrežjem   od   Mangalije do Mi-dije in z odličnim pristaniščem v Egejskem morji.    Ta je tisto strašilo,   na   katero  ,,buldog"   tako srdito laja-Zakaj? to je njemu dobro znano, a tudi nam je znano, zakaj mora Bolgarija  iti do Egejskega morja,   ter menimo,   da zastonj laja,   moral bo ali rep podviti ali  pa hrbet nastaviti.   Kdo ne pomni 1828.—-1829. leta, ko je Rusija  proti  volji   Anglije  rešila   Grke   in  Moldo-Valahe   (sedanje   nehvaležne Rumune) iz Turške suž-nosti? Kdo ne pomni 1853—1855. leta, ko Rusija proti volji Anglije,   ki  je   oguljufala skoraj vso Evropo,   ni mogla   izvršiti   osvobojenja   kristijanov   izpod Turškega jarma? Ravno tako trdovratno je Anglija dve poslednji leti branila   nedotakljivost  in   celoto Turčije;   al   ko se Rusija Turčije ni dotaknila,   ampak jo prisilila,   kristi-janom sploh in posebno Slavjanom dati vso svobodo in vso pravico, kolikor je za zdaj potrebno, se je Anglija splasila,   proglasila   se je za „advokata" Grških interesov; ona raje, kakor priznati to, kar se je zgodilo, bi Turčijo razdjala,   in Bolgariji   v manjših mejah,   to je, brez pobrežja   Egejskega  morja  bi  dala rada   več kot Rusija:   polno   neodvisnost.    Prekrasni   plan   Angleških interesov!    Na   vse   male   državice,   cal6   Crnogore   ne izvzemši,   bi potem se   razdeliu Turški dolgovi, in Anglija bi   s   teh narodičev drla svoje   interese,   kakor je dozdaj drla z njih  kožo  s pomočjo Turških   paš ;   Angleška   krama   pa   imela   bi   po   vsem Balkanskem polotoku   svoje privilegirane  štante.    Nadejamo se,   da   is Balkanske  moke  si  Anglija   ne bo pekla pogače.    O  dveh  ali  treh   pokoljenjih   plačevati Turško* kontribucijo,   ali   pa   na   vselej   na   svoje rame navaliti Turške dolgove,   to  je   za Bolgarijo velik razloček. Anglija bo morala pripoznati,   da tudi južni Slovani in Rusija imajo kakošne interese in veliko poguma, kreniti po Angleških krempijih, ki se po njih lakomno stezajo.
(Kon. prih.) Iz Moskve 10. marca. Dn. B. — Včeraj je v dvorani plemstva Moskovskega gosp. Slavjanski s svojim zborom 150 pevcev dal koncert. Vse vstopnice so bile že več tednov poprej prodane. Najprej je pel zbor nekatere dosedaj neznane Ruske pesmi. Z velikim aplav-som so se morale po dvakrat peti. „Husitska", Češka pesem, se je potem pela; a čudo, da ni jedoaroka se ni ganila; vse mrtvo tiho je bilo. Nasproti temu je bil aplavs velik pri ,,Ovamo", pesmi Črnogorski. Koncem so peli Jenkov „Naprej", katerega so morali trikrat peti; entuziazem je bil tako viharen, da ni moči ga popisati. Vsak Jugoslovan se je moral vspeha tega veseliti kakor dete. Davorin Jenko pač ni mislil, da bode v Rusiji tako priljubljen.
Z Dunaja 31. aprila. — Marsikaj imam danes po-kramljati z „Novicami" in jim povedati to in uno, segajoč tudi za koulise. — Provizorij pogodbe z Ogri se ima tedaj podaljšati zopet za 2 meseca, to je, do konca maja. Da do tega časa tudi ne bode klopčic razmotan, je gotovo, in zato bode mesec rožnik prinesel premembo notranje politike. Kar pa se tiče iztočnega vprašanja, zasukala se bode konečno vendar stvar tako, da naša armada posede Bosno in Hercegovino in ti deželi Avstrija obdrži, česar Ruska in Pruska vlada želite. — Greuterjev govor v delegaciji tudi v
111
najvisih krogih ni ostal brez vtiska; Hrvaški poslanci so mu „in corpore" se zahvalili, da je tako toplo zagovarjal pravice Slovanov, da bi jih sam Slovan ne mogel toplejše, inčujte! cel6 Magjara Secsen in A ponvi sta mu ploskala, dasiravno je današnjo večino Oger-skega zbora šibal. — Počil je uni dan glas na Dunaji, da grof Potočki utegne namesto Aodrassvevo stopiti. Posnela se je ta misel s tega, da ga je presvitli cesar sam parkrat obiskaval, ko je na Dunaji bival. Al stvar je drugačna. Da Potočki ni zmožen posla unanjega ministerstva, to on sam ve, al, Če tudi z dušo in telesom Poljak, je Potočki vendar prijatelj Rusije, kjer ima 40 štirjaških milj posestva v Volhinji, in c^sar je hotel prav resnično poročila izvedeti o Ruskih razmerah. — M nister Las ser je dobil dopust do konca maja in zapusti Dunaj še zmirom hudo bolehen, tudi Stre-majerju prigovarjajo zdravniki, naj nemudoma od-lazi v Krapino. — Kaj pa grof Hohenwart? boste morebiti radovedno vprašali. Da ga presvitli cesar posebno visoko ceni, to se je zopet pokazala na poslednjem dvorskem bala, ker ga je odlikoval, kakor nobenega druzega. — Ker domaČega perila ni kazalo v zbornici Dunajski prati, bo menda, kakor slišim, dr. Vošnjak odgovoril g. Dežmanu na unidanje njegove otrobe na drugem mestu.
Z Vrhnike 1. apr. — Pretekli teden se je tukaj in v okolici Vrhniški klatil stekel pes, ki je popadal pse, race in tudi druge živali, morebiti je vgriznil tudi kakega človeka. Vstrelil ga je potem naš konjač. To se nam treba zdi naznaniti, da se s popadeno živino ali popadenim kakim človekom po postavi ravna in odvrnejo velike nesreče.
Iz Ljubljane. — Volitve mestnih odbornikov se pričn6 že drugi teden, zato se zbirajo narodnjaki v čitalnici, liberalci (oder was?) pa v kazini, da si izhero kandidate za mestni odbor. Čudno, da Ljubljanski liberalci svoj prapor, ki so ga miši v preteklih 10 letih že vsega oglodale, še zmirom kvišku drž6; čeravno vidijo in slišijo, da v Dunajskem državnem zboru — v zbornici poslaniški in gosposki — že umira desetletni ustavoverski liberalizem tako, da pri najhujših pšicah, katere letijo na vlado in njeno ustavoverno stranko, se ne najde noben zagovornik več, ki bi uno in to branil. Se ve da kolovodje naših liberalcev se zanašajo na to, da veliko veliko Ljubljanskih volivcev nič od tega ne ve, da bode nemčurskega na-robeiiberalizma kmalu konec, drugi pa se ž njim vred hočejo raji položiti v grob, kakor da bi priznavali pravo ustavno, vsem narodom pravično svobodo. — Pa pustimo te mučenike na kant prišiega liberalizma, in naj povemo našim volivcem, katerim ni še ugasnila zadnja iskrica pravega domoljubja, da v shodu narodnih volivcev 1. dne t. m. so bili za 3. volilni razred za kandidate izbrani: dr. Karol Bleiweis, France Goršič, Vašo Petričič, France Potočnik (vsi dosedanji odborniki) in pa (nov) Franc Peterca, — za 1. volilni razred pa: Franc Bučar, Mihael P a kič in Jožef Str zel b a. Volitve v 2. volilnem razredu se udeležiti že zdaj bilo bi tako brezpametno, kakor če 100 vojakov bi se hotelo v boj spustiti z armado, ki šteje 1000 glav. Zato se naši ne udeležijo volitve v 2. razredu.
— {Iz seje deželnega odbora 30. dne t. m.) Oddalo se je 16 sirotinskih ustanov po 48, 50, 52 in 54 goldinarjev, za katere se je oglasilo 261 prosnjikov iz vse dežele v starosti od 6. do 15. leta. — Deželni odbor je pritrdil predlogu pomnoženega krajnega šolskega sveta, da se učitelj Franc Muhič iz Vrha definitivno postavi   v   službo   2. učitelja na trira&redni ljudski šoli
v Sent-Jerneju. — Sklenilo se je, oddati vodstvo nem~ škega gledišča za sezono 1878/9 podvzetniku E. Lud-wigu iz Iglave. — Služba sekuodarija v deželni bolnišnici se razpiše z natečajem do 15. aprila.
— Na korist „narodni šoli" je v nedeljo v čitalnici govoril dr. Zamik o najnovejši zgodovini zedin-jene Italije. Dvorana je bila polna in zanimivi govor je bil z občno pohvalo sprejet. — Prihodnjo nedeljo govori dr. Karol Bleiweis o onih nesrečnih ljudeh, katerim se je pamet zmešala in katerih je dandanes čedalje več, ter o sedanjih prenaredbah norišnic na boljo pomoč zblaznelim.
—   Deželna komisija za konjerejo na Kranjskem bo zopet nekoliko že b cev kupila. C. kr. deželna vlada vabi tedaj naše domače konjerejce, naj se zadnji čas do konca tega meseca oglasijo pri imenovani komisiji, če imajo na prodaj za pleme pripravnih žeb-cev in naj jej poved6 ceao. Kupijo se pa le žebci, ki so najmanj 3 leta, pa ne čez 7 let stari, pa imajo sicer za pleme potrebne lastnosti.
—  Radostni smo sprejeli novico, da naš vrli rojak, gosp. Franjo Kura i t, dozdaj učitelj na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole Goriške, je imenovan za tajnika gospodarskega društva v Zagrebu. V gospodarskih znanostih teoretično in praktično izurjen in Hrvaškega jezika zmožen bode gotovo mož na pravem mestu.
—  Gosp. Samasa je poslal v Parižko razstavo 3 zvonove in pa zbirko cerkvenih svečnikov pa dva lustra iz brona, ki se svetijo, kakor da bi bili pozlačeni ter so veliko bolj praktični memo navadnih plehastih in po srebernjeoih. Zvonovi imajo ime patronom cesarjeve ro-dovine: sv. Frančiška, sv. Elizabete in sv. Rudolfa.
— (Slomšekova podoba), po natorni velikosti, ki jo iz Kararskega marmorja izdeluje gosp. Zajic, je že toliko dodelana, da v malo tednih jo utegnejo v Maribor dobiti. Obraz je ves podoben živemu in vsa druga oprava je tako lično izdelana, da je bodo častitelji ne-pozabijivega knezoskofa gotovo srčno veseli. Gospod Zajic se je s tem delom zopet skazal umetnika.
—  (Izdavanje Valvazorja) se pridno nadaljuje. Ravnokar je prišel na svetlo 30. snopič ali V. knjige 3. snopič. Založnik in tiskar gosp. J. Krajec v Novo-mestu je dal napraviti krasne usnjate platnice tej slavni kQjigi i ki se bodo dobivale že ta mesec po 2 gold. pri založniku.
—  ,,V nedeljo gremo pa vsi v slovensko gledališče" — tako slišimo zdaj povsod govoriti. Zakaj neki? Gosp. Kocelj, režiser slov. predstav, ima ta večer svojo benefico, v kateri se bode predstavljala — tandem ali quando! — izvirna igra, ki je na domačih tleh se rodila, namreč: „Dan Slave ali krščan-sko-turška vojska", zgodovinska žaloigra v 4 aktih, katero je spisal gosp. Franc Potočnik. To delo je sicer prvenščina iskrenega našega narodnjaka, pa sliši se, da je jako zanimivo, ker se vrši deloma tudi v Ljubljani in pred Siskom.