LETO XLV, ŠT. 16
Ptuj, 23. aprila 1992
CENA 40 TOLARJEV
Jutrovo
na ptujskem
gradu
stran 2
Štiri
desetletja
med vrhunskimi
vini
stran 16
Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu
Do leta 1907 so bili orientalski portreti značilnost gradu Vurberg, od takrat naprej krasijo viteško dvora-
no ptujskega gradu. Pred letom 1969 so moški portreti pokrivali celotno zahodno steno osrednje grajske soba-
ne. Danes si jih lahko ogledate na razstavi Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu, ki bo odprta do 15. decem-
bra. Več o razstavi na 2. str. y
Vsi
slovenski
župani
na Ptuju
Jutri bo v ptujskem kinu uvod-
ni republiški posvet o lokalni sa-
moupravi kot pogoju za kako-
vostnejše življenje, ki ga bo vodi-
la Darja Lavtižar, udeležili pa se
ga bodo predsedniki skupščin
občin in nekateri gostje iz druž-
benopolitičnega življenja. Udele-
ženci posveta bodo obiskali tudi
razstavo Dobrote slovenskih
kmetij, ogledali si bodo razstavo
grafik Franceta Miheliča in raz-
stavo Srečanje z Jutrovim na
ptujskem gradu.
Predavanje
o položaju
Slovenije
Ptujski rezervni vojaški častni-
ki imajo v novem programu dela
tudi organiziranje zanimivih pre-
davanj, tako za svoje člane kot
za širši krog občanov. Prvo bo v
petek, 24. aprila, ob 16. uri v
Srednješolskem centru, ki bo o
geostrateškem položaju Sloveni-
je predaval in na vprašanja po-
slušalcev odgovarjal znani stro-
kovnjak za to področje doktor
Anton Žabkar, ki ga med drugi-
mi dobro poznajo tudi bralci re-
vije Obramba. Zagotovo se dok-
tor Žabkar ne bo ognil trenutnim
razmeram na področju bivše Ju-
goslavije. I J,
Največ časa poslanskim pobudam
S 26. ZASEDANJA SO PTUJ
Tudi tokratno zasedanje vseh treh
zborov skupščine občine Ptuj se je pri-
čelo 7. zamudo, saj brez čakanja na po-
slance skorajda ne gre več. Sa to je v
začetku opozoril tudi predsednik, poz-
neje v razpravi pa še eden od poslancev.
Ves čas je bilo število poslancev tik
nad sklepčno mejo: od sto pet jih je bi-
lo na začetku zasedanja oseminpetde-
set.
Dnevni red zasedanja je bil pripra-
vljen v dveh delih, s pričakovanjem
torej, da bo drugi del zasedanja v za-
četku maja, najverjetneje dvanajste-
ga. Poslanec Zelenih je predlagal, naj
bi iz drugega prestavili v prvi del za-
sedanja točko dnevnega reda z obrav-
navo problematike, vezan na odlaga-
lišče radioaktivnih odpadkov, in ime-
novanje skupščinske komisije, ki bo
delala na tem občutljivem področju.
Pa je večina menila drugače, problem
Haložanov in nas vseh torej čaka na
drugi del zasedanja.
Nato si poslanci podajali govorni-
ški pult in nizali pobude in poslavljali
vprašanja. Poslanec s Ptujske Gore je
podvomil v besede predsednika IS,
da je bilo za razvoj Haloz lani name-
njenih I.M) milijonov tolarjev, in po-
tarnal, da je težko zbrati prepričljive
podatke. 0 tem bo torej potrebna po-
drobnejša informacija. Z Destrnikaje
priletela puščica obsodbe na predsed-
nico odbora za demografsko ogrože-
na območja, ker ni upoštevala njiho-
ve zahteve in sklicala odbora, ki naj
bi njim v prid spremenil prioritetno
listo za delitev razvojnih sredstev. V
KS Gorišnica so jezni, da morajo šele
18 let staro šolo sanirati, otroke pa
voziti v Markovce. Zanimajo jih ime-
na projektanta, izvajalca in nadzorni-
ka del ter vrednost sedanje sanacije.
Jeza je tudi na strani nekdanjih ra-
zlaščencev, ker \ ptujski občini pro-
ces denacionalizacije poteka počasne-
je kot v sosednjih občinah. Potrebno
bo spremeniti odlok o pogrebnih sve-
čanostih, saj tisti iz prejšnjega sistema
ni dovolj precizen in dober. Poslanec
SKD je vpra.šal za program porabe
sredstev za stanovanjsko gradnjo le-
tos in ali je predvideno kako stanova-
nje za šolstvo, zdravstvo ter za social-
no ogrožene. Zeleni pa so znova pre-
verili, kaj je vendar z odlokom o od-
vozu komunalnih odpadkov; njihov
poslanec je opozoril na zanemarje-
nost okolice občinskega odlagališča v
Rogoznici in zahteval odgovornost v
komunalni službi. Prav tako se je spo-
taknil ob uničene ptujske zelenice,
predlagal strokovno pre\eritev ekolo-
ške sanacije bivše TGA ter odločen
nastop proti gradnji usnjarne v Gočo-
vi (občina Lenart) ter s tem uničenje
življenja v Pesnici ...
Sledila je razprava o poročilih o
delu SO Ptuj in njenih delovnih teles
v lanskem letu. V okviru poročila o
delu policijske postaje je komandir
opozoril na naraščanje kriminalitete,
predvsem na pojav tatvin avtomobi-
lov. Policisti večine primerov ne mo-
rejo raziskati, saj je verjetno, da gre-
do ukradeni avtomobili na jug. Po-
slanci so ob tej točki opozorili na
skrajno neurejenost ptujskega prome-
ta. Po hitrem postopku so nato spre-
jeli zaključni račun proračuna občine
za leto 1991 in dali zeleno luč za os-
nutek odloka o pristojnosti zborov in
spremembe poslovnika skupščine, pa
tudi za pobudo o spremembi statuta
občine (nanaša pa se na uporabo se-
danjega mestnega grba). Razstavni
paviljon Dušana Kvedra so preime-
novali v Miheličevo galerijo, ptujski
Ljudski univerzi pa dali soglasje za
vključitev v Zvezo ljudskih univerz
Slovenije.
Za razpravo o zadnji točki - raz-
voju športa v občini Ptuj bo potrebno
več časa in nergije morda ob kakšni
drugi priložnosti. j. Bračič
Prapor SKZ-podružnice Ptuj.
Kmečka zveza bo
razvila prapor
v okviru prireditve Dobrote Slovenskih kmetij bo Slovenska kmečka zveza,
podružnica Ptuj razvila svoj prapor. Slovesnost bo na dvorišču minoritskega sa-
mostana v petek, 24. aprila, ob 15.30. Slavnostni govornik bo akademik prof
dr. Anton Trstenjak, prapor pa bo razvil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano dr. Jože Osterc. Po tej slovesnosti bo maša, kjer bo prapor blagoslovil
skof dr. Franc Kramberger.
J D
Delavci bistriškega Ritoznojčana
odstavili vodilne
v podjetju Ritoznojčan v Slovenski Bistrici je delavski svet izrekel nezaupnico
trem vodilnim delavcem: direktorju Bojanu Fajsu, vodji tehnično-proizvodnega
sektorja Jožetu Hajšku in vodji finančno-računovodske službe .\adi Kovač.
Vzroke za tako odločitev zaposle-
nih v tem družbenem kmetijskem
podjetju bi lahko iskali v izjemno te-
žavnem položaju, ki so ga vodilni de-
lavci vešče prikrivali, o čemer se je v
Slovenski Bistrici že dalj časa šušlja-
lo. Znašli so se v vrtincu izgub, v skla-
diščih imajo semen, zaščitnih sredstev
in umetnih gnojil komaj za začetek le-
tošnje pridelovalne sezone, obreme-
njujejo jih številna kratkoročna poso-
jila z visokimi obrestmi in devizno
klavzulo.
Vodilni trojici, ki je morala svoja
delovna mesta takoj zapustiti, proti
njim pa je uveden tudi disciplinski
postopek, je delavski svet očital še ne-
namensko porabo sredstev, neizvaja-
nje sklepov delavskega sveta in krše-
nje konkurenčne klavzule omenjene-
ga podjetja. Ustanovili so si namreč
svoja podjetja, za katera pa odstavlje-
ni nekdanji vodilni delavci trdijo, da
so samo registrirana.
Za vršilca dolžnosti direktorja, ki
bo imel težavno nalogo spraviti pod-
jetje ponovno na zeleno vejo, so ime-
novali člana kolektiva Venčeslava Fa-
leža.
Vida Topolovec
Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva
Skupščina občine Ptuj - Sekretariat za kmetijstvo
In obdravski zavod za veterinarstvo In živinorejo
prirejajo razstavo
— Skupščina občine Ptuj
— Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, občinski
odbor Ptuj
— Območni svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, občinski
svet Ptuj
— Neodvisni sindikati Slovenije
— in politične stranke Ptuja
vabijo občane na prvo ptujsko srečanje
v nedeljO; 26. aprila, ob 14. uri v Mujskih toplicah
Sodelujejo: moški komorni zbor, pihalni orkester in ptujske mažoretke
Po prireditvi veselica z ansamblom Prerod
Srečanje je v počastitev 27. aprila — dneva upora proti okupatorju in 1. maja —
delavskega praznika
PRIDITE IN PRAZNUJMO SKUPAJ!
2 — DOMA IN PO SVETU
april 1992 - TEDNIK,
SREČANJE Z JUTROVIM NA PTUJSKEM GRADU
Najbogatejša zbirka
turquerij v Evropi
Srečanje / Jutrovim nn ptujskem gmdu je razstava, kakršne » Pokrajinskem muzeju še ni bilo. Projekt je
nastajal tri leta in kustodinja ptujskega muzeja Marjeta Ciglenečki je skupaj z dr. Ma\imillianom (irothau-
som iz Celovca opravila veliko delo. Z razstavo se v muzeju odpira no* list muzejske dejatnosti, ki se postatIja
ob bok tovrstnim razstavam v evropskem prostoru. .\e samo zato. ker so pri projektu poleg domačih sodelotali
tudi avstrijski stroko\njaki ali zaradi same zbirke portreto\ turških mož in žena, ki je nesporno največja \ Ev-
ropi, ali zaradi dveh katologov (v slovenščini in nemščini) ter drugega propagandnega gradita. Razstato, ki ji
je muzej namenil pritličje in prvo nadstropje gradu, je treba videti, zakaj težko je z besedo opisati razstavljene
eksponate in še težje obliko same postavitve.
Razstava je bila nekaj poseb-
nega za naše razmere že v času
nastajanja, ko je bila že nekaj
mesecev pred otvoritvijo izdela-
na maketa razstavnih prostorov
in postavitve, da o njeni poseb-
nosti po vsebini sploh ne govori-
mo. Vsem. ki so prispevali k nje-
nemu nastanku, še posebej pa
Marjeti Ciglenečki gre priznanje,
za katerega bi si v najstarejšem
slovenskem mestu želeli, da ne
gre v pozabo, tisto pozabo, ko ot-
Dr. MaKimillian Grothaus
voritvena evforija zatone in se ob
načrtih in programih v novem le-
tu ob naslednjem projektu spet
prične ponovno »prepričevanje
in dokazovanje«, za kaj denar in
čemu.
Turški šotori na grajskem dvorišču vabijo na razstavo.
In kakšni so prvi vtisi o razsta-
vi?
Dr. Maximillian Grothaus iz
Celovca, avtor razstave:
Gotovo je to najpomembnejša
zbirka tako imenovanih turquerij
na svetu. V 16., 17. irt 18. stoletju
je bilo v Evropi veliko turquerij,
vendar se jih je veliko izgubilo v
vojnah ali so bile uničene, ohra-
nile so se le redke. Zbirka v Ptu-
ju je tudi najzanimivejša, ker ni-
so bile narejene v zahodni Evro-
pi naklonjeni Turkom, ampak v
srednji Evropi v času vojne, v ča-
su velikih spopadov: in prav to
je tisto najzanimivejše pri tej
zbirki. Sodelovanje s ptujskim
muzejem je bilo izredno dobro,
brez problemov, zakaj jaz sem
Christof Herberstein
delal v Celovcu, muzejski delav-
ci v Ptuju, kar bi lahko bilo že sa-
mo po sebi problematično. Sode-
lovanje pri tej razstavi je zame
res zanimiva in prijetna izkušnja,
saj smo sodelovali zelo usklaje-
no. Sodeloval sem že pri več raz-
stavah v Avstriji, poučujem na
univerzi, zelo dobro poznam raz-
mere v Avstriji, pa tudi v Nemči-
ji, vendar iskreno povedano, ve-
liko bolj težavno bi bilo delati
takšen projekt v Avstriji. To je
prva razstava, katere koncept je
bil že od vsega začetka zastavljen
v dveh jezikih, v slovenščini in
nemščini, imamo dva kataloga;
vsak, ki govori slovensko ali
nemško, lahko ob ogledovanju
razstave bere podnapise v svo-
jem jeziku ... To je veliko delo,
ki ga nekdo »zunaj« težko razu-
me. Hkrati pa je to korak — maj-
hen korak sicer ~ na poti k zbli-
ževanju narodov Evrope, zakaj
Evropa ima veliko jezikov in ta-
ko bo tudi ostalo v prihodnosti,
zato mislim, da smo opravili veli-
ko delo.
Christof Herberstein z Dunaja:
Del svoje mladosti sem preživel
v Ptuju na tem gradu. Zelo sem
vesel, da me je muzej povabil na
otvoritev te izredno lepe razsta-
ve, prišel sem direktno z Dunaja.
Razstava je res zanimiva.
Dr. Sergej Vrišer iz Maribora,
avtor enega od prispevkov v kata-
logu: To je nekaj, kar je bilo dol-
ga leta skrito; vedeli smo sicer za
slike, njihovega pravega izvora
Dr. Sergej Vrišer
pa nismo poznali. Mnogi smo si
razbijali glavo, od kod in kako ta
serija slik, dokler ni prišel dr.
Grothaus iz Avstrije . . . Spomi-
njam se ga še, ko ni nič vedel o
tem in sem ga napotil v ptujski
muzej, naj si ogleda še te turque-
rije, ko je bil pri nas v Mariboru.
Ko jih je videl, je bil navdušen,
začel je brskati po grafikah. To
je res odkritje za nas in za kultur-
no dediščino nasploh, za Ptuj pa
Sule Soysal
dogodek in doživetje. Razstava
bo privabila mnoge obiskovalce,
še bolj kot jih je doslej ptujski
grad.
Sule Soysal, namestnica tur-
škega ambasadorja na Dunaju:
To je moj prvi obisk v Ptuju, še
posebej vznemirljiv ob tej čudo-
viti razstavi bogate zbirke, ki je
res občudovanja vredna, kot tudi
način, kako so predstavljene na
razstavi. Ideja razstave je zelo
pomembna: spoznati druge kul-
ture, prek njih ljudi, da bi se bo-
lje razumeli, kar je še posebej
pomembno v tem času. Čestitam
vsem, ki so pripravili in omogo-
čili to izredno lepo razstavo.
Dr. Matjaž Kmecl, član pred-
sedstva Republike Slovenije in
slavnostni govornik ob otvoritvi
razstave: Moje mnenje od nekdaj
je, di smo Slovenci preveč drob-
njakarski pri takšnih razstavah.
Nekako smo se odvadili evrop-
skih standardov, nekako morali-
ziramo, češ takoj, ko kdo pripra-
vi kakšno majhno razstavo, pa
morajo biti Slovenci nanjo po-
zorni, ker je to naše, ker nas po
njej prepoznavajo . . . Pozablja-
mo pa, daje iz tega nastala v Ev-
ropi neke vrste kulturna veletr-
govina in da prezentacija nujno
zahteva zanimanje, ki je pogoje-
no s privlačnostjo, atraktivnostjo
Dr. Matjaž Kmecl
same razstave. To, kar me pri tej
razstavi izjemno veseli, je, da je
to, prvič, izjemna zbirka, kakršne
daleč naokoli ni, drugič pa, daje
prezentirana po evropskih meri-
lih. To je razstava, ki jo gre lah-
ko mirno in ne da bi potem obža-
loval pogledat kdorkoli in od ko-
derkoli. Mirno lahko Ljubljan-
Marjeta Ciglenečki
čan »zapravi« dan za izlet v Ptuj,
saj je že sam Ptuj ogleda vreden,
če pa vidi še to razstavo, je pa se-
veda dobitek dvakraten. Razsta-
va je tudi strokovno zelo dobro
pripravljena. Javno moram česti-
tati Marjeti Ciglenečki, ki je tri
leta bdela nad razstavo in znaša-
la skupaj kot skrbna mati eno in
drugo, sodelovala z različnimi
strokovnjaki in rezultat je temu
ustrezen, zelo lep.
Boris Miočinovič, ravnatelj Po-
krajinskega muzeja: Obisk na ot-
voritvi nas je izjemno presenetil;
optimistično smo računali na
kakšnih 300, 400 ljudi, mislim
pa, da jih je bilo nekaj manj kot
tisoč. Ce bo obisk še naprej tak-
šen, bomo res zadovoljni. Navse-
zadnje je bil naš osnovni namen
to enkratno evropsko zbirko
predstaviti najširši javnosti, do-
mači in tuji.
Marjeta Ciglenečki, avtorica
razstave: Zelo vesela sem velike-
ga obiska, velikega zanimanja,
malo smo si oddahnili vsi tisti, ki
smo bili najbolj \preženi, to že
moram reči. Ampak kolikor lah-
ko slutim iz odziva prvega dne,
ko smo obiskovalce povabili v
zbirko, mislim, da je ljudem všeč
in to je največ, kar smo si želeli.
NaV
(Foto: Langerholc)
Po otvoritvi razstave Srečanje z Jutrovim se je v romanskem
palači ju občinstvu predstavil še madžarski ansambel za staro glasa
Kecskes. Poleg zgodnje evropske glasbe od 10. do 18. stoletja igra
ansambel glasbo dvorov aziatskih ljudstev. Koncert je bil v pretežni
meri namenjen turški glasbi. Ansambel je gostoval že po vsej Evro-
pi. Združenih državah .Amerike in na Japonskem, v sredo pa je nav-
dušil tudi Ptujčane. saj so mnogi lahko prvič prisluhnili izvirni tur-
ški glasbi iz 17. in 18. stoletja.
00 JUTRI V PTUJU TRETJA RAZSTAVA DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ
Rekordno število vzorcev
Ptuj živi v pričakovanju še ene velike prireditve. \ minoritskem sa-
mostanu bodo ob 10. uri odprli 3. razstavo Dobrote slovenskih kmetij,
ki so jo pripravili Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva. Skup-
ščina občine Ptuj — Sekretariat za kmetijstvo in Obdravski zavod za
veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Organizatorji so v ocenjevanje prejeli
rekordno število vzorcev, skupaj 700. Komisije bodo ocenile 510 krušnih
izdelkov, potic in drugega peciva, W mesnih in 92 mlečnih izdelkov, šte-
vilčno sta najbolj zastopani mariborska in celjska regija, murskosobo-
ška je v Ptuj poslala najboljše s svoje področne razstave, tako pa naj bi
po priporočilih organizatorjev ravnali tudi drugi. Ker tega niso upošte-
vali, bodo komisije imele izredno težko delo.
Tretjo razstavo Dobrote slo-
venskih kmetij bo odprl republi-
ški minister za kmetijstvo dr. Jo-
že Osterc. V kulturnem progra-
mu bodo nastopili člani folklor-
ne skupine Alojza Strafela iz
Markovec. Razstavo si bodo prvi
dan ogledali tudi župani sloven-
skih mest. ki se bodo udeležili re-
publiškega posveta o lokalni sa-
moupravi. Organizacijski odbor,
ki ga vodi Franc Bezjak, ptujski
minister za kmetijstvo, je \ Ptuj
povabil tudi nekatere ministre,
pričakujejo pa, da bo prišel tudi
predsednik republiške vlade Loj-
ze Peterle.
Razstava bo odprta do nede-
lje. 26. aprila. Za razstavljalce in
vse, ki si prizadevajo za napre-
dek naših kmetij, bo gotovo zani-
miv posvet, na katerem bodo go-
vorili o pogojih za predelavo in
prodajo kmečkih dobrot. S stro-
kovnimi prispevki bodo sodelo-
vali nekateri znani slovenski
strokovnjaki s tega področja. Pr-
vi dan razstave je zanimiv tudi
zaradi razvitja prapora Sloven-
ske kmečke zveze - podružnice
Ptuj, ki bo na dvorišču minorit-
skega samostana ob 15.30 uri. in
slavnostne maše škofa Kramber-
gerja v cerkvi sv. Petra in Pavla
/, lanske ra/sta>e.
oh 17. uri. Drugi dan je name-
njen predvsem obiskovalcem, saj
spremljajočih prireditev ne bo.
Razstava bo na ogled od 8. do
20. ure. V tem času bo pod arka-
dami minoritskega samostana
mogoče nekatere dobrote sloven-
skih kmetij kupiti. Prodajalcev
bo več kot v prejšnjih letih.
(Foto: Kosi)
I retjo razstavo Dobrote slo-
venskih kmetij bodo zaprli v ne-
deljo ob 12. uri. pred tem pa bo-
do ob 10. v Narodnem domu po-
delili priznanja najboljšim letoš-
njim razstavljalcem.
MG
BOSNA IN HERCEGOVI-
NA: Scenarij srbskih teritorial-
cev, politikov in jugoslovanske
vojske, kakršen je bil pripravljen
in speljan na Hrvaškem, se sedaj
z večjo hitrostjo in še bolj zaple-
teno odvija tudi v Bosni. V glav-
nem mestu vsak dan v raznih te-
rorističnih akcijah ubijejo do de-
set ljudi, v krajih z večinskim
srbskim prebivalstvom pa se na-
daljujejo pokoli predvsem Mu-
slimanov in nato Hrvatov. Če-
prav je jugoslovanska vojska že
dodobra kadrovsko osiromašena
še vedno pomeni veliko moč
predvsem /aradi orožja. Njen ge-
neralpolkovnik Milutin Kuka-
njac je tudi že pokazal, s kom na-
merava potegniti. Zadnje dni je
pogosto obsojal predsednika Ali-
jo Izetbegoviča, češ da je z blo-
kado vojašnic in napadom na
njihovo vojaško tovarno zagrešil
kršitev premirja, sklenjenega 12.
aprila. Medtem ko .^o razmere v
Sarajevu še nekako pod nadzo-
rom in na očeh javnosti, pa lah-
ko le ugibamo, koliko zločinov
so nad prebivalstvom zagrešili
četniki. Po pričevanjih beguncev,
ki so te dni množično drli iz Bo-
sne, srbski četniki morijo naselje
za naseljem, zločine pa prikriva-
jo pred javnostjo tako, da trupla
mrtvih Muslimanov, Albancev in
Romov vozijo v Srbijo.
KOSOVO: Navidezen mir
vzdržujejo srbske oblasti z vse
večjimi težavami. V boj za pravi-
ce Albancev na Kosovu se je
spustil tudi albanski premier
Aleksander Meksi in izjavil, da
želi normalizirati odnose s Srbijo
in Črno goro. To je mogoče sa-
mo tako, da Srbija prizna pravi-
ce Albancev do samoodločbe in
preneha nasilje nad njimi. Alba-
nija je pred kratkim najavila, da
bo priznala republiko Kosovo in
njeno zakonito vlado.
' AFGANISTAN: Afganistanski
mudžahedini so v svojem prevze-
manju oblasti vse bolj uspešni. Z
izjemo glavnega mesta Kabula
nadzorujejo že vse večje kraje v
Afganistanu. Poznavalci napove-
dujejo, da se bo sedanji predsed-
nik Nadžibulah predal brez boja,
saj nima več podpore svojih ne-
kdanjih podanikov. Z odposlan-
cem Združenih narodov naj bi se
tudi že dogovoril za odhod iz dr-
žave. Večino mest je dosedanja
oblast predala brez boja in prav
tak način pričakujejo tudi v Ka-
bulu. Vladavina mudžahedinov v
Afganistanu postaja torej vse
bolj verjetna.
ITALIJA: Napis na hiši, ki jo
je pod svojo lavo pogubil vulkan
Etna - HVALA VLADI ka-
tere fotografija je obkrožila svet,
zgovorno priča o tem. kako za-
postavljeni se počutijo prebivalci
pod Etno. Znano je, da v vladi
niso odobrili sredstev za zaščito
pred njegovim delovanjem, sedaj
3a je ta vulkan kot zanalašč po-
(azal zobe. Na pomoč so prisko-
čili ameriški marinci in z izstre-
litvijo betonskih blokov v lavo
poskusili preprečiti njeno nadalj-
nje širjenje. Vendar jim ni uspe-
lo. Negotovost in strah prebival-
cev v bližnjem Zefferanu je še
daleč, vendar je ljudi strah. Lava
se širi s hitrostjo nekaj sto me-
trov na dan in zaenkrat, po zago-
tovilih italijanskih vulkanologov,
ne pomeni neposredne nevarno-
sti.
KAMBODŽA: V še eni državi,
kjer OZN poskušajo utrditi mir
po desetletja trajajoči državljan-
ski vojni, ne gre vse tako, kot bi
pričakovali. Generalni sekretar
OZN Butros Gali. ki je te dni
Kambodžo tudi sam obiskal, je
izjavil, da si morajo vse sile, ki
so v preteklosti zagrešile več res-
nih napak, pomagati pri vzposta-
vljanju demokracije in se držati
osnovnih zahtev mirovnega načr-
ta. Mednarodno skupnost je tudi
pozval, naj zagotovi 593 milijo-
nov dolarjev za hrano, zdravila
in obnovo infrastrukture v Kam-
bodži. Sile OZN v Kambodži bo-
do kmalu štele že 23 tisoč voja-
kov in civilistov. Državo bodo
vodile vse do volitev, ki bodo
aprila ali maja letos.
JIŽNOAFRISKA REPI BI.I-
KA: Na velikem shodu so vodi-
telji najmočnejših strank v tej re
publiki pozvali prebivalstvo, naj
ne naseda medsebojnemu ščuva-
nju in pozivom na spopade. Va'
nasilja še naprej narašča, sa
vsak teden zgubi življenje tud
po sto ljudi. Na shodu je govori
tudi de Kletk in pozval k strpno
sti in potrpljenju, saj bo črnsk:
večina kmalu dobila vlogo, kakr
šna ji pripada.
Pripravila: d.
TEDNIK ~      april 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
Turška glasba na ptujskem gradu
Na otvoritvi razstave »Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu«
je muziciral Ansambel Kecskes iz Madžarske
Ruistam turquerij smo želeli ob otvoritvi oplemenititi /. glasbo turškega izvora in v ta namen
smo povabili r goste ansambel, ki se ukvarja s staro glasbo in jo poskuša reproducirati na čimbolj
avtentičen način. Orientalsko obarvana muzika je v romanski palacij pričarala podobe iz sanj in
nas zamaknila v davno preteklost.
Verjetno ni naključje, da se vodja ansam-
bla Andras Kecskes ukvarja prav s to zvrstjo
glasbe. Doma je namreč iz Szentendreja, me-
steca z bogato zgodovino, posebno iz časov
turških vpadov. Med madžarskim prebival-
stvom, ki zajema tudi mnogo uskoških dru-
žin, se je skozi stoletja ob domači ljudski
glasbi prav tako ohranjala tradicionalna tur-
ška muzika
Med 15. in 17. stoletjem, ko je osmanska
vojska skupaj s kulturo prodirala v evropski
prostor, je puščala za seboj globoke sledi tu-
di v glasbi. Naše predstave o tem niso vedno
dovolj jasne, prej napačne. Upoštevati mora-
mo, da je v Evropi za Turki ostajala glasba
kot ustno izročilo, zato se je njeni avtentika
počasi spreminjala v nekaj, kar nas močno
spominja na Orient. Na Ogrskem se je ohra-
nilo precej starih zapisov s turškimi napevi.
Zapisovalci so jih tako obvarovali evropske-
ga melosa, hkrati pa zapečatili melodije, ki
so sicer na Orientu izpostavljene bogati im-
provizaciji. Ob tekstih in melodijah pa nika-
kor ne moremo prezreti vpliva glasbil, saj so
običajni evropski instrumentarij dopolnila
predvsem s hrupnimi zvoki tolkal, samozvo-
cil in prodornih pihal.
Do 18. stoletja je osmanska kultura v Evro-
pi lebdela v ozadju, v drugi polovici tega sto-
letja pa se je zanimanje za Orient močno po-
večalo — posebno med literati, slikarji in
glasbeniki. Nastajale so turquerije in kot mo-
da bliskovito prodirale v sam vrh evropske
umetnosti.
Glasba, ki je nastajala pod temi vplivi, ni
bila turška v pravem pomenu besede, vendar
je nanjo spominjala v marsičem. Skladatelji
so v svoja dela vpletali turške teme in instru-
mente ter s tem spreminjali obraz tradicio-
nalni evropski glasbi. Tako upodobljena mu-
zika je dobila ime »alla turca« in povezuje
umetnike, kot so Gluck, Haydn, Mozart in še
mnoge druge.
Šele 20. stoletje je v Evropi obudilo zani-
manje za avtentično glasbo oddaljenih dežel
drugačnih kultur. Posebno v zadnjih desetlet-
jih je vse več glasbenih skupin, ki nam s svo-
jim znanstvenim pristopom razkrivajo zame-
gljeno preteklost evropskih in »eksotičnih«
dežel. Ansambel Kecskes je prav gotovo med
onimi, ki jim to odlično uspeva. Predstavil
nam je delček tega, kar je bilo skozi stoletja
pozabljeno in širši javnosti skrito, a dovolj
močno, da je preživelo vrsto generacij.
Kecskes Ensamble sestavlja skupina in-
strumentalistov, pevcev in plesalec: vsi so ve-
šči petja ter igranja na več instrumentov Ti
instrumenti so za nas prava eksotika, saj so
kopije glasbil, starih več sto let. Med najzani-
mivejšimi je tipičen turški boben davul, re-
bab kot preprosto godalo s tremi strunami,
različna brenkala iz družine srednjeveških lu-
tenj (tambur in ud), raznovrstna pihala: od
renesančnih bloklTavt do prave turške oboe,
imenovane zurna, ter številni drugi. Bogastvo
turške glasbe je izraženo z bogatim instru-
mentarijem, pa tudi v raznovrstnem združe-
vanju posameznih glasbil. Verjetno je njihov
zvok marsikoga presenetil, a čutiti je bilo te-
sno povezanost med izvajalci in občinstvom.
Program je bil očitno zelo premišljeno se-
stavljen, saj smo občutili stopnjevano nape-
tost in zamaknjenost, kar je občinstvo okleni-
lo v sklenjen krog nenavadnega zvoka.
Glasba, strnjena v ode, himne, koračnice
in pesemske oblike, je pripovedovala o tur-
ških zgodovinskih osebnostih, vojaškem ži-
vljenju in o ljubezni. Ansambel je izbrane
skladbe izvedel na zelo visoki umetniški ra-
vni ; glasba je zvenela ubrano, uglašeno in rit-
mično prepričljivo, posebno pa sta se odliko-
vala solista vokalnih partitur. V izvedbi ni bi-
lo le dobre tehnične izpolnjenosti, temveč tu-
di velika mera prefinjene muzikalnosti, ki da-
je izvedbi zadnji pečat.
Gostje so navdušili in znova potrdili svojo
kvaliteto, ki jih je doslej že popeljala v mno-
ge evropske dežele, pa tudi v ZDA, Kanado
in na Japonsko.
Darja Koter
V GALERUi SV. JURIJA V PTUJU
RAZSTAVUA VIKTOR GOJKOVIČ
Ptujski portreti
Pod pokroviteljstvom Demokratske stranke Ptuj je v soboto repu-
bliški minister za informiranje Jelko Kacin v galeriji sv. Jurija v mest-
nem stolpu odpri razstavo del akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča.
Odprta bo do 18. maja.
Milojka Kline je v spremljajo-
či katalog o Viktorju Gojkoviču
zapisala: ». . . Izbor portretnih
plastik v patiniranem mavcu, na-
stalih konec lanskega in v začet-
ku letošnjega leta, sestavljajo
ženske, moške in otroške glave iz
kroga avtorjevih svojcev, prijate-
ljev, znancev in naročnikov. Mo-
deliranje v mavcu oziroma v gli-
ni, ki je zaradi svojih lastnosti
primerna za registriranje hipne-
ga vtisa, po besedah avtorja naj-
večkrat zadene bistvo portretne
upodobitve in ustreza Gojkovi-
čevemu impulzivnemu tempera-
mentu in spontanemu kiparske-
mu pristopu. Umetnik pritrjuje
tradicionalnemu portretnemu
kodeksu, ki narekuje upodablja-
nje individualnega videza osebe,
ki je obogaten z umetnikovo pro-
jekcijo njenega duhovnega ži-
vljerija. Posredovanje osebnega
specifičnega izraza ne temelji le
na videzu portretiranca. Da bi
zaživel v svoji enkratnosti, je po-
trebno  izpostaviti  tudi   prvine
njegovega temperamenta in zna-
čaja, kar zahteva kiparjevo po-
polno obvladovanje tehničnih
prijemov in njihovih nians ter ti-
sto stopnjo senzibilnosti, ki mu
omogoča vživljanje tako fizične
kot psihične karakteristike mo-
dela.«
Galerija sv. Jurija je spet odpr-
la vrata domačinu, tokrat Viktor-
ju Gojkoviču, ki sodi med uspe-
šne slovenske avtorje portretne
Dlastike. Sicer pa ga poznamo
cot restavratorja pri Zavodu za
naravno in kulturno dediščino
Maribor, ki je prejel za svoje re-
stvratorsko delo vrsto priznanj.
Razstava njegovih portretnih
plastik ni zanimiva samo zaradi
prepoznanja portretiranih, am-
pak predvsem zaradi redkosti
razstave same, saj si v naših gale-
rijah lahko le redko ogledamo
kakšno kiparsko razstavo.
NaV
(Foto: Kosi.)
Govori se
. . . DA garaže v Ptuju skrivajo
bajno bogastvo. Ne le dragih avto-
mobilov, tudi tisto, kar moramo za
avtomobile odšteti — in to v trd-
nih vrednostih. Prave vrednosti
garaž se zavemo šele. ko gorijo.
. . . DA zaradi tv prenosa mnogi
niso mogli v božji hram in da je
medij močnejši od vere. Sicer pa
nič hudega, saj so prispevke zbirali
tudi zunaj.
. . . DA hi banka prijaznih ljudi
lahko rzamislila a spremembi slo-
gana. Ali pa gre zgolj za pomlad-
no utrujenost in raztresenosi ter
zlovoljnost.
. . . DA je policija preprečila rea-
lizacijo pomembnega projekta,
nadstreška pri deviznomenjalni hi-
ši. Civilno preganjani šverckomerc
pa živi naprej.
. . . DA hi lahko velikonočne
praznike slavili tudi kot dan osvo-
boditve. Tudi listi, ki so morali
prej barvati jajca in jesti žegen
skrivaj, lahko sedaj to počno javno
in svobodno.
. . . DA je s prejšnjim sistemom
dokončno obračunano. Sedaj z ze-
lenilom prekrivajo še zadnje veliko
rdeče žarišče v občini.
■pismo »od daleč«-
Pred leti. če me spomin ne vara. v času »Puščav-
skega viharja«, smo v ožjem »beograjskem« krogu
cimčno tehtali možnosti morebitne ameriške inter-
vencije na Balkanu. Večina me je prepričevala, da
Beograd pač ni Bagdad in da možnosti za zavezni-
ško akcijo iraških razsežnosti proti Srbiji ni. Danes
seveda ni več tako daleč možnost za podobno inter-
vencijo na Balkanu, pa čeprav Srbija nima nafte, i
Srbija je očitno presegla samo sebe: najprej in-\
tervencija v Sloveniji, kjer se je vse skupaj še dalo -
skriti pod plašč secesionizma, na katerega so Američani še od časa |
državljanske vojne alergični, potem vojna na Hrvaškem in aneksija \
Bosne. Seveda je samo vprašanje časa. kdaj se ho odprlo vprašanje
Kosova. Sandžaka. Vojvodine. Srbsko vprašanje bo tako zopet za-
rotiralo na začetek oziroma izvirni greh balkanskega klanja, kar
pomeni ukinitev avtonomij oz. ustave iz leta 1974. Ob tem .se seve-
da postavlja vprašanje, kdo je najbolj odgovoren za sesutje države.
Srbija bo očitno potrdila stari rek. da ozemlja, pridobljena v vojni,
izgubi v miru. čeprav je pravzaprav izgubila tudi zadnji balkanski
vojaški konflikt.
Bog ve. kako bi se vse skupaj razpletlo, če hi na sceni, torej na vr-
hu zveznega predsedstva ostal Janez Drnovšek. Z Jovičem je na-
mreč krenilo vse po najbolj črnih scenarijih. No. Janez ho jutri po-
novno poskušal priti na oblastni tron in zdi se, da nima prav malo
možnosti, da postane šef slovenske vlade. Zadnja razdelitev mini-
strskih mest v primeru pozitivne nezaupnice mu namreč daje kar
primerne možnosti, da zadovolji strankarske apetite po oblasti. Se-
veda v tretje gre rado. kar pomeni, da bi Peterle opravil še z zad-
njim resnim konkurentom za premiersko mesto. Moja teza je. da se
je v politiki pač potrebno pogajali in še vedno je prišlo do pametne
razdelitve interesnih sfer. Problem slovenske politike je namreč pro-
blem razklane levice oziroma sredine in krščanske demokracije, ki
se je dobro projilirala. Izvolitev Janeza Drnovška za premiera hi
pomenilo konec analagonizmov med glavnima rivaloma Kučanom
in Drnovškom . seveda začasno, saj utegnejo karte In zvezde po vo-
litvah pokazali drugačno sliko. Če se tako imenovane »sredinske in
zmerno leve« stranke ne bodo dogovorile do volitev, prav gotovo ne
bodo resno sodelovale na oblasti. Seveda je ob raznih igrah. Igricah
in mahinacijah možna lista mafijska razdelitev interesnih sfer in
lovišč, zato je vloga javnosti toliko večja.
a       Vladimir Vodušek
Dober dan,
Mercator vsakjanl
Dober dan!
Danes, v četrtelc, je na Ptuju Jurijev sejem. Tudi pri
nas V Mercatorju smo se nanj pripravili, tako da
vas lahko ta teden presenetimo s številnimi ugod-
nostmi.
Pred Blagovnico v kiosku Jurček smo pripravili po-
sebno ugodno JURIJEVO ponudbo suhomesnih iz-
delkov, med njimi lahko dobite navadne klobase
po 286,90 SLT za kg, prekajen svinjski hrbet po
763,90 SLT za kg, ter sir Livada po 522,90 SLT za
kg in svinjsko mast po 129.70 SLT za kg.
V poslovalnici Mavrica poteka JURIJEVA ponud-
ba tedna moških čevljev — mokasinov po
1950,00 SLT za par.
V poslovalnici Kemikalije vam bodo konec tedna
pripravili posebno ponudbo Hidrokola — notranje
barve za pleskanje, in sicer 4 1 za 357,40 SLT, 10 1
za 771,10 SLT in 301 za 1946,10 SLT za kos.
Sedaj v času jurjevega in praznikov smo pripravili
enotne cene pijač, ki jih proizvaja Radenska, in si-
cer:
# mineralna voda 1/1 31,10 SLT
# Miral 1,5 54,10 SLT
# Radin 1,5 44,90 SLT
# Šum ananas — oranža 1/1 46,85 SLT
# in piva Gambrinus 1/2 25,70 SLT
dokler traja zaloga.
Nasvidenje!
Talum pokriva halde
Kidričevo, 23. aprila, 1992 *
Nekdanja Tovarna glinice in alu-
minija Boris Kidrič v Kidriče-
vem je v okviru obsežnega pro-
jekta modernizacije in ekološke
sanacije v celoti spremenila tudi
svoje ime. Medtem ko so ime ve-
likega slovenskega gospodarstve-
nika in revolucionarja izpustili z
rojevanjem nove slovenske de-
mokracije, brez kakršnihkoli po-
jasnjevanj, so pred kratkim obja-
vili tudi novi naziv firme: TA-
LUM. To je izpeljanka naziva
Tovarna ALUMinija. Znano je
Čebelnjak sredi tovarne v Kidričevem je v okviru ekološkega laboratori-
ja dober kazalec zmanjšanja emisije fluora.
(Foto M. Ozmec)
namreč, da od lanskega avgusta
naprej ne izdelujejo več glinice,
ukinili pa so tudi ekološko in
tehnološko najbolj sporno proiz-
vodnjo v elektrolizi A. V Lein ča-
su so uvedli kup novih, ekološko
neoporečnih izdelkov ter tako
postali moderna tovarna. Z vsem
tem so posledično spremenili tu-
di takoj odnos do okolja. Nekda-
nja tako že sodi v preteklost, ki
pa se je v Kidričevem ne sramu-
jejo. Sicer pa so še napej neločlji-
vo povezani z aluminijem, z eko-
loško kovino, ki vse bolj osvaja
svet.
Pravi čas so se zavedali, da ne
bo šlo naprej brez uspešnega od-
stranjevanja nekdnajih ekoloških
grehov, zato so že lani pričeli po-
izkusno ozelenitev zloglasnega
odlagališča rdečega blata ali
hald nedaleč od tovarne. Ker so
pri tem dosegli dobre rezultate.
so se odločili, da bodo letos iz-
vedli množično akcijo zatravitve
in zasaditve drevesc. Teh naj bi
nasadili več kot 5.000, po današ-
nji tiskovni konferenci, na kateri
bodo seznanili javnost tudi z vse-
mi drugimi dosedanjimi in bodo-
čimi ekološkimi dosežki TA-
LUM-a.
[IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
IM MEŠANO PODJETJE CESTA PTUJ
Nizke gradnje Ptuj in podjetje Ceste Varaždin sta ustanovili me-
šano slovensko-hrvaško firmo Cesta Ptuj. Sedež ima v Osojnikovi uli-
ci. Podjetje so ustanovili zaradi lažjega nastopa na hrvaškem oziroma
slovenskem tržišču.
NEUSPELI DRAŽBI
Dražba za prodajo Petovije, ki je bila 15. aprila, ni uspela. 16.
aprila pa je bila dražba, na kateri so želeli prodati tri zgradbe ptujske-
ga Agrotransporta v skupnem znesku dvajset milijonov tolarjev. Bre-
zizhodnost položaja v tem ptujskem transportnem podjetju se pove-
čuje, saj je spodletel še eden poizkus rešitve podjetja.
RAZPIS LICITACIJE
ZA CARINSKO IZPOSTAVO
V torek se je v Ptuju sestala koordinacijska komisija za ureditev
carinske izpostave v Ptuju, ki jo vodi Danica Gajzer. Dogovorili so se >
o razpisu licitacije za prostore in oblikovali vlogo za začasno uporabo
železniških tirov za carinsko službo.
mmm PRVI GOSTJE V AVTOKAMPU
čeprav bodo avtokamp \ ptujskem zdravilišču odprli šele maja,
so prvi gostje že prišli. V glavnem gre za nemške turiste. Za prvomaj-
ske praznike pa so oddali vse postelje: zasedli jih bodo gostje iz celj-
ske in ljubljanske regije.
mam PTUJSKA ZBORNICA
ORGANIZATOR
REVIJE
v torek je potekel rok za prijavo za sodelovanje na jubilejni 10.
reviji pevskih zborov Obrtnih zbornic Slovenije, ki bo 27. junija v Ptu-
ju. Če se bodo prijavili vsi, bo v Ptuju zapelo deset pevskih zborov,
oktetov in nonetov.
m KRUH JE DRAŽJI
Ptujski peki so prejšnji teden podražili kruh. Cene so višje od 25
do 30 odstotkov. V prazničnih dneh pa so po starih cenah prodajali
praznični kruh z rozinami in brez njih, potice in sadni kruh. Kljub te-
mu prodaja ni bila takšna kot v prejšnjih letih. Pozna se, da imajo lju-
dje vedno manj denarja in da se socialno stanje vse bolj zaostruje. V
torek so podražili tudi praznični kruh, potice in drugo.
IHI DVAJSET LET KLUBA
ZDRAVLJENIH
ALKOHOLIKOV
v Narodnem domu v Ptuju bo 25. aprila skupščina Kluba zdra-
vljenih alkoholikov Ptuj. Ob tej priložnosti bodo proslavili dvajsetle-
tnico dela.
Pripravila: MG
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
4 — PO NAŠIH KRAJIH
23. april 1992 - TEDNIK
OD
A
PAČ. . .
NATEČAJ ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV
ZA SPODBIJANJE RAZVOJA
DEMOGRAFSKO OGROŽENIH OBMOČIJ
Decembru 1990 je bil sprejet znkun o spodbujanju razvoja demo-
grafsko ogroženih območij t Republiki Sloveniji, .\jegov namen je bila
skrb za razvoj geografsko zaokroženih območij, ki so v razvoju znatno
zaostala in so demografsko zaogrožena. Sestavni del takih območij so
tudi naselja v desetkilometrskem pasu ob meji Republike Slovenije.
Republika Slovenija sodeluje pri spodbujanju razvoja s sofinan-
ciranjem izdelave razvojnih programov, začetnih razvojnih načrtov,
projektnih dokumentacij, z zagotavljanjem dela sredstev za razvoj lo-
ka[ne gospodarske infrastrukture, spodbujanjem gospodarskih na-
ložb (naložbe v kmetije, dopolnilne dejavnosti na kmetijah in v drob-
no gospodarstvo na področju proizvodnje in storitev do pet zaposle-
nih). Republika Slovenija sodeluje tudi z davčnimi olajšavami in
ukrepi na področju družbenih dejavnosti. Pri sofinanciranju progra-
mov načrtov in projektne dokumentacije pridobi investitor do 50 od-
stotkov nepovratnih sredstev.
Sredstva za razvoj lokalne gospodarske infrastrukture odobrava
republiški upravni organ kot nepovratna sredstva v višini do 30 odsto-
tkov predračunske vrednosti naložbe, v območju desetkilometrskega
pasu ob meji pa znaša delež republiških sredstev do 50 odstotkov.
Sredstva za spodbujanje gospodarskih naložb so za razliko od prej
navedenih v obliki dolgoročnega kredita, prav tako v višini do 30 od-
stotkov oziroma do 50 odstotkov predračunske vrednosti.
V letu 1991 je bil razpisan prvi natečaj za pridobitev sredstev. Na
njem je občina Ptuj skupaj s krajevnimi skupnostmi sodelovala pred-
vsem z obema razvojnima programoma, ki sta bila izdelana za ob-
močje Slovenskih goric in Haloz, in s 66 projekti s področja gospo-
darske infrastrukture, to je za nepovratna sredstva. Zraven tega so po-
samezniki kandidirali za kreditna sredstva za spodbujanje gospodar-
skih naložb.
Na področju gospodarske infrastrukture smo lani pridobili
16.854.559 tolarjev nepovratnih sredstev, vsega skupaj (to je s krediti
za individualne projekte posameznikov) pa smo v občino Ptuj uspeli
pridobiti okrog 32 milijonov tolarjev.
31. maja je Ministrstvo za planiranje razpisalo ponovni natečaj za
pridobitev sredstev. Nanj se lahko prijavijo:
— fizične in pravne osebe za naložbe na območjih, ki se štejejo
za demografsko ogrožena,
— interesenti z neodobrenimi popolnimi zahtevki z natečaja za
leto 1991 in tudi z novimi zahtevki.
Obrazec, ki je sestavni del natečaja in ki ga morajo izpolniti vsi
investitorji, lahko ti dobijo na Oddelku za občo upravo in krajevne
skupnosti.
Za projekte s področja gospodarske infrastrukture so poslanci
Skupščine občine Ptuj v lanskem letu sprejeli posebno prioritetno li-
sto, ki je bila posredovana skupaj s projekti republiškemu ministrstvu
za planiranje. Prioritetna lista velja tudi v letošnjem letu.
Rok za vložitev projektov je kratek, saj se izteče s 30. aprilom.
Vsi, ki jih zanima natečaj, lahko dobijo dodatne informacije v
zvezi z njim na Oddelku za občo upravo in krajevne skupnosti — pri
Marjanu Strelcu.
Načelnica Oddelka za občo upravo in KS
Metka Slanic, dipl. pravnica
TEDNIK
DORNAV.4: Pred slabim letom je poslanec te krajevne skupnosti v
ptujski skupščini opozoril na težave, ki jih imajo v Dornavi zaradi sla-
bo izvedenih melioracijskih del. Odvodni kanal, ki naj bi vode peljal
v Pesnico, je ob lanskoletnem deževju povzročil precejšnje poplave v
kleteh številnih dornavskih hiš. Delegat je na to opozoril Vodnogo-
spodarsko podjetje iz Ptuja, ki je bilo izvajalec melioracij. Odgovora
še niso dobili, zato so v krajevni skupnosti ogorčeni. Menijo, da mora
izvajalec v najkrajšem času odvodni kanal popraviti na svoje stroške,
saj krajevna skupnost pri tem ni sodelovala. Vprašanje je ob seda-
njem aprilskem deževju seveda zelo aktualno. Pa tudi skoraj leto dni
že čakajo, da bo VGP kaj ukrenilo.
Razen temu problemu posvečajo veliko pozornost v Dornavi tu-
di ravnanju z odpadki. Po začetnih zapletih in napačnih informacijah
so se krajani le odločili za odvoz odpadkov, v krajevni skupnosti pa
so tudi naročili pet opozorilnih tabel o prepovedi odlaganja odpad-
kov. Te dni so jih namestili ob vseh večjih divjih odlagališčih odpad-
kov. Trudijo se tudi, da bi uredili kanalizacijo. Zaenkrat je to zanje
prevelik zalogaj, saj bi navezava na ptujsko kanalizacijsko omrežje bi-
la zelo draga, hkrati pa najbrž tudi nesmotrna. Morda bi lahko načr-
tovalci komunalne infrastrukture poskusili s projektom sanitarnega
močvirja, ki ga v svetu uveljavljajo v naseljih, ki so preveč oddaljena
od centrov in je zaradi tega graditev dolgega povezovalnega voda
predraga, (dl)
TEDNIK
PTUJ: Akcija ČIST IN ZELEN PTUJ je v soboto 11. aprila po-
tekala tudi na območju vseh ptujskih krajevnih skupnosti ter na ob-
močju KS Ptujska gora in Kidričevo. V celoti je bila precej uspešna,
saj so ta dan delavci ptujske Komunale z 21 lokacij odpeljali prek
1000 kubičnih metrov najrazličnejših odpadkov. Pri tem so opravili
373 solidarnostnih (torej neplačanih) delovnih ur. Pomembno je. da
so v tej akciji zajeli tudi sanacijo deponije odpadkov v Gerečji vasi, ki
je bila tik ob vodnem črpališču. V času sobotne akcije pa so ptujski
smetarji s svojimi vozili kar dvakrat odvažali odpadke iz rednega pro-
grama. Posebej pa velja pri vsem tem omeniti učence osnovnih in ne-
katerih srednjih šol, ki so se v glavnem zelo uspešno vključili v čišče-
nje svojega okolja in divjih odlagališč odpadkov.
-OM
TEDNIK
VIDEM: Kljub pregrešno dragemu telefonu v tej.vasi poštarji
vseeno napeljujejo kable, pač toliko, kolikor so krajani že plačali
(obrok je 100 ali 50 mark, glede na finančne možnosti, zbiranje pa se
konča, ko naberete tolarjev za 3500 mark vrednosti). Poštarji oblju-
bljajo, da bodo tistim, ki bodo zahtevani znesek plačali v celoti, pred-
ragoceni aparat priključili v nakjrajšem času (govori se, da že maja!).
(jš)
TEDNIK
LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU: V soboto ob 20. uri bo v
tamkajšnji dvorani javna kmetijska oddaja radia Maribor Prav luštno
je res na deželi. Po odaji bo družabno srečanje, na katerem bo igral
ansambel Simona Legnarja iz Velenja.
... DO ZuPEČJE VASI
Krščanski demokrati vse številnejša stranka
SLOVENSKA BISTRICA
Potem ko je minulo soboto
predsednik slovenske vlade Lojze
Peterle v Slovenski Bistrici česti-
tal mladim vojakom ob njihovi za-
prisegi, se je zadržal pri županu
Ivanu Pučniku ter se pogovarjal
še s svojimi strankarskimi kolegi,
ki so se ta dan sestali na drugem
občnem zboru: prvi je bil IS. de-
cembra I99tf.
Občinski odbor stranke \odi
dr. Janko Čar. Ob političnem de-
lu so si zadali številne druge na-
loge, predvsem na kulturnem po-
dročju.
Dr. Janko Car: »V času od
ustanovitve do danes je bilo veli-
ko narejenega na področju kul-
ture, pri družbenopolitičnem de-
lu ter pri organizaciji stranke sa-
me. V stranko smo uspeli vpisati
veliko novih članov, razširili smo
delo na krajevne odbore, ki smo
jih ustanovili na Pragerskem, v
Poljčanah, na Tinju, ustanavlja-
mo jih v Oplotnici in nekaterih
drugih krajih, kjer pa so priprave
šele v zametku. Tako skušamo
pokriti vsa območja občine in
upamo, da bodo odbori kasneje
dober začetek, ko se bodo ti kraji
spremenili v nove občine.«
Kaj bi lahko šteli med večje
uspehe v lanskem letu?
Dr. Janko Car: »Ena izmed
pomembnih nalog, ki smo si jih
zadali, je kulturnopolitično delo.
Pripravili smo več kulturnih pri-
reditev ali pri njih sodelovali, le-
tos smo pripravili že tretje praz-
novanje materinskega dneva,
dvakrat miklavževanje, najpo-
membnejša prireditev pa je bila
brez dvoma svečanost pri pono-
vni postavitvi Slomškovega spo-
menika lansko leto, ko smo se
pridružili ZKO, ki je povezovala
več organizatorjev. Po splošni
sodbi je bila to veličastna prosla-
va, na njej se je zbralo veliko
obiskovalcev, več kot 3000. Do-
bro je bila ocenjena tudi svečana
akademija na predvečer sloves-
nosti. To je bila brez dvoma za
našo stranko največja manifesta-
cija, čeprav smo se je lotili brez
dinarja v žepu. Vse smo opravili
prostovoljno, zlasti ob pomoči
kmetov in obrtnikov. Njim bi se
ob tej priložnosti zahvalil, še po-
sebej gospodu Stanku .^erbelju,
ki je nosil vse breme podviga.«
Dr. Janko Car — predsednik ob-
činskega odbora SKD
Vaša stranka se udejstvuje tudi
na drugih področjih. Eno izmed
takšnih je naravovarstveno.       _
Dr. Janko Car: »Navezovali
smo se na delo Društva za var-
stvo okolja, po naključju sem
predsednik tudi tukaj. Mislim,
da sami na tem področju ne mo-
remo pokazati kakšnih posebnih
uspehov, smo pa društvo podprli
in poskrbeli, da smo ob po-
membnih odločitvah zastavili tu-
di svojo besedo.«
Krščanski demokrati ste v Bi-
strici neparlamentarna stranka.
Kakšen je finančni položaj stran-
ke, dobite kaj denarja za svoje de-
lovanje tudi iz občinske stavbe?
Dr. Janko Car: »Z denarjem
smo na tesnem. Vzdržujemo se le
s članarino in manjšimi zneski,
ki jih dobimo od občine, od re-
publiškega odbora Krščanskih
demokratov ali pa od kakšne
druge stranke. Naj povem, da
smo lansko leto dobili do občine
le 6.000 tolarjev, nekaj denarja
so nam primaknili socialdemo-
krati, ker smo jim ob volitvah, na
katerih nismo aktivno sodelova-
li, močno pomagali. Nekaj po-
moči dobimo iz Ljubljane, na ka-
ko pomembnejšo pomoč ne mo-
remo računati, je pa zanimivo,
da nam solidarnostno že ves čas
pomaga Narodna demokratska
stranka, čeprav je v Slovenski Bi-
strici po številu sicer majhna in
ima malo sredstev. Vsak mesec
nam odstopi 1500 tolarjev in to
je naš osnovni vir. V veliki meri
sami plačujemo tudi kulturne
prireditve, za katere je potrebno
nekaj žrtvovati.«
Ena večjih prireditev v zadnjem
času je bil tretji materinski dan.
Dr. Janko Car: »Tudi tega
smo skoraj v celoti pripravili sa-
mi; pomagale so sicer veroučne
skupine, vendar je bila vsa orga-
nizacija na ramenih stranke. Le-
tošnja slovesnost materinskega
dneva je uspela, sodelovala sta
dva odrasla zbora, ljudske pevke
z Ložnice in vaberški fantje, kar
je prireditev poživilo in ji dalo
nov mik, seveda pa je še vedno
najprisrčnejši prispevek otrok.
Stroške smo seveda morali soli-
darnostno pokriti člani odbora,
nekaj malega pa smo lahko še iz-
vlekli iz blagajne.«
Opravili ste drugi občni
zbor...
Dr. Janko Car: »Pri vrhu smo
ostali isti, sicer pa je v odbor pri-
šlo nekaj novih članov, ki bodo
podkrepili njegovo delo. Zadnje
čase postajamo številčno najmo-
čnejša stranka v občini. Veliko
pomembnejše pa se mi zdi, da
imamo dosti simpatizerjev, kar
lahko opazimo pri vsaki priredi-
tvi ali tiskovni konferenci. Ob
tem lahko mirno rečem, da nas
volitve prav zaradi številnih sim-
patizerjev ne skrbijo.«
Kaj pa naloge v letu 1992?
Dr. Janko Car: »Najpomemb-
nejša naloga so brez dvoma voli-
tve. Odbor je o tem že razpra-
vljal, razdelili smo si že naloge,
ustanovili odbor, ki bo vodil de-
lo. Drugo pa je tisto, kar sodi v
naš standardni načrt, to je druž-
benopolitično in družbeno kul-
turno delo. Že doslej smo dobro
sodelovali v skupščini, kljub te-
mu da smo bili neparlamentarna
stranka; nismo mogli aktivno na-
stopati, smo pa sodelovali s pis-
nimi prispevki in predlogi in lah-
ko rečem, da smo bili v zadnjem
času zelo delavni. Tako smo pri-
spevali več predlogov k občin-
skemu načrtu za leto 1992; med
njimi sta omembe vredna zlasti
dva: predlog o obvoznici hitre
ceste in kulturne transverzale.«
Vida Topolovec
Izjava za javnost
Veliko polemike, nejasnosti, hude krvi in politične škode je v jav-
nosti povzročil radijski komentar novinarke Nevenke Dobljekar, ob-
javljen na Radiu Slovenija 26. in 27. marca 1992 o dom.nevnem stališ-
ču SKD Ptuj do odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov
v Halozah, ki naj bi ga v javnosti razlagal Ivan Jurkovič. Novinarka je
svobodno interpretirala ironizirane kavarniške pogovore in jih pred-
stavila kot javna stališča. Od urednika Radia Maribor je bil zahtevan
popravek, pa iz neznanih razlogov še ni bil objavljen.
Občinski odbor Krščanskih demokratov na Ptuju je na seji 8.
aprila 1992 sprejel stališče stranke do možnega izbora lokacije NSR v
Halozah. Stališče stranke je naslednje:
SKD Ptuj zavračamo možnost, da bi v občini Ptuj gradili odlaga-
lišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Odlagališče bi lahko
neugodno delovalo na bodoči razvoj kmetijstva in turizma in to so ra-
vno gospodarske panoge, ki smo jih v občini sprejeli za prednostne in
perspektivne.
V Halozah je narava še relativno neokrnjena in to je velika raz-
vojna možnost, ki je ne smemo na hitro zapraviti.
Pozivamo občinsko skupščino, da prekliče sklep iz leta 1990, ko
je prepustila prebivalce Haloz njihovi iznajdljivosti. Ce bo sklep
skupščine spremenjen, bo tudi naša stranka delegirala svojega člana v
komisijo, ki naj bi spremljala vse aktivnosti pri izbiri možne lokacije
NSRO. Prepričani smo, da se le s pomočjo skupščine in vseh organov
v občini lahko ubranimo nevarnosti, ki nam grozi.
Prav tako zahtevamo, da se v delo republiških komisij, ki iščejo
možne lokacije odlagališča, vključijo tudi strokovnjaki. Obstaja na-
mreč veliko dvomov o korektnosti in poštenosti dela teh komisij.
Krščanski demokrati Ptuj podpiramo tudi zamisel o razpisu refe-
renduma na prizadetem področju.
OBČINSKI ODBOR SKD PTUJ
Demokrati tudi
na Destrniku
16. aprila je bil na Destrniku ustanovljen pododbor Demokratske
stranke. Ustanovitve so se udeležili Tone Peršak, podpredsednik Druž-
benopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije in član predsed-
stva Demokratske stranke, Vojteh Rajher, predsednik SO Ptuj, Branko
Brumen, predsednik IS SO Ptuj, in Ivan Lovrenčič, predsednik Družbe-
nopolitičnega zbora SO Ptuj in predsednik Občinskega zbora Demo-
kratske stranke Ptuj.
Glavna tema pogovora je bila
lokalna samouprava, ki jo je v
uvodnem delu predstavil Tone
Peršak. Pri tem je pojasnil, zakaj
demokrati zagovarjajo to refor-
mo, izhajal pa je predvsem iz po-
vezovanja Slovenije z Evropo, ki
je vezano tudi na članstvo v Sve-
tu Evrope. Pogoj za članstvo je
sprejetje in uvajanje evropske li-
stine o lokalni samoupravi. Pou-
daril je. da smo z volitvami dose-
gli horizontalno demokracijo
(parlamentarno demokracijo),
namen bodoče ureditve lokalne
samouprave pa je predvsem
vzpostavitev vertikalne demokra-
cije, ki pomeni predvsem to, da o
specifičnem problemu nekega
okolja odločajo predvsem prebi-
valci tega okolja, ne pa država.
Poudaril je, da mora biti namen
bodoče ureditve lokalne samou-
prave predvsem to, da državne
zadeve ureja država, lokalne za-
deve pa lokalna skupnost avto-
nomno.
Metod Eridl-Grah je predsta-
vil primerjalni pregled števila za-
poslenih v stan in bodoči upravi
ter izkušnje avstrijskega sistema
lokalne samouprave. Poudaril je,
da se bo sedanji občinski uradni-
ški aparat zmanjšal tudi na račun
služb, ki jih bo prevzela država
(davčna uprava, notranje zadeve,
obramba itd.).
V živahni razpravi seje pojavi-
lo mnogo vprašanj in mnenj,
med drugim tudi misel, da bi ob-
čine nastajale iz sedanjih krajev-
nih skupnosti.
Ptujski župan Vojteh Rajher je
poudaril, da se bo potrebno bolj
posvetiti funkcijam bodočih ob-
čin, ne pa delitvi oblasti.
Prisotni so pozdravili ustano-
vitev Demokratske stranke v
predvsem kmečkem okolju ter se
strinjali s tem, da je obstoj De-
mokratske stranke v takšnih oko-
ljih koristen tudi zaradi vzposta-
vljanja političnega ravnotežja.
Tomaž Neudauer
FRANC SENEKOViC
SLOVENJEGORISRA
KRONIKA
(9. nadaljevanje)
PRVI SLOVENJEGORIŠKI PILOT
Prvi slovenjegoriški pilot je
bil moj stric Franc Senekovič,
brat mojega očeta Jožefa.
Rojen je bil 15. novembra
1897 v Gradcu, sin očeta Jurija
in Marije Senekovič, doma iz
Partinja — Jurovski Dol. Sene-
kovičevi so v Partinju imeli
majhno hišo in posestvo poleg
Francka Senekoviča. To je bilo
na meji med Sv. Marjeto in Sv.
Jurijem v Slovenskih goricah.
Njihov sosed je bil Franc Čep,
veleposestnik, ki je mejil na Se-
nekovičeve s svojo viničarijo
— »Čepov štok« so ji takrat re-
kli na Gradišču.
Franc Senekovič je po pripo-
vedovanju mojega očeta imel
že v rani mladosti veliko vese-
lje do motorizacije in letalstva.
Izučil se je mehanično obrt in
ključavničarstvo. Ob rekrutaci-
ji 1915. je bil dodeljen po svoji
želji k aviaciji in tam seje izšo-
lal za pilota izvidnika.
Kot izvidnik je sodeloval v
bojih na soški fronti. Bil je
uspešen, pohvaljen in odliko-
van z medaljo za pogum, ter s
sponko pogumnega letalca. Ta
odlikovanja še danes hrani nje-
gov sin Erih Senekovič iz Mari-
bora.
Letel je na enosedu, dvokril-
nem lahkem, letalu, kot lahko
razberemo s slik. Nekoč je imel
nesrečo. Pri pristajanju na
mehkem terenu se mu je pred-
nji del letala zaril v zemljo in
se polomil, njemu pa ni bilo
nič. Dobil je drugo letalo.
Leta 1918 je prenašal pošto
iz Maribora v Gradec. Poletel
je nad Partinjem in krožil nad
domačo hišo, vrgel pismo in
mahal. Nameraval je pristati
na Žugmanovem travniku, pa
si je zadnji čas premislil, saj ni
vedel, ali bi mogel vzleteti. Ko
si je kasneje nekoč ogledal te-
ren, je ugotovil, da je ravnal
pravilno, saj resnično ne bi mo-
gel vzleteti!
Po prvi svetovni vojni se je
zaposlil v tovarni železniških
vozil v Mariboru. Bil je veliki
strokovnjak. Leta 1952, pred
upokojitvijo, je dobil nagrado
in priznanje za racionalizacijo.
Franc Senekovič je umrl 12.
decembra 1973 v Mariboru pri
sinu Erihu, pokopan pa je na
pobreškem pokopališču.
Pilotska izkaznica Eranca Senekoviča.
TEDNIK - 23. april 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5
Zlata jajca so še vedno na Ptuju
y članku pod naslovom »Zlata jajca pa gredo v Ljubljano«, objavljenem \ tedniku 9. aprila na strani 5, \
je navedenih kar nekaj napačnih ponazoritev. Da se izognemo napačni in neobjektivni obveščenosti bralcev,]
sem prisiljen napisati odgovor. j
Prva neresnična trditev v član-
ku je, da je bila študija pripra-
vljana 7 mesecev. Pogodbeni rok
za njeno izvedbo je bil od začet-
ka septembra do konca decem-
bra 1991, preden pa je bila pred-
ložena ptujski skupščini, je mo-
rala skozi usklajevanja in proce-
dure, ki so pač potrebne za spre-
jem v občinski skupščini.
Druga nepravilna trditev je, da
je študija stala lOO.OOO DEM. To
bi bilo sicer res, če obračunamo
DEM na dan plačila po urad-
nem tečaju 13,00 takratnih dinar-
jev. Vendar se vsi spomnimo, da
so se takrat DEM obračunavale
po mnogo višjem tečaju. Pogod-
ba je bila nominirana v dinarjih
(1,300.000 din), kar bi zneslo po
tržnem tečaju ca. 55.000 DEM.
Tretja nepravilnost, ki izvira iz
druge, je, da je ena stran študije
stala 598,80 DEM. Končna iz-
vedba študije obsega 156 strani
(brez platnic), kar pomeni, da
ena stran stane ca. 353,00 DEM.
Zatem v članku sledi »anali-
za« študije na osnovi enega od
predlogov oglasov v idejnem
projektu internega komunicira-
nja (torej oglasov, s katerimi bi z
oglaševanjem v Tedniku animi-
rali Ptujčane za pristop k projek-
tu razvoja turizma . . .). Bralcu
članka seveda nekaj iztrganih be-
sed z ene od strani v študiji, ki
jih novinarka komentira z dokaj
zmedeno logiko, ne pomeni kaj
dosti.
Avtorica članka trdi, da študi-
ja ne ponuja rešitev, kako naj
Ptuj razvije turistično ponudbo
in bolj izrazito podobo v očeh
potencialnih obiskovalcev in
Ptujčanov. To utemeljuje s tem,
da študija ne govori o investici-
jah, ki bodo potrebne za razvoj
turizma, in ne analizira drugih
turističnih središč, zdravilišč,
kongresnih centrov ipd. Res je,
da naš projekt ne govori o inve-
sticijah v zidove, objekte ipd. Na
srečo občinska vodstva ne odlo-
čajo več o tem, kje bodo stali
kakšna tovarna, trgovina, turisti-
čni objekt . . . Lastniki kapitala
bodo investirali v turistično in-
frastrukturo na Ptuju le, če bodo
prepričani, da se bo ta turistično
razvil in nudil plodna tla za turi-
stične investicije. Takšno prepri-
čanje jim bo ustvaril povečan
obisk turistov, ki bodo na Ptuju
ustvarjali dodatno povpraševa-
nje po različnih izdelkih in storit-
vah. Turisti obiskujejo tiste kra-
je, ki izstopajo po poznanosti in
privlačnosti in se o njih govori!
Vse skupaj pa poteka po razvojni
logiki od majhnega k velikemu.
Vloga, v katero se je postavil v
našem primeru IS SO Ptuj, je, da
investiramo denar davkoplače-
valcev tja, kamor je za začetek te-
ga razvoja najbolj potrebno. Naš
cilj je v prvi fazi izkoristiti to, kar
imamo na Ptuju že sedaj in lah-
ko posamezni gospodarski sub-
jekti in družine ponudijo gostom
brez ogromnih investicij — to je
predvsem izletniški turizem v
vseh oblikah. Z našim projektom
v prvi fazi uresničevanja želimo
ljudem dati voljo za vključitev v
turistično podjetništvo in jim pri-
peljati več gostov (promocija po
lokalnih in nacionalnih medijih),
vzporedno s tem pa poskrbeti za
organiziranost ponudbe ter se tu-
di drugače pripraviti za prihod
gostov (novi turistični prospekti,
turistične table, označbe kultur-
nih spomenikov, plakati, čistoča
v mestu in okolici . . .). Takšno
politiko smo si zastavili v letoš-
njem letu in skladno s tem bo
porabljen tudi denar, ki je za tu-
rizem namenjen iz občinskega
proračuna v letu 1992. Prav tako
pa tudi druge institucije, organi-
zacije in kolegi v IS delujejo v
smeri te politike, kolikor je to v
tej fazi mogoče.
Zanikati moram tudi trditev
avtorice članka, da ~ kot sledi iz
enega od stavkov — Studio Mar-
keting želi potegniti iz tega posla
le korist zase (od tod izvira ver-
jetno naslov članka). Prav goto-
vo ima Studio Marketing pri iz-
vedbi našega skupnega posla
svoje poslovne interese, kar je
povsem normalno. Povedati pa
moramo, da je projekt, ki ga iz-
vajajo za F*tuj, prvi takšne vrste v
Sloveniji in ga Studio Marketing
izvaja kot vzorčnega na osnovi
svojih izkušenj in referenc. Naše
sodelovanje z renomiranim pod-
jetjem, kot je Studio Marketing,
ne pomeni le direktnih koristi od
posla, kot je izdelana strategija
in načrt promocije, temveč tudi
vse druge poslovne povezave, ki
jih peljemo prek tega partnerja.
Tudi cena izvedbe je nižja, kot je
cena za podobne projekte pri-
merljive kvalitete. Odločili smo
se za partnerja, ki mu lahko za-
upamo nekaj tako dragocenega
in pomembnega, kot je podoba
Ptuja. Tak partner je pač iz Lju-
bljane. Po logiki, ki jo beremo
med vrsticami, bi bilo najbolje,
ko bi na Ptuju vse storili kar sa-
mi. Takšna logika zapiranja v la-
stne meje in omejevanja krože-
nja znanja nas ne bi pripeljala
daleč. Tudi novinarka, ki je napi-
sala članek, je morala po svoje
znanje v Ljubljano ... Na Ptuju
pa imamo stvari, ki jih Ljubljan-
čani ne premorejo, in to pogoju-
je trženje! Če želimo postati
odprto turistično mesto, moramo
biti odprti tudi za znanje od dru-
god, se izogibati zagledanosti va-
se in se hkrati zavedati svojih
sposobnosti in možnosti.
V predzadnjem odstavku član-
ka je avtorica navedla še eno ne-
pravilno trditev, da bo uresniče-
nje prve faze Strategije razvoja
turizma, ki bo speljano prek Stu-
dia Marketing, stalo 250.00
DEM v letu 1992. Ob tem samo
popravek, da je ta znesek za
55.000 DEM prevelik. Seveda
promocija ne stane toliko zaradi
Studia Marketing, ampak zaradi
dragega zakupa posameznih me-
dijev. Promocija zajema turisti-
čne table, prospekte, plakate,
oglase v lokalnih in nacionalnih
medijih — časopisi, revije, radio,
TV.
V zadnjem odstavku članka je
še ena nepravilna trditev. Res je,
da so poslanci v ptujski skupšči-
ni nasprotovali uvedbi nove obli-
ke ptujskega grba, ki naj bi na-
domestil original. Studio Marke-
ting je na osnovi raziskav med
Ptujčani ugotovil, da so ti izred-
no navezani na tradicijo mesta in
jim je grb iz leta 1576 izredno pri
srcu. Ravno zaradi tega so ga
vzeli za osnovo pri izbiri znaka
za celostno podobo Ptuja. Niso
ga dosti spreminjali, tako da je
predlagana rešitev (ki je bila tudi
predstavljena na skupščini) le
stilizirana podoba grba iz leta
1576. V takšni obliki je grb pri-
mernejši za trženje s ponudbo
Ptuja v 20. stoletju. Izpričeval
naj bi bogato kulturno-zgodovin-
sko dediščino mesta, a ga hkrati
ponujal sedanjosti. Njegova
oblika je jasna, nezapletena, člo-
vek si jo hitro zapomni in tudi
otrok ga lahko hitro nariše. Ni-
kakor pa ne mislimo s predlaga-
no rešitvijo zanikati uporabe ori-
ginalne oblike mestnega grba iz
leta 1576 za upravne in zgodo-
vinske namene!!! Skladno s tem
je tudi občinska skupščina spre-
jela sklep na 25. seji kljub neka-
terim razpravam, ki jih je predla-
gana rešitev spodbudila. Seveda
pa bodo Ptujčani veliko lažje
sprejeli stilizirano podobo grba
iz leta 1576 za svojo, ko bo upo-
rabljena v posameznih medijih v
kontekstu z drugimi sestavinami
celotne podobe.
Član IS SO Ptuj za področje
turizma, gostinstva in
trgovine: Peter Vesenjak
Delo za 135 brezposelnih
z javnimi deli bomo v letošnjem letu v ptujski občini nekoliko
zmanjšali brezposelnost. Že lani so bili med 245 zbranimi projekti v
Sloveniji štirje ptujski, v njih pa je našlo začasno zaposlitev 57 iskalcev.
Lanski se letos nadaljujejo, poleg njih pa bomo izvajali še šest novih
projektov, tako da bo v javna dela vključenih 135 sedaj brezposelnih
oseb.
Silva Cerček, sekretarka Se-
kretariata za družbene dejavnosti
SO Ptuj, je povedala, da je bil ob
začetku izvajanja javnih del tako
odnos javnosti kot brezposelnih
dokaj slab, saj javnost ni uvidela
ekonomske učinkovitosti javnih
del, za brezposelne pa so ta dela
pomenila manjvredno delo. Po
polletnem izvajanju so ugotovili,
da so projekti ekonomsko upra-
vičeni, prav tako pa prispevajo k
razreševanju socialnih posledic
brezposelnih. Vključeni v javna
dela so dobili pravico do denar-
ne pomoči, stimulativno nagrado
in pokojninsko-invalidno zava-
rovanje.
Od lani poteka gospodinjska
pomoč na domu, katere nosilec je
Center za socialno delo in vklju-
čuje 40 oseb. Projekt vzdrževanja
objektov izvaja Sekretariat za
Z javnimi deli in lastnim vložkom je grajenska šola pridobila skoraj po-
lovico dodatnih prostorov. Prej temačna in neuporabna klet se je spre-
menila v svetle učilnice in urejen hodnik za telovadbo.
družbene dejavnosti. Vključuje
10 oseb, ki opravljajo pleskarka
in manjša vzdrževalna dela na
vrtcih in šolah. Projekt čiščenja
divjih odlagališč in rečnih nabre-
žin je vodilo Komunalno podje-
tje Ptuj v sodelovanju z Vodno-
gospodarskim podjetjem Ptuj,
projekt pa nadaljuje letos Komu-
nalno podjetje s 15 brezposelni-
mi. Vodnogospodarsko podjetje
pa bo v projekt vzdrževanja me-
lioracij vključilo 7 oseb. V izo-
braževanje sta bli lani v Domu
učencev vključeni 2 osebi. Pro-
jekt seje izkazal kot nujno potre-
ben in se nadaljuje tudi v letoš-
njem letu. V projekt informati-
vno-varnostnih del \ Pokrajin-
skem muzeju je vključenih 20
oseb, ki so pomagali pri organi-
zaciji razstave Srečanja z Jutro-
vim. V pripravi so še projekti, s
katerimi bodo 3 delavci uredili
fond Ljudske in študijske knjižni-
ce Ptuj. 10 sedaj brezposelnih bo
izdelovalo spominke in okraske
za prireditve ta projekt bo vo-
dil Sekretariat za turizem, že ta
mesec naj bi se pričel projekt po-
moči na kmetijah s 5 udeleženci,
poleti pa še mladinske delavnice,
ki bodo vključevale 6 oseb. Zad-
nja projekta bo vodil Center za
socialno delo Ptuj.
McZ
OBJESTNOST MLADIH NA POHODU
Grafiti, izsiljevanja,
polomljeni stoli
Tisti, ki redno zahajate v študijski oziroma mla-
dinski oddelek ptujske knjižnice, gotovo poznate
stene stopnišča, ki vodi v drugo nadstropje. Na
njih je tako rekoč vse, od prebodenih src, imen ti-
stih fantov in deklet, ki sodijo skupaj, do tistih
risb, ki naj bi nadomestile imena za genetalije, pa
Znanih angleških besed . . . Skratka stena prentse
Vse. Stanovalci stavbe, knjižnica in minoriti so po-
skušali že marsikaj, pa je na novo prepleskana ste-
na običajno še isti dan razdevičena.
Od lanskega 1. septembra do letošnjega 25. ja-
nuarja so učenci Srednješolskega centra razbili
'44 stikal, 14 vtičnic. 22 pokrovov za vtičnice, pa
^"di katerega od predmetov so ukradli. Tudi tukaj
•^a stenah ne manjka grafitov in zanimivo bi bilo
Ugotoviti, ali so ti, ki tako radi pišejo po stenah,
tudi sicer vneti »pisatelji« pri šolskih nalogah,
•^ontrolkah ... V petih mesecih letošnjega šolske-
ga leta so že uspeli polomiti 190 stolov, da o razbi-
'h steklih na omarah, vratih in še kje sploh ne go-
vorimo. Nekateri se gredo »gasilce« in takole »za
foro« izpraznijo kakšen gasilski aparat. In še bi
lahko naštevali, kako sproščajo energijo.
Igralni aparati so zdaj pri nas na pohodu. Imajo
jih tudi pri Aladinu, kjer se zbirajo učenci od prve-
ga razreda naprej. Pa se zgodi, da imajo prav »ta
mali« srečo in jih avtomat »nagradi«. A veselje ne
traja dolgo: pa ne zato, ker jih je prijela mrzlica
hazarderstva. ampak zato, ker stojijo zraven »ta
veliki« in priigrani denar / grožnjami izsilijo.
Vse to se dogaja danes, tu, v mestecu, za katere-
ga smo bili prepričani, da mu je nasilje tuje. da ži-
vi mirno, skorajda spokojno življenje. Vse to poče-
njajo mladi. Nalašč, iz stiske, iz objestnosti, ker se
želijo dokazati . . .
Pravijo, da je mladinskega prestopništva manj,
največje prometnih prekrškov, ki so jih v zadnjem
času storili mladi. Toda ali ni tudi to prestopni-
štvo? NaV.
Ustanovili
Svet korantov
Kot kaže, so zadeve okrog
KORANTOV in ptujskega KO-
RANTOVANJA že bolj jasne,
kot so bile doslej. Na pobudo iz-
vršnega sveta so namreč na se-
stanku vseh vodij korantov s
ptujskega območja v petek, 4.
aprila, po krajši in zanimivi raz-
pravi ustanovili SVET KORAN-
TOV, ki bo deloval v okviru Eol-
klornega društva Ptuj. Kot so se
dogovorili, naj bi se Svet koran-
tov pogosteje sestajal in sproti
odpravljal vsa nerešena ali spor-
na vprašanja, predvsem kar se ti-
če nastopov posameznih skupin
korantov doma in na tujem.
Vzporedno s tem so se dogo-
vorili tudi za okvirno vsebino
pravil o liku koranta ter o njego-
vem obnašanju, čeprav je vsake-
mu pravemu korantu povsem ja-
sno, kakšna mora biti njegova
oprava in kdaj ter tudi kako lah-
ko nastopa v javnosti. Ob koncu
so sprejeli še nekaj smernic o so-
delovanju s Centrom za turisti-
čno promocijo Ptuja. -OM
Vsak čas ima
svojega boga
Zelja Ptujčanov, imeti Franceta Miheliča in njegove slike, je sta-
ra že več kot dvajset let. Rodila seje ob 1900-letnici mesta. Od takrat
je po Dravi preteklo veliko vode. Ali je bilo premalo denarja, ali pre-
malo volje, ali ni bilo ustreznega prostora vedno je bilo kaj . . . Po-
tem se je našel prostor na gradu, pa je vse skupaj spet padlo v vodo,
ko so ugotovili, da prostori niso prijazni Miheličevim slikam. Spet so
romale nazaj v Ljubljano. Želja pa je ostala in pričele so se aktivnosti,
da bi Miheličeva zbirka ali galerija našla svoj prostor v nekdanji Me-
stni hiši na Slovenskem trgu. Pa z lastniki ni bilo mogoče - tudi v ne-
kaj letih ne - najti za obe strani ustreznega dogovora.
Zdaj smo našli, kot kaže, dokončno rešitev. Občina se je odločila,
da nameni Miheličevim grafikam razstavišče Dušana Kvedra ob Dra-
vi, nekdanji vodni stolp. Akademski slikar France Mihelič je grafike
podaril mestu, o čemer je sklenjena pogodba med njim in občino.
Razstavišče Dušana Kvedra, ki ga je muzej sam na tiho v zadnjem ča-
su imenoval Razstavišče ob Dravi, kot da bi se sramoval imena Duša-
na Kvedra, se bo odslej imenovalo Miheličeva galerija.
Vsak čas, vsaka oblast ima torej svojega boga. Bogve kolikokrat
bo še obrambni stolp iz 16. stoletja spremenil ime. Revolucionar in
španski borec Dušan Kveder se bo moral zadovoljiti z doprsnim ki-
pom pred stolpom in z napisno tablo na stolpu, ki se bo imenoval Mi-
heličeva galerija. Turisti, ki si bodo ogledovali mesto s knjižico Ptuj z
okolico bodo seveda še vedno iskali razstavni paviljon Dušana Kve-
dra, saj ni pričakovati, da bodo tisti, ki so se »spomnili«, da je treba
preimenovati ulice, trge, šole, razstavišča, prestaviti spomenike, izdali
hkrati s preimenovajem tudi nov vodnik po Fluju in okolici. Podjetja
že vedo, koliko jih bo stalo to, da se spreminja ime ulice^ v kateri ima-
jo sedež, občani še ne razmišljajo, da bodo morali spremembo vpisati
v osebno izkaznico.
Morda je to za čase, ki jih živimo »normalno«, samo po sebi
umevno. Morda . . . NaV
Cvetni sejem v Ormožu
Ubogi Kerenčič!
Na cvetni petek je bil v Ormožu prvi od treh z občinskim odlo-
kom določenih letnih sejmov. Svoje blago so obrtniki in drugi tokrat
prvič razstavljali na levi strani Kerenčičevega trga, v Poštni ulici do
vogala s Skolibrovo ter na tržnici in v slepi ulici ob njej. Ponudba je
bila podobna kot na vseh dosedanjih sejmih. Vida Toplovec
BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAR
16      BOGOVI
RIMSKE POETOVIONE
Med \. in 4. stoletjem je imela rimsk^
Poetovina dokaj pisano etnično podobo.
Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ro-
manizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradni-
ki in sužnji z grško govorečega Vzhoda.
Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v
mestu precej raznolika, častili so najra-
zličnejše bogove in božanstva. V tej rubri-
ki jih želimo bralcem v sliki in besedi
predstaviti na poljuden način. Fotografi-
je: Bine Kovačič.
APOLON (lat. Apollo)
APOLON nam je najbolj po-
znan kot grški bog sonca, poleg
tega pa je bil tudi bog mladosti,
glasbe (njegov sin je bil Orfej) in
zdravilstva. Mitologija ga opisu-
je kot lokostrelca, katerega pu-
ščice nikoli ne zgrešijo. Pod gr-
škim vplivom so ga sprejeli Rim-
ljani in ga uvrstili v dvanajsteri-
co glavnih bogov.
V Panoniji je bil njegov kult
zelo slabo prisoten, poznan je iz
Brigetia, Carnuntuma, Vindobo-
ne, v Peotovioni pa je bil najden
le fragment marmorne glave. Po
laseh, spetih v vozel, sklepamo,
da gre za Apolona, saj ima tudi
na drugih upodobitvah na podo-
ben način prikazano pričesko.
MERKUR (lat. Mercu-
rius)
Merkur je najbolj znan kot
bog trgovine in dobička, kar
ustreza grškemu bogu Hermesu.
Poleg tega pa so ga Rimljani ča-
stili kot boga rokodelcev in po-
morščakov.
Merkurjevo ime izhaja iz latin-
ske besede »merx«, kar pomeni
blago, ali iz »mercor« — kupo-
vati, trgovati (od tod danes poi-
menovanje trgovin: MERX,
MERC ATOR). Po njem se še da-
nes imenuje Soncu najbližji pla-
net — Merkur.
Merkurjev praznik so trgovci
praznovali 15. maja; takrat so se-
be in blago polivali z vodo, da bi
se tako očistili od laži in prevar.
Ob posvetilnih napisih je po-
znan iz Poetovione bronast kipec
Merkurja s perutnicami na po-
krivalu. Ogledate si ga lahko v
zbirki drobnega arheološkega
gradiva v Pokrajinskem muzeju
Ptuj.
Boga trgovine Merkurja so Rim-
ljani upodabljali v značilnem po-
kri\alu s perutničkami. Drobna
bronasta plastika, ki jo hrani Po-
krajinski mu/ej Ptuj, je precej po-
škodovana.
6 — OD TU IN TAM
23. april 1992 - TEDNIK
I PROJEKTNI DNEVI NA OŠ UUDSKI VRT
Pouk po meri
učencev
Kaj je projektno delo
Bistvo projektnega dela je
spreminjanje odnosov med učite-
lji in učenci v vzgojno-izobraže-
valnem procesu. Učenec in uči-
telj se pojavljata kot subjekt in
objekt v tem procesu, učitelj ni
edmi vir znanja, učilnica (vklju-
čno s kabineti in laboratoriji na
šoli) postaja preozek učni pro-
stor, poudarek je na izkustvenem
učenju učencev. Te cilje lahko
dosegajo s spreminjanjem oblik
in metod dela v šoli, nujno je in-
terdisciplinarno povezovanje so-
rodnih predmetov, odnosi med
učitelji in učenci morajo biti de-
mokratični, potekati mora dvo-
smerna komunikacija. Projektne-
ga dela ni mogoče izvajati po se-
daj veljavnem dnevnem šolskem
urniku, »učna.ura« mora trajati
tako dolgo, da je projekt izve-
den.
Zaradi naštetih zahtev projekt-
nega dela smo se na šoli Ljudski
vrt odločili za projektne dneve.
Vključeni so bili učenci 6., 7. in
8. razredov. V sredo, četrtek in
petek (od 8. do 10. aprila) smo
na šoli in zunaj nje izvedli tele
projekte: delo z računalnikom,
izdelava otroških in ljudskih
glasbil, zanimivosti našega me-
sta, raziskovalna naloga pri ke-
miji, estetsko urejanje šole, sve-
čani pogrinjki, kuharske spretno-
sti, novinarstvo, izdaja šolskega
glasila Lokvanj, kulturna pot po
našem mestu, dodajmo življenju
leta, izdelava geometrijskih teles
in igrač iz lesa, šolska trgovina,
izdelava športnega poligona ob
šoli. Učenci so projekte izbrali in
se vanje vključili po svoji izbiri,
želji in interesu, ne glede na ra-
zred. Bistveno je, da so sodelova-
li v vseh fazah projekta — od
ideje prek realizacije do končne-
ga ovrednotenja.
Prof. Jožica Težak
Poglejmo nekaj mnenj in ocen
projektnega dela na šoli (zbrali
so jih člani projektne skupine
novinarjev med naključno izbra-
nimi učenci in učitelji).
Trud poplačan
Utrip šole Ljudski vrt je bil od
srede do petka precej spremem-
njen. Pouk, ki smo ga navajeni,
je bil zamenjan s projektnim de-
lom. Lahko smo ustvarjali po
svoje in izvajali svoje zamisli.
Sola je v teh dneh bistveno
spremenila svojo podobo. Nad
njo ni več vladala tišina, ki bi jo
prekinjal le šolski zvonec, bila je
podobna pravemu čebelnjaku.
Ze ob vhodu so nas obdale slad-
ke vonjave dobrot izpod rok
mladih kuharjev, tam je bila pra-
va trgovina, kjer so nasmejani
sošolci z veseljem ustregli našim
željam, dišalo je po pleskarski
barvi, slišal seje glas kladiv, celo
motorne žage, novinarji so tekali
sem in tja, veliko učencev pa se
je mudilo zunaj šole, kjer so
uresničevali svoje projekte.
Kaj si mislijo o tem novem na-
činu pouka učenci, so nam do-
volj povedali njihovi razigrani
obrazi.
Darja Šmigoc
Pouk, kot smo si ga želeli
Ko sem prišla v šolo, se mi je
zdelo, da to ni več tista šola, ki
sem jo obiskovala pred tem.
Učenci in učitelji se na zvonec
sploh niso ozirali, odmore so si
določali kar sami. Projektni dne-
vi — to je nekaj za nas: učenci
smo sproščeni, delamo, kar nam
je všeč, nič ni tako strogo kot pri
klasičnem pouku.
Nataša Zorko
Drugačna pot do znanja
Na šoli Ljudski vrt smo imeli
pouk drugi aprilski teden malce
drugače. V sredo, četrtek in pe-
tek smo delali pri projektu, ki
smo si ga izbrali. Delali smo ra-
zlične stvari, a drugače, kot pri
klasičnem pouku. Vsi nismo bili
na šoli, mnogi so bili na terenu.
Na šoli je bilo živahneje, zanimi-
veje. Odmori niso bili vnaprej
planirani in ne za vse hkrati, vze-
li smo si ga, kot smo ga potrebo-
vali. Vsi smo se imeli odlično,
ker nas k delu nihče ni priganjal.
Nekateri so kuhali in pekli, mno-
gi spoznavali zgodovino našega
lepega Ptuja, eni so bili prodajal-
ci, risarji, tudi glasbila so izdelo-
vali, pisali in spoznavali računal-
niške programske jezike, nekate-
ri so si povabili tudi gosta, da
jim je podrobneje predstavil te-
matiko njihovega projekta (ar-
heolog, medicinska sestra, novi-
narka . . .) Šolo in okolico smo
prijetno uredili, pripravili smo
predstavitev posameznih projek-
tov za starše in goste.
Vedno smo si želeli tako obli-
ko pouka in veseli smo, da so
nam jo omogočili.
Tina Halobar
Anketa: Kakšni se ti zdijo projek-
tni dnevi?
»V redu, ker spoznavamo po-
dročja, ki jih pri pouku ne bi.«
(Tina)
»Drugače je, bolj živo, bolj
ustvariaTno.« (Petra)
»Včasih naporni, so pa veliko
boljši kot klasični pouk.« (Simo-
na)
»Na šoli je bolj veselo, bolj
smo sproščeni.« (Barbara)
»Super je, ker smo se veliko
naučili.« (Doroteja)
»To delo je boljše in ga imam
rajši.« (Mateja)
»Zelo mi je všeč, ker nas zvo-
nec ne moti, odmor si privošči-
mo, ko ga potrebujemo.« (Ve-
sna)
»Zalo koristni, lahko bi jih bi-
lo več.« (Natalija)
»Delo poteka bolj sproščeno,
učenci se zanimajo, projekti so
uspešni.« (Sabina)
»Delati na tak način je bolj
prijetno, ker je manj učencev,
pogovarjamo se bolj sproščeno.
Ze im, da bi bilo še več takšnih
dni.« (Pulko)
Pripravili:
— člani projektne skupine
NOVINARSTVO
— vodja projekta: prof. Jožica
Težak
Grajena zaživela
s svojimi učenci
JSa OŠ Ljudski rrt in njeni podružnici v Grajeni so se prejšnji teden
učili drugače. I čenči so z anketo izbrali. » katere dejavnosti se želijo
vključiti, »\obenih problemov z disciplino ni bilo. Kot da učencev ni bi-
lo na šoli,« je povedal ravnatelj Ivo Težak.
V grajenski šoli so projekte predstavili staršem. Odziv je bil resni-
čno velik. Ogledali so si na novo urejen nasad okrasnega grmičevja,
razstavo domačih živali, sladic, ki so jih sami spekli, kruha, ročnih
del, starih predmeto\, šolski novinarji so izdali glasilo, nekaj učencev
je sestavilo računalniški program, učili so se osnove tenisa, staršem
pa so zaigrali najprej harmonikarji, nato pa še lutkovna skupina. V
projektne dneve so bili vključeni vsi učenci.
Prvošolčki so z mentorji pripravili razstavo Od zrna do kruha.
T, , -     (Foto: MCZ.)
NA OBISKU PRI ANGEU HALOŽAN V POOLOŽAH 76
Pletenice namesto tort
Haložanova kmetija leži pod Ptujsko goro. »Malo smo na bregu,« pravi Angela. Mir in lep pogled na
Dravsko polje in Pohorje prevzemata vsakogar, ki se tu ustavi.
Zakonca Haložan gospodarila na vzorno urejeni in modernizirani kmetiji. Pridelujeta različne kulture:
pšenico, koruzo, malo krompirja, krmno peso in drugo. V hlevu so krave, telica, svinje, tržni presežki kmetije
so mleko, teleta in pšenica. Angela in Jože Haložan jemljeta življenje z vedre strani, smeh ju spremlja celo ži-
vljenje. Za Angelo pravijo, da je ženska smeha. V skoraj 6S-letnem življenju je pekla na skoraj 500 gostijah,
in če je bila na vsaki pet dni, je na gostijah preživela okrog 250tl dni. Kuharsko umetnost je poznala že zelo
zgodaj. .\ajvečje pridobila v zgodnji mladosti, ko je nekaj let delala kot kuharska pomočnica v premožni tr-
govski družini na Dunaju.
V Haložanovi hiši imajo veli-
ko priznanj, ki jih je Angelca do-
bila za svoje kuharske umetnine.
»Znala sem lepo oblikovati in
naložiti pripravljeno hrano, zato
so me nagradili na številnih raz-
stavah. Najbolj pa me poznajo
po pletenicah, štrucah, ki so bile
včasih na gostijah obvezne, saj
tort še niso poznali. Zdaj se zno-
va vračajo. Pletenica ostane sve-
ža cel teden in gre dobro k vinu.
Za veliko noč je ne bom pekla,
dve pa bom dala na ptujsko raz-
stavo. Lani sem jih spekla okrog
trideset. Težave imam z zdrav-
jem, zato jih ne pečem več toli-
ko. Vesela sem, da sem svoje
znanje v največji meri prenesla
na snaho Marjanco, ki bo na le-
tošnji razstavi sodelovala s peci-
vom. Prepričana sem, da ne bo
dolgo, ko bo razstavila tudi ple-
tenico. Priznanje znak kako-
vosti — sem lani prejela iz rok
republiškega ministra za kmetij-
stvo dr. Jožeta Osterca. V veselje
mi je, to je edino, kar imam od
tega, da sodelujem na razstavi.
Človek kar ne more verjeti, da je
bila moja pletenica med štiride-
setimi razstavljenimi najboljša.
Kako bo letos, ne vem. Potrudila
se bom.«
Pletenica Angele Haložan je
dolga 80 centimetrov, pripravi jo
iz treh kilogramov moke in 24
jajc z vsemi dodatki. Pečeno
okrasi z vrtnicami, ki jih naredi
iz sladkorja, beljaka in limonine-
ga soka. Slednje z roko zamesi,
testo da v polivinil, da počiva. Še
najbolje je, da počiva en dan, ker
se potem bolje oblikuje.
Zakonca Haložan ob krušni peči, v kateri se pečejo Angeline dobrote:
pletenice, potice in kruh.
(Foto: M. Ozmec.)
Angela Haložan s kipcem kako-
vosti.
V Podložah 76 je vedno živah-
no. Angeli in Jožetu ni potrebno
hoditi od doma, saj imata vedno
polno obiskovalcev. Sin Zdravko
z ženo in dvema vnukinjama živi
v neposredni bližini in se dnevno
srečujejo. Hčerka Zdenka pa si
je gnezdo spletla nekoliko dlje
od doma.
Kmetijo smo modernizirali,
ker smo pričakovali, da bodo
mladi ostali doma, pove Angela.
Sedaj še gre, saj sin občasno po-
maga, hudo bo, ko ne bomo mo-
gli več delati. Vnuki dela na
kmetiji niso vajeni, saj s tem niso
rastli. Je pa tudi res, da od tak-
šne kmetije, kot jo imamo, ne
moreš živeti. Zato nama penziji
— Jože je nekoč delal v tekstilni
v Majšperku, jaz sem kmečka
upokojenka — zelo prav prideta.
V trgovini bolj malo kupujeva.
saj skoraj vse pridelamo doma,
več gre za gnojila in škropiva.
Drugače pa sva z življenjem na
najinem bregu zadovoljna. Nih-
če naju ne preganja, le delo zju-
traj, ko je treba pomolsti mleko
za oddajo. Do pol sedmih mora
biti pri-pravljeno.«
Od Haložanovih smo odšli s
prijetnimi vtisi in v prepričanju,
da bo Angelina pletenica še dol-
go živela, saj je svojo kuharsko
umetnost znala prenesti na mladi
rod.
Majda Goznik
Lani odšlo na delo v tujino
86 delavcev iz Podravia
Lani so bili več kot polovica
brezposelnih mladi do 26 let, de-
cembra leta 1990 je bilo v ptujski
občini vseh brezposelnih 3.168,
lani decembra pa že 4.184. Med
podravskimi občinami je ptujska
nekje v sredini, najmanjša rast
brezposelnosti je bila v ormoški
in največja v lenarški občini. Na
Zavodu za zaposlovanje je ved-
no več delavcev brez zaposlitve.
Ker ponudba delovne sile daleč
presega povpraševanje, je imel
zavod pri iskanju dela precejšnje
težave. Tudi zato, ker se je pove-
čalo zaposlovanje za določen
čas: v letu 1990 je bilo takih za-
poslitev polovica, lani že dve
tretjini. Zavod je uvedel tudi in-
formativno službo in iskalci za-
poslitve lahko nekatere informa-
cije dobijo tudi po telefonu.
Spet postaja aktualno zaposlo-
vanje v tujini. Prek zavoda je od-
šlo iz Podravja na delo v tujino
lani 86 delavcev, ki so doma ča-
kali na delo. Zanimiv je tudi po-
datek, da je bilo lani v Podravju
zaposlenih 32 tujih državljanov
iz 15 različnih držav. Prevladuje-
jo delavci z visoko in višjo izo-
brazbo, največ pa jih je bilo za-
poslenih na področju kulture in
izobraževanja. Med tuje delavce
niso šteti delavci iz republik bi-
vše Jugoslavije.
Podjetja so lani le redko zapo-
slovala pripravnike brez sofinan-
ciranja Zavoda za zaposlovanje,
enako redka pa so tudi podjetja,
ki sklenejo s pripravniki delovno
razmerje za nedoločen čas. V
ptujski občini je zavod lani sofi-
nanciral 352 pripravnikov.
Upad kadrovskih štipendij je
povečal pritisk na republiške šti-
pendije. Kriteriji za te so lani po-
ostrili, tako da jih je bilo manj.
Cenzus za pridobitev republiške
štipendije je bil. da dohodek na
družinskega člana v drugem tri-
mesečju tekočega leta ni presegal
80 odstotkov zajamčenega oseb-
nega ijotiodka po zakonu. To je
bil približno 40 odstotkov pov-
prečnega osebnega dohodka na
zaposlenega v Sloveniji. Štipen-
dije tako niso sledile resničnemu
socialnemu stanju prebivalstva
in v Podravju je zaradi tega izgu-
bilo štipendije okrog 30 odsto-
tkov štipendistov. V šolskem letu
1990/91 je v ptujski občini repu-
bliške štipendije iz združenih
sredstev prejemalo 1887, v šol-
skem letu 1991/92 pa še samo
1387 štipendistov. Letos 13. mar-
ca je bil sprejet Zakon o spre-
membah in dopolnitvah zakona
o zaposlovanju in zavarovanju
za primer brezposelnosti, ki go-
vori o dvojnem cenzusu: 80 od-
stotkov zajamčenega osebnega
dohodka za učence in študente,
ki se šolajo v kraju stalnega biva-
lišča, in 110 odstotkov zajamče-
nega osebnega dohodka za učen-
ce in študente, ki se šolajo zunaj
kraja stalnega bivališča. Spre-
membe Pravilnika o štipendira-
nju, ki se pripravljajo, naj bi za-
gotovile tistim učencem in štu-
dentom, ki se dnevno vozijo v šo-
lo, povrnitev stroškov prevoza,
čeprav jim štipendija glede na
veljavni cenzus ne pripada.
Lani je Zavod za zaposlovanje
sofinanciral enajstim delavcem
odpravnine, 793 čakanje na delo,
423 dokup zavarovalne dobe in
581 prekvalifikacijo oziroma do-
kvalifikacijo, kar sodi v uresniče-
vanje pravic, ki jih imajo prese-
žni delavci.
NaV
Kako
pripravimo
pletenico?
Potrebujemo: kg hele na-\
menske moke. 24 dag kvasa, <
24 rumen/akov. 3 cela jajca. I j
veliko žlico soli. 24 dag slad-i
korja, I del olja. 24 dag maka, \
približno liter mleka. I del sli--
vovke ali ruma, 2 vanilina in,
nastrgano lupini dveh limon.   \
Kvas z malo mleka in nekaj'
sladkorja postavimo na toplo. \
Medtem ko kvas vzhaja, pose-]
bej pripravimo zmes iz rume-\
nJakov. jajc. sladkorja, olja. li-
monine lupine, masla in slivov-,
ke ali ruma. Vzhajan kvas /ja-|
to zlijemo v moko, ki smo ji\^
dolih omenjeno mešanico ini
mleko, ter vse skupaj narahloi
zamesimo. Testo pokrijemo in,
pustimo, da vzhaja toliko časa, i
da naraste za enkrat ali enain-\
polkrat. I
Čez nekaj časa začnemo
mesiti. Angela mesi z rokami.;
Mesimo tako dolgo, da se za-\
čno delati mehurčki. Nato te-
sto znova pokrijemo in pusti-
mo vzhajati. Medtem ko testol
spet vzhaja. Angela zakuri v,
peči. Ko se testo vzdigne, ga-
začne stepati s kuhalnico. To
traja približno pol ure. Nato
testo spet vzhaja okrog pol ure.'.
Zatem ga strese na delovno
mizo, ki jo je pred tem potresla
z moko. Testo razdeli na tri de-'
le: večjega, manjšega in šel
manjšega. Vsak del razvleče,
(ne valja!) na okrog 80 cm dol-\
zine. Prvi. največji del razreze
na štiri trakove in iz njih na-\
rahlo splete kito ter jo prenese]
na namazan pekač. Drugi,',
manjši del testa razreze na trt^
trakove in tudi iz njih splete ki-\
to ter jo prenese na vrh prve ki-]
te. Na koncu razreze še manjši']
del testa na štiri trakove, jih
splete v kito in jo prenese na i
vrh prejšnje kite. Zatem zače-
tek in konec pletenice stisne in,
konice spodvije. Tako pripra-\
vljena pletenica naj vzhaja
okrog pol ure. Namažemo jo z\
rumenjakom, ki smo ga raz-'
redčili z mlekom, in jo damo v
krušno peč. Pečemo približno-
eno uro ali uro in četrt. Ko je
pletenica spečena in ohlajena,]
jo okrasimo s cvetjem, ki ga
pripravimo iz sladkorja v pra-'
hu, beljaka, limoninega sokal
in barvila za hrano. Testo za\
krašenje pripravimo že prejšnji
dan. Oblikujemo ga po želji.'
Dober tek!
General Slapar in Miran Bogataj
v ptujski vojašnici
Komandat republiškega
itaba Teritorialne obrambe
Slovenije general Janez Sla-
par in pomočnik ministra za
obrambo republike Slovenije
Miran Bogataj sta v petek,
10. aprila, s helikopterjem
prispela na ogled gradbišča v
nekdanji   ptujski   vojašnici.
Predstavniki izvajalca del so
obljubili, da bodo vsa dela
kljub težavam končana do
predvidenega roka, to je do
28. maja. Tako naj bi že juni-
ja bodoči ptujski učno-vzgoj-
ni center sprejel prve gojen-
ce.
-OM
General Janez Slapar in Miran Bogataj v pogovoru z izvajalci del
ptujski vojašnici. . (Foto: M. Ozme
TEDNIK - 23. april 1992
ŠPORT - 7
Dve tretji mesti za mlade ptujske šahiste
Absolutnega pionirskega dr-
žavnega prvenstva, ki je bilo
prejšnji teden v Kranju, sta se
udeležila tudi Helena Rižnar in
Matjaž Planjšek. Člana §1) Ptuj.
Oba sta si nastop zagotovila na
predhodnem »kvalifikacijskem«
nastopu, kjer je Matjaž osvojil 3.,
Helena pa 5. mesto, kar je bil
zlasti za slednji velik uspeh. Da
se Helena razvija v odlično ša-
histko, je dokazala v Kranju,
kjer je osvojila odlično 3. mesto.
Boljši od nje sta bili le Martina
Manič s 7,5 ter Ingrid Mihelič s 7
točkami. Helena je od desetih
možnih zbrala 6 in prehitela med
drugim tudi zmagovalko iz kvali-
fikacij Majo Sor i.
Pri fantih je bil vrstni red enak
kot na kvalifikacijah. Zmagal je
Primož Soln s 7,5 točkami pred
Boštjanom Markunom, ki jih je
zbra 6,7, Matjaž Planjšek pa si
je z Lampičem delil 3. mesto s 6
točkami. Ob tem velja omeniti,
da je s prvim remiziral, drugega
pa |e premagal in z malo več sre-
če bi lahko bil vrstni red popol-
noma spremenjen. Vendar pa je
že stara Matjaževa »bolezen«,
da na račun mladostne zagnano-
sti po nepotrebnem izgubi kak-
šno izmed dobljenih pozicij.
Sicer pa sta mlada ptujska ša-
hista popolnoma upravičila svoj
nastop in dokazala, da se bosta
še potegovala za morebitni na-
stop na enem od svetovnih ali
evropskih mladinskih pokalov v
posameznih starostnih kategori-
jah. Silva Razlag
Medobčinske nogometne lige
Aluminij —Pragersko 2:0
Stadion Aluminija, gledalcev okoli 250, sodnik
Kline. Strelca: 1:0 Koren, 2:0 Ivančič.
Cerečja vas—Hajdina 2:1
Igrišče Gerečje vasi, gledalcev okoli 100, sodnik
Grabar. Strelci: 1:0 Sitar, 1:1 Hentak, 2:1 Nahber-
ger.
Gorišnica—Slovenja vas 1:1
Igrišče Gorišnice, gledalcev okoli 100, sodnik
Rajh. Strelca: 1:0 Plohi, 1:1 Podhostnik.
Skorba —Preskrba 7:1
Igrišče Skorba, gledalcev okoli 150, sodnik Ko-
larič. Strelci: 1:0 Krajnc, 2:0 Kranjc, 3:0 Kranjc,
4:0 Kranjc, 5:0 Krajnc, 6:0 Kaučevič, 6:1 Korošec,
7:1 Hentak.
Stojnci —Drava 1:0
Igrišče Stojnci, gledalcev okoli 700, sodnik
Doki. Strelec: 1:0 Klajderič.
Dornava-Bukovci 2:1
Igrišče Dornave, gledalcev okoli 100, sodnik
Kelenc. Strelca: 0:1 Cvetko, 2:1 Arnuš.
Pari naslednjega kola: Hajdina—Dornava, Bu-
kovci—Stojnci, Drava —Aluminij, Pragersko —
Skorba, Preskrba —Goričnica in Slovenja vas —
Gerečja vas.
Rezultati — H. razred: Markovci- Podvinci 3:1,
Tržeč -Spodnja Polskava 6:4, Grajena -Leskovec
1:2, Videm —Zg. Polskava 2:0, Mladinec—Rogoz-
nica 1:6, Apače - Hajdoše 1:1.
Vrstni red: Rogoznica 24, Videm 23, Podvinci in
Leskovec 20, Markovci 19, Tržeč 15, Hajdoše 14,
Zgornja Polskava 12, Grajena in Sp. Polskava 9,
Apače 8 in Mladinec 4 točke.
Pari naslednjega kola: Leskovec—Apače, Haj-
doše Tržeč, Sp. Polskava-Mladinec, Rogozni-
ca—Videm, Zgornja Polskava—Markovci in Pod-
vinci—Grajena.
Aluminij—Svoboda Liqui Mollj- 0:0
Mladinskomoštvo Aluminija je bilo boljše od
zelo dobre ekipe iz Ljubljane, vendar nekaj prilož-
nosti niso izkoristili. V drugem polčasu pa so za-
slreljali še enajstmetrovko.
Finale pokala MNZ Ptuj, 29. aprila: Aluminij
Videm:
V sredo, 29. aprila, bo na stadionu Aluminija
sklepni del tekmovanja za pokal MNZ Ptuj. V
članskem finalu, ki se bo pričel ob 17. uri, se bosta
pomerili ekipi Aluminija in Vidma. Nogometaši
Vidma so v pokalnem tekmovanju pripravili veli-
ko presenečenje, saj so premagali območnega Uga-
ša Središče in ptujsko Dravo.
Do finala so nogometaši Vidma premagali tele
nasprotnike: Zgornjo Polskavo 7:1, Središče 3:1,
Dravo 7:6 in Bukovce z 2:1. Nogometaši Alumini-
ja so svoje nasprotnike premagali šele po enajst-
metrovkah, in sicer: Hajdino 5:4, Impol 8:7 in
Pragersko 5:4.
V finalnem mladinskem srečanju, ki se bo priče-
lo ob 15. uri, pa se bosta pomerili ekipi Aluminija
in Gerečje vasi.
Ljubiteljem nogometa na področju MNZ Ptuj
se obeta zanimiva nogometna sreda. Zmagovalca
finalnega srečanja bosta nastopila v četrfinalu po-
kala NZ Slovenije. Začetni udarec na članskem fi-
nalu bo izvedel uspešni judoist in olimpijski repre-
zentant iz ptujske občine Filip Leščak.
Ljubitelji nogometa, vabljeni.
DAK
ŠAH
Ptujski
šahisti
na pokalno
prvenstvo
Slovenije
Prvega pokalnega prvenstva
Slovenije, ki bo od 24. do 27.
aprila v Ljubljani, se bodo udele-
žili tudi ptujski šahisti. Nastopili
bodo v konkurenci članov, članic
in mladincev. Kot je pred odho-
dom povedal tehnični vodja Jan-
ko Bohak, bo to za člane in mla-
dince uigravanje in pridobivanje
novih izkušenj. Pomemben pa bo
za nastop članic, saj je to zadnja
preizkušnja olimpijskih repre-
zentantk Anite Ličina in Narcise
Mihevc pred nekaterimi po-
membnejšimi nastopi do odhoda
na olimpiado. Anito čaka od 12.
do 25. maja nastop na evrop-
skem mladinskem prvenstvu v
Češki, Narciso pa od 5. do 10.
maja v Budimpešti nastop na 1.
svetovnem prvenstvu v hitropo-
teznem in aktivnem šahu. Pokro-
vitelj prvega pokalnega prven-
stva Slovenije je predsedstvo Re-
publike Slovenije, zato ne prese-
neča velik interes za nastop.
Šest mladih ptujskih šahistov
pa bo takoj po končanem pokalu
nastopilo še na 3. mednarodnem
turnirju mesta Ljubljana, ki bo
do 5. maja. Ni kaj, kar naporna
sezona.
Silva Razlag
ROKOMET
Drava ostaja v superiigi
člani Drave so tekmo 20. kola v superiigi odigrali že v petek. Go-
stovali so v Velenju, kjer jih je domača ekipa premagala s 23:14. Ker
pa sta v tem kolu izgubila tudi Inles in Preddvor, imajo Ptujčani dve
koli pred koncem šest točk prednosti in zanesljivo ostajajo v superiigi
tudi v naslednji sezoni. V soboto se bodo v dvorani Center pomerili z
Duko iz Ajdovščine (ob 18.00).
V slovenski ligi so člani Ormoža izpolnili obljubo in z 21:17 zma-
gali v Izoli. Velika Nedelja je doma s 26:20 premagala Mokerc in si
tako močno povečala možnosti za obstanek v ligi. V soboto bo v Veli-
ki Nedelji tradicionalni derbi Ormož   Velika Nedelja (ob 19.00).
1. k.
ŠAH
Najboljši Igor lljaž
Na hitropoteznem turnirju §D Ptuj za april je med 14 udeleženci
zmagal Igor lljaž z 11,5 točke. Sledijo Robi Roškar in Milan Šeruga
10, Jože Cič 9,5, Zlatko Roškar 9, Viktor Pernat 8, Saša Prelog 7,5,
Boris Žlender 7 itd. Razveseljivo je, da je bila udeležba kljub odsot-
nosti nekaterih stalnih hitropoteznikov velika. Turnirja so se udeležili
tudi najmlajši člani (še pionirji), med katerimi je z 10. mestom prve
točke osvojil Gregor Podkrižnik. Vodstvo v skupnem seštevku je prev-
zel Jože Cič s 44 točkami, drugi je zmagovalec tokratnega turnirja
Igor lljaž, ki jih ima 40, takoj za njima pa je najboljši mladinec Ro-
bert Roškar s 36,5 točkami. Silva Razlag
JUDO
Drava—Golovec 12:2
v četrtem kolu prve slovenske lige v judu se je ptujska ekipa v
dvorani Center pomerila z Golovcem iz Ljubljane. Ptujčani so bili
prepričljivo boljši in so zmagali z 12:2 po borbenih in 55:10 po tehni-
čnih točkah. Zmagali so Zafošnik, Senekovič, Tomažič, Leščak, Mesa-
ric in Murko, izgubil pa je Dobovišek. Zanimivo je, da so z izjemo
Zafošnika vsi končali borbe predčasno.
Po štirih kolih je v vodstvu celjska ekipa Ivo Reya, ki je v derbiju
zmagala v Slovenski Bistrici in ima osem točk, po šest pa jih imajo
Impol, Olimpija in Drava. Gorišnica v tem kolu ni nastopila.     ]
Andreja Razlag solidna med članicami
13-letna učenka 7. razreda OŠ Ljudski vrt in čla-
nica Kegljaškega kluba EMO Celje Andreja Ra-
zlag je bila solidna tudi na prvem članskem držav-
nem prvenstvu. V družbi 50 najboljših slovenskih
kegljavk, med katerimi so nastopile vse kandidat-
ke za nastop na svetovnem prvenstvu, se je dobro
znašla. S 387 podrtimi keglji je prvi dan pustila za
sabo 7 igralk, s solidnimi 374 drugi dan in skupno
761 podrtimi keglji ts'popolnoma enakim skupnim
rezultatom je pred 14 dnevi osvojila srebrno me-
daljo na kadetskem državnem prvenstvu) pa je v
skupnem seštevku bila 44. Za njo so ponovno
ostale nekatere, ki so letos že osvajale medalje v
mladinski oz. kadetski kategoriji. Ur
8 — NAŠI KRAJI IN UUDJE
23. april 1992 - TEDNIK
S SKUPŠČINE OBRTNE ZBORNICE PTUJ
Obrt in oblast se zbližujeta
Petkova skupščina ptujske Obrtne zbornice Je bila prva » novi organiziranosti. V prvi polovici prejšnjega
leta Je prišlo do reorganizacije občinskih in republiške Zveze obrtnih združenj. \ občinah so bile organizirane
občinske, na republiški ravni pa republiška obrtna zbornica. Osnovni cilj reorganizacije je bil, da bi zbornica
postala enakovreden partner državi. \ slabem letu sta se obrt in oblast zbližala, \ekatere zahteve obrti so se
tudi v resnici pričele uresničevati.
Skupščine, ki je potekala v gostilni Zlata goska, so se poleg članov udeležili: Hilda Arko in Dušan To-
ttlak iz poslovne enote KBM \ Ptuju, Viktor Prelog, predsednik občinskega odbora Slovenske obrtno-podje-
tniške stranke, ter predsednik občinske vlade Branko Brumen.
Roman Tomanič, predsednik
zbornice, je v strnjenem poročilu
podal uspehe in neuspene ptuj-
ske in slovenske obrti v prejšnjem
letu. V tem obdobju je obrt kako-
vostno napredovala, čeprav so
razvoj spremljale številne težave.
Med drugim je bil sprejet zakon
o pospeševanju razvoja drobnega
gospodarstva, ki je prinesel tudi
osnove za kreditiranje te dejavno-
sti. Za Obrtno zbornico ostaja ne-
razumljivo, zakaj ne more sodelo-
vati pri dodeljevanju kreditov.
Pri oblikovanju zakona o dohod-
nini je zakonodajalec upošteval
vrsto obrtniških predlogov, spre-
jet je bil novi zakon o prometnih
davkih, ni pa vlada upoštevala
pripomb glede zakona o zadru-
gah. Še vedno se zatika v plačil-
nem prometu, kjer vlada kljub
obljubam ni uvedla posebnega
zavarovalnega instrumenta —
menice. Zamudne obresti so se
znižale od 2,2 odstotka na dan na
0,41, kar je tudi eden od uspehov
v pogajanjih z vlado.
Janez Rižnar, sekretar Obrtne
zbornice, je predstavil program
dela za letos, v štirinaistin točkah
so zajete najpomembnejše pro-
gramske točke, ki jih bodo po po-
trebi še dopolnjevali. Med dru-
gim si bodo prizadevali, da bi
okrepili sodelovanje s tujino, iz-
popolnili bodo evidenco članov,
ustanovili sekcijo računovodij ter
razvoj usmerjali v produktivno
obrt. Prizadevali pa si bodo tudi,
da bi v zbornico včlanili čimveč
podjetnikov. V dveh dosedanjih
posKusih niso uspeli. Razstavo
obrtnih izdelkov bodo organizira-
li, če bodo imeli dovolj podpore.
Izvršni svet naj bi tudi letos bil
pokrovitelj.
Predsedniki sekcij (Franc Mu-
zek, Janez Forštnarič, Ivan Biz-
jak, Janez Korošec, Dušan Grdi-
sa, Marjan Hvaleč, Marija Bašica
ter Janja Jakopiček v imenu skla-
da za izobraževanje delavcev) so
govorili bolj ali manj o podobnih
vprašanjih. Najpogosteje so
onravnavali nove cenike, težave
zaradi pomanjkanja dela, manjše
kupne moči. Pri tem pa niso po-
zabili, da morajo ne glede na vse
težave občanom zagotoviti kako-
vostne storitve. Janez Forštnarič
iz sekcije lesarjev je prepričan, da
bodo v bodoče mizarji imeli do-
volj dela, le čez veliko mej bodo
potovali. Obrtniki so v zadnjem
času vse bolj zadovoljni, saj se
vrača stari riačin izobraževanja
kadrov za obrt. Dušan Grdisa
pravi, da letošnji vpis v gostinske
sole napoveduje boljše čase, ko
ne bo več težav pri pridobivanju
kadrov za gostinstvo. Janez Koro-
šec iz živilsKC sekcije predlaga, da
bi ta okrepila sodelovanje z go-
stinci, saj se oboji srečujejo s po-
dobnimi težavami. Marjan Hva-
leč iz sekcije avtoremontnih de-
javnosti že nekaj časa spodbuja
posamezne obrtnike iz te stroke,
da bi bodočnost gradili na razvo-
ju specializiranih servisov, in v
prepričevanju ljudi, da lahko tudi
doma kakovostno servisirajo svo-
je avtomobile in da jim za to ni
treba v tujino. Marija Bašica je
povedala, da so s pomočjo Obrt-
ne zbornice in inšpekcijskih služb
dosegli prve uspene pri oniejeva-
nju sušmarstva v frizerski dejav-
nosti. Janja Jakopiček pa Je obr-
tnikom priporočila, da čimbolj
spodbujajo izobraževanje delav-
cev v svojih obratovalnicah, saj
bo z izobrazbo rasla kakovost de-
la.
Viktor Prelog, predsednik ob-
činskega odbora Slovenske obrt-
no-podjetniške stranke v Ptuju, je
na kratko predstavil delovanje te
stranke v občini. Čeprav se njen
program prekriva z zborničnim
delom, bo stranka prvenstveno
delovala politično.
Roman Tomanič je skupščino
seznani! tudi z oblikami pomoči.
ki jih zbornica daje vsem obrtni-
kom, ki imajo kakršnekoli težave.
Povedal je tudi, da bo letos v Ptu-
ju 10., jubilejno srečanje pevskih
zborov obrtnih zbornic Slovenije.
Članski prispevek za zdaj ostaja
nespremenjen. Največ znaša tri
odstotke od bruto zavarovalne
osnove mesečno, najmanj za pet-
sto tolarjev. Popoldanski obrtni-
ki, ki so prav tako člani zbornice,
plačujejo 250 tolarjev na mesec.
Branko Brumen je skupščino
pozdravil v imenu Skupščine ob-
čine I*tuj in občinskega izvršnega
sveta. Z zadovoljstvom je pove-
dal, daje lani občina v primerjavi
z republiko naredila veliko več
tako v obrti kot podjetništvu.
Med slovenskimi občinami pa je
tudi največ porabila za spodbuja-
nje razvoja obrti in podjetništva.
Letos bo za te namene v občin-
skem proračunu okrog 56 milijo-
nov tolarjev. Povedal je tudi, da
se občina vključuje v akcijo 1000
novih delovnih mest. Vsakemu
obrtniku oziroma podjetniku, ki
bo uspel pridobiti republiški de-
lež za novo delovno mesto — 150
tisoč tolarjev — bo dodala občin-
skega v višini 20.000. Zbornici je
priporočil naj razstavo obrti orga-
nizira vsako leto. da pa je potreb-
no v organizacijo pritegniti tudi
druge občine. Glede izdelave re-
ferenčne liste drobnega gospo-
darstva je menil, da bi se obrt
morala vključiti v edicijo, ki bo
obravnavala celotno gospodar-
stvo občine.
Dušan Toplak iz KBM Po-
slovne enote Ptuj s svojim pri-
spevkom ni mogel razveseliti obr-
tnikov, ki želijo od banke ugod-
nejše kredite. Ohranjanje vredno-
sti denarja v inflacijskih razme-
rah pogojuje visoko obrestno me-
ro. Pri reševanju deviznih vlog so
prožnejši, saj ko gre za naložbo.
zadevo uredijo v korist lastnika
deviz.
Mirko Donaj je eden tistih
ptujskih obrtnikov, ki veliko izva-
žajo in je zaradi svoje izvozne na-
ravnanosti lani imel veliko težav.
Predvsem so se izkazale v visokih
zamudnih obresti. Podobno kot
številni drugi obrtniki bi želel, da
ga nekdo finančno podpre, ko
dela za izvoz. Prepričan je, da bi
vlada morala pomagati s krediti,
ko gre za ohranjanje delovnih
mest, ne pa da imajo prednost ti-
sti^ ki jih šele odpirajo. Več obr-
tnikov je imelo pripombe glede
odlogov plačil ter uporabe sred-
stev zamudnih obresti. Nekateri
so prepričani, da bi bil štraik reši-
tev za visoka plačila davkov in
prispevkov. Prevladali sta trez-
nost in prepričanje, da bi proti vi-
sokim obveznostim bil edino
zdravilo bojkot. Na petkovi
skupščini je bilo še posebej pou-
darjeno, da bi se obrtniki lahko
izognili marsikateri težavi, če bi
dosledneje spremljali uresničeva-
nje predpisov.
MG
P/SMO IZ UUBUANE
Dragi Franček!
Tudi tokrat se ti najlepše za-
hvaljujem za izčrpen odgovor na
moje zadnje pismo. Žal mi nisi
natančno napisal, ali ste v ptuj-
ski občini že začeli deliti bivšo
— oprosti izrazu — družbeno
zemljo. Skrajni čas je, da to sto-
rite, da homo čimprej dobili veli-
ke družinske kmetije, ki bodo
zagotovo brez posebnih doda-
tnih vlaganj, kot hi rekel kak po-
memhnež pri Kmečki stranki,
kaj kmalu preživele slovenski
narod, pa ne misli — bog nam
pomagaj — da na robu revščine.
Franček, saj si bral Peterletov
klic na pomoč, ki so ga podpisali
tudi nekateri hogahoječi mini-
stri. Če prav razumem to pisa-
nje, pri nas sploh ne hi bilo nobe-
nih težav, če hi Peterleta in nje-
govo vlado pustili lepo pri miru,
če bi črtali v ustavi možnost kon-
struktivne nezaupnice vladi, če
bi parlament disciplinirali ali pa
ga celo razpustili in če hi krščan-
skim demokratom volilci v celoti
dali svoje glasove. Seveda pa bi
tudi bilo dobro, da hi razpustih
opozicijo, po možnosti prej kot
Jelinčičevo Nacionalno stranko,
ki se tako krčevito bori za svoj
ljubi slovenski narod, da ga ja
ne hi okužili prišleki, imenovani
južnjaki.
Gospod ministrski predsednik
Peterle je za avstrijsko tiskovno
agencijo A PA svojim nasprotnim
v vladi in parlamentu očital, da
so izgubili izpred oči interese slo-
venske države. Torej zdaj vsaj
vemo, kdo je tako rekoč sovraž-
nik dežele na sončni strani Alp,
lahko hi mu celo rekli narodni
izdajalec. Izjavil je tudi, da so
njegove nekoliko manjše popu-
larnosti krivi mediji, ki so seveda
še iz prejšnjih, svinčenih časov,
po naključju pa Je pozabil pove-
dati, da ga javnomnenjske razi-
skave ne uvrščajo ravno na prva
mesta med slovenskimi politiki.
Ja, seveda, saj so te ustanove
pravzaprav tudi iz prejšnjih ča-
sov. Rešitev Je torej spet na dla-
ni: ukiniti je treba prejšnje medi-
je in raziskovalce institucije jav-
nega mnenja in bo vse lepo in
prav.
Ukiniti Je treba tudi vse njego-
ve tekmece v boju za predsedni-
ško funkcijo in potlej se bosta pri
nas spet cedila, (oprostite, da se
mi je zapisalo spet) med in mle-
ko.
V igro se Je vmešal še predsed-
nik slovenske skupščine dr. Bu-
čar, ki Je v sumljivem dnevniku
Delo Javno izrazil bojazen, da bi
se lahko pojavila novi totalitari-
zem in enoumje.
Po mojem je nekoliko prepo-
zen, saj že imamo demokratični
strankarski totalitarizem in tudi
enoumja je kar precej, kar sploh
ni čudno, saj imamo med sloven-
skimi politiki kar nekaj lakih, ki
so se teh nečednosti navadili v
prejšnjem režimu.
Pisal sem ti že, da homo na
Slovenskem kmalu imeli več
strank, zbornic in drugih organi-
zacij, kol nas je državljanov Re-
publike Slovenije. Tako Je bila
ustanovljena, vendar še natan-
čno ne vedo kdaj in kje, tudi or-
ganizacija, ki se imenuje Spored
redoljubnih Slovenk. Končno
prava organizacija. Sedaj sta
nam potrebna red In kruh In po-
tem ho vse, kot Je treba.
Saj veš, da v prejšnjem totali-
tarnem sistemu nihče ni mogel
hiti na vodilnem mestu, če ni iz-
polnjeval moralnopoliličnih po-
gojev ali na kratko, če ni bil član
komunistične partije. Da pa ne
hi povsem zanikali pridobitev
prejšnjega sistema, so na Javni
tribuni o sodstvu, kol je poveda-
la Francka Sirmole, predsednica
Vrhovnega sodišča Republike
Slovenije, nekateri zelo odgovor-
ni povedali, da je pri izbiri sodni-
kov zelo pomemben svetovni na-
zor — seveda pravi.
Glavno je, da ho Ljubljana
končno proglašena za slovensko
glavno mesto, kar bodo potrdili
naši številni vele možje na poseb-
ni gala pojedini za ne ravno
majhne denarje potrpežljivih
davkoplačevalcev.
Končujem in tebe. tvojo druži-
no in tudi sosede Južekove. ki so
mi poslali tako lepo rejene piš-
čance, lepo pozdravljam!
TONČEK
TEDNIK - 23. april 1992
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 9
Vinska cesta povezuje
ORMOŽ
Minuli petek je direktorica
prodaje pri podjetju (iostinstvo
Jeruzalem, Ormož, Marjetka
Munda organizirala za predstav-
nike turističnih agencij z obeh
strani državne meje (prišlo jih je
15) ter za novinarje zanimivo po-
tovanje po ormoški vinski cesti.
Ob tej priložnosti je bila predsta-
vljena nova turistična publikacija
JERUZALEM - ORMOŽ VA-
BI, v kateri so predstavljeni zgo-
dovina Ormoža in okolice, izletni-
ške točke, vinotoči in zasebne go-
stilne, skratka gostinsko-turisti-
čna ponudba družbenega in zaseb-
nega sektorja.
OkoVi 50 povabljenih je pot
peljala skozi znameniti, vendar
žal zanemarjen grajski park do
vinske kleti. V degustacijski dvo-
rani so poleg obilice propagand-
nega materiala ponudili prigri-
zek, ki so ga pripravile kmečke
ženske in vinotoč Kristine Sire iz
Podgorcev, vse pa so zalili z vini
iz zasebnih in družbenih kleti.
Naslednja postaja je bilo go-
stišče Polžek, last gostinsko-tr-
govskega podjetja Cvetko, kjer
so poskusili polže.
V degustacijski dvorani vinske kleti
Dan je bil lep, pot po vinski
cesti do gostišča Taverna zanimi-
va. Alojz Cedula je ob odličnem
bograču ponudil znana Kuplje-
nova vina.
Streljaj vstran je Malek, go-
sposka zidanica, kjer so gostje
poskusili vina iz ormoške kleti,
obiskali Jeruzalem, najpomemb-
nejšo izletniško točko v osrčju
ormoško-ljutomerskih goric, po-
tovanje pa sklenili na turistični
kmetiji Vere Žemljic na Pavlov-
skem Vrhu, kjer so jih čakali gi-
banica iz krušne peči, domače vi-
no in prijazen sprejem gostitelji-
ce.
Povabljeni so si ogledali in po-
kusili vse, kar lahko svojim go-
stom ponudi ta pokrajina, in ver-
jemite, tega ni malo.
Ko se je Janez Benda iz Dom-
žal, lastnik zasebne turistične
agencije, poslavljal od gostoljub-
nih Ormožanov, je povedal, da
V zidanici Malek lahko gostje pokusijo vina iz ormoške vinske kleti.
se bo še vrnil, vendar ne sam,
temveč s skupino. Nad prelepo
pokrajino ormoško-ljutomerskih
goric, gostoljubnimi ljudmi ter
dobro jedačo in pijačo je bil nav-
dušen tudi Anton Huber iz Ce-
lovca, ki ima svoj časopis in ra-
dio v okviru skupnosti Alpe-Ja-
dran. Obljubil je, da bo v krat-
kem pripeljal 300 ljudi iz sosed-
nje Avstrije.
Gostom je bilo všeč, da druž-
beni in zasebni gostinci dobro
sodelujejo, brez nevoščljivosti in
dopolnjujejo ponudbo.
Vida Topolovec
Sredi vinogradov pričakuje goste taverna Kupljen-Cedula.
Velikonočnica na Boču
Zlobni jeziki so govorili, da so
se v zgodnji pomladi leta 1956
taborniki tedanje Triglavske dru-
žine odpravili na Boč nad Poljča-
"^rni samo zato, da bi eden od
"jih videl cveteti velikonočnico.
'^o so občudovali njeno nena-
vadno, v slovenski flori edinstve-
vijoličasto barvo, so bili goto-
vo zadovoljni tudi največji obre-
kljive!. S svojimi velikimi svetlo
vijoličastimi, kosmatinskimi cve-
tovi marca in aprila dobesedno
kliče k nevzgojnemu trganju. Pri
nas je ta zelo redka rastlina od
leta 1949 zaščitena. Je najlepši,
pa tudi najbolj ogroženi prime-
rek ilirske vegetacije iz našega
najsevernejšega nahajališča, ra-
ste na 635 m nadmorske višine.
Poleg Boča pri nas uspeva še na
Boletini pri Ponikvi in pri Zlate-
čah pri Ponikvi.
Velikonočnica (Pulsatilla gran-
dis) je postala znan simbol rast-
linstva na Boču, ki je botanično
tudi drugače zelo zanimiva gora.
Zacveti že zelo zgodaj, ko je tra-
vna ruša še skoraj mrtva. Roka
se kar sama od sebe stegne, da bi
utrgala cvet. Zaradi tega. zaradi
množičnega izletništva in nespa-
metnega nabiranja v zmotni veri,
da gre za neko drugo zdravilno
rastlino, rase v manjši količini,
kot je nekoč. Dosti so naredili za
njeno zaščito člani Planinskega
društva iz Poljčan, saj so rastišče
teh cvetic simbolično ~ delno
ogradili z leseno ograjo, ki opo-
zarja njene občudovalce, da bi si
jo radi ogledali tudi drugi izletni-
ki ne samo danes, jutri ali poju-
trišnjem, temveč jo ohranjajo tu-
di za kasnejše rodove.
Besedilo in foto:
Nataša Pogorele
ORFEJCKOV
Slovenija, Škotov drugi dom
Avgusta lani se je na vrtnih veselicah ansambla Slovenija pojavil poseben gost: Škot David Grant je
v odmorih igral na dude in oblečen v značilno škotsko narodno nošo vzbujal veliko pozornost poslušal-
cev. !Sa novoletnem Mdeomehu je ta zanimiva druščina izvedla skladbo Slovenija, moj drugi dom in Da-
vida je v hipu spoznal najširši krog ljubiteljev slovenske domače glasbe.
Skupni nastopi ansambla
Slovenija in njihovega škotske-
ga prijatelja so sledili kot po te-
kočem traku: velika ORFFJC-
KOVA parada, ponovno sne-
manje za Videomeh, nastop v
TV oddaji Zdravo, poslovilni
koncert v Dravogradu in za na-
meček še slovo pred prepolno
športno dvorano v Murski So-
boti. In ne le skladba Sloveni-
ja, moj drugi dom, predvsem
dve priredbi znanih škotskih
pesmi, ki s slovenskimi nosita
naslova Kdo za rundo dal bo
in Nasvidenje in srečno pot,
sta na nastopih vžgali kot le
kaj.
David Grand je v devetih
mesecih, ki jih je z družino pre-
živel v Sloveniji, nastopal tudi
z drugimi izvajalci narodne in
zabavne glasbe. Večina je to
pomlad zaigrala in zapela na
njegovem poslovilnem koncer-
tu, tisti pa, ki ravno v tem času
snemajo svoje kasete, so pred
dnevi svoje sodelovanje prosla-
vili z izdajo posebne kasete.
Tudi na Ptuju je David napiho-
val svoje dude! Foto: Langer-
holc
Na njej se poleg Davida, gla-
vne zvezde, predstavljajo še an-
sambel Slovenija s svojimi naj-
novejšimi slovensko-škotskimi
uspešnicami. Pet slovenskih
narodnih in ponarodelih pesmi
je prispeval vokalni kvintet Aj-
da s citrarko Cito Galič, za pri-
jetno popestritev na kaseti pa
sta poskrbela desetletna Kata-
rina in šestletni Marko, člana
družine Galič, ki sta ob sprem-
ljavi studijskega ansambla Ma-
teja Kovačiča posnela dve po-
vsem novi viži.
David je med tem odšel s
svojo kočijo naprej po svetu,
toda izvajalci, ki so pripravili
kaseto Slovenija, moj drugi
dom, bodo kljub temu priredili
nekaj promocijskih koncertov.
Obenem upajo, da se bo njihov
Škot še kdaj vrnil v Slovenijo.
V šali povedano: to bo storil
zato, da bo v Ljubljanski banki
dvignil svoj honorar od proda-
nih kaset.
Mnogi napovedujejo kaseti
velik uspeh. Morda tudi zaradi
tega, ker jo bodo že prihodnji
mesec predstavili na radijskih
valovih BBC-ja. Zanjo in an-
sambel se zanimajo organiza-
torji koncertov ljudske glasbe
na Škotskem in v Angliji. Tako
ansambel Slovenija upravičeno
računa, da bodo že to jesen
svojo kaseto predstavili tudi v
živo na turneji po Veliki Brita-
niji. Samo Škot David Grand si
bo za to priložnost moral kupi-
ti letalsko vozovnico iz Minska
v London in nazaj . . .
Pred dnevi je prišlo do
neljubega dogodka v trgovi-
ni z gradbenim materialom
LIPA v Stojncih. Vsi more-
bitni kupci so bili zelo pre-
senečeni, da je bila trgovina
odprta, trgovca, ki igra tro-
bento pri ansamblu PRE-
ROD, pa nikjer. Najbolj
vztrajni so čakali že dobre
pol ure, ko so zaslišali klice
SOS iz prostora, v katerega
gre še cesar peš. Na nesrečo
K. J. so se vrata na 00 za-
pahnila in potrebna je bila
intervencija z »zunanje
strani«. Ko so se kupci zor-
ganizirali, so s skupnimi
močmi rešili nesrečnega K.
J. in ta jim je takoj postre-
gel.
Danes niti WC-ji niso
več to, kar so včasih bili!
Orfejčkova
skrita
kamera
Lepotica
in zver,
(Korado
Buzeti
je levo)
FOTO:
»TINA«
10 — NEKOČ IN DANES
23. april 1992 - TEDNIK
PIŠE: MIRKO KOSTANJEVEC
Ustavne določbe
o lastnini
23. decembra 1991 jv republiška skupščina sprejela in razglasila
prvo ustavo samostojne in neodvisne države Slovenije in ustavni zakon
za izvedbo te ustave. Z razglasitvijo sta ustava in ustavni zakon začela
takoj veljati, čeprav sta bila objavljena šele v I radnem listu Republike
Slovenije št. 33/91 z dne 2S. \H. 1991. Glede na to, da je ustava najvišji
državni pravni akt, s katerim ne smejo biti v nasprotju vsi nižji pravni
akti, kot so zakoni, odloki itd., bi ustavo morali dobro poznati vsi zako- ^
nodajni, izvršilni in sodni organi ter pravni strokovnjaki. Potrebno in j
koristno pa je, da jo poznajo tudi navadni državljani, saj so v njej poleg
drugega zapisane človekove pravice in temeljne svoboščine ter poti in
načini za njihovo zaščito in uveljavitev
Razen nekaterih konkretnih
določb, pa ustava vsebuje tudi
splošne določbe, v katerih posta-
vlja principe, podrobno ureditev
pa prepušča zakonu. Ker menim,
da bodo pravno nešolani drža-
vljani lažje razumeli in si zapom-
nili ustavne določbe, če jim bodo
predstavljene v obliki pojasnje-
vanja v člankih, kot pa če bi jih
brez pojasnila prebrali v ustav-
nem tekstu, sem se odločil za pi-
sanje takih člankov. Tokrat bom
bralcem predstavil in poskusil
pojasniti ustavne določbe o last-
nini, ki jih najdemo v tretjem po-
glavju ustave. Oglejmo si te do-
ločbe.
V 67. členu ustave je zapisano,
da zakon določa način pridobi-
vanja in uživanja lastnine tako,
da je zagotovljena njena gospo-
darska, socialna in ekološka
funkcija. Tudi način in pogoje
dedovanja določa zakon. Zaradi
boljšega razumevanja citiranega
člena je potrebno odgovoriti na
več vprašanj.
KAJ JE LASTNINA?
Naša ustava ne difinira pojma
»lastnina«, niti ne našteva vrste
lastnin (individualna, zadružna,
državna itd.), temveč vse prepuš-
ča ureditvi z zakoni. Poudariti je
potrebno, da v samostojni in ne-
odvisni državi Sloveniji nismo
tudi na pravnem področju začeli
graditi vsega od začetka in na
novo, temveč smo mnoga pravna i
pravila, zakone itd., ki so že do-i
slej veljali, prevzeli in jih progla-
sili za naše, če niso v nasprotju z \
našo sedanjo ustavo in našimi j
novimi zakoni.
V ustavah in zakonih različnih
držav in v pravni teoriji najdemo
različne definicije lastnine. Na
primer paragraf 353 avstrijskega
Občega državljanskega zakona
(skrajšano ODZ) pravi, da je
lastnina v objektivnem smislu
»vse, kar komu pripada, vse nje-
gove telesne in netelesne stvari«.
Paragraf 354 ODZ pa definira
lastnino v subjektivnem smislu
in pravi (citiram): »Lastnina,
mišljena kot pravica, je oblast,
ravnati po svoji volji s tvarino in
užitki stvari in vsakega drugega
od tega izključili.«
Zakon o temeljnih lastninsko-
pravnih razmerjih (skrajšano
ZTLR - Ur. list SFRJ št. 6/80,
36/90) v 3. členu indirektno po-
ve, kaj je lastninska pravica, saj
pravi (citiram): »Lastnik ima
pravico imeti svojo stvar v posesti,
jo uporabljati in z njo razpolagati
v mejah, ki jih določa zakon.
Vsak se mora vzdrževati kršitve
lastninske pravice drugega.«
Nadaljevanje prihodnjič
Drugačno razmišljanje o odlagališču odpadkov
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Moje razmišljanje izhaja iz de-
mokratičnega stališča, da imajo
prebivalci pravico zavrniti predvi-
deno lokacijo jedrskih odpadkov
ter tudi drugačne posege v svoji
pokrajini, čeprav je strokovno do-
kazana kot najbolj ustrezna. Za
kakršenkoli poseg v pokrajino se
morajo sami odločiti, kar pa ved-
no izhaja iz vrednotenja posledic
posega in koristi, ki jih je širša
družba pripravljena ponuditi.
PROBLEM JEDRSKIH
LOKACIJ
Do odškodnine so upravičeni
trije kraji, ki so vpeti v jedrsko
dejavnost: Krško, Žirovski Vrh
in pokrajina odlagališča odpad-
kov. Razmerje med odškodnina-
mi naj se vrednoti po vzoru v ne-
katerih evropskih državah, ki so
ta problem že rešile. Sama od-
škodnina se ne sme izgubiti v ob-
činskih pisarnah ali pa se kazati
samo v kilometru zgrajene ceste.
Prebivalci Champagne v Franciji
so na odlagališče jedrskih od-
padkov v svoji svetovno poznani
vinorodni pokrajini pristali pod
ustreznimi pogoji, ki so bili pred-
vsem finančno obarvani.
PROBLEM BLIŽINE
MEJE S HRVAŠKO
Ker je Hrvatska sodelovala pri
gradnji jedrske elektrarne, iz nje
pa dobiva tudi polovico energije,
mislim, da bližina izbire lokacije
ob njeni meji ne sme vplivati na
izbor. Od navedenih treh jedr-
skih lokacij sta dve že zgrajeni v
Sloveniji (Krško, Žirovski Vrh).
Pojasniti je še potrebno, da je
propadla igra iz preteklosti, ko
so slovenski politični krogi brez
težav računali na odlagališče je-
drskih odpadkov na Hrvaškem.
Hrvati so namreč hitro postregli
s podatkom, da so najbolj pri-
merne lokacije v okolici Pakraca,
vendar zaradi narodnih sporov o
njih resno niti ne razmišljajo.
Kriterij, ki ga v slovenskih razi-
skavah, kolikor mi je poznano,
niso upoštevali (manjšine), je ta-
ko na Hrvaškem odigral odločil-
no vlogo ter tako še tretjo jedr-
sko lokacijo potisnil na sloven-
sko ozemlje. Slovenski politiki
so se po moji oceni prehitro
umaknili iz boja ter se začeli ozi-
rati samo po slovenskem ozem-
lju kot primernem. Hrvaška, ki
predvsem vztraja pri nadaljnjem
delovanju JE Krško, bi vsekakor
morala prevzeti večji delež bre-
mena.
PROBLEM VIŠINE
ODŠKODNINE
Višino odškodnine, ki jo bo
dobil izbrani kraj, si Hrvatska in
Slovenija razdelita na polovicp,
ne glede na to v kateri bo odlaga-
lišče. Upam, da politiki pod mi-
zo že niso sprejeli drugačnega
sklepa.
Odškodnina mora biti v vsa-
kem primeru tolikšna, da se po-
javijo interesi za odlagališče —
in to ne samo pri peščici lokalnih
politikov ali drugih veljakov,
ampak morajo do pozitivnih po-
sledic priti širše množice ljudi.
Ljudje morajo namreč sami ugo-
toviti, kje je meja višine odškon-
dine, ki so jo pripravljeni spreje-
ti, ko se odločajo o razvrednote-
nju pokrajine na račun odlagališ-
ča jedrskih odpadkov. Dodali bi,
da bodo podobno kot sedaj v
Halozah tudi drugod v Sloveniji
povzdignili svoj glas, če jih na-
meravajo obravnavati na takšen
način. Vprašanje iskanja lokacije
odlagališča se je sedaj do skraj-
nosti spolitiziralo ter je pametno
rešitev nekoliko težje najti.
PROBLEM ISKANJA
ODLAGALIŠČA
Pristop k reševanju problema
je potrebno spremeniti. Po dogo-
vorjeni višini odškodnine in na-
činih, kako naj se pretaka v iz-
brano pokrajino, lahko pričaku-
jemo določen interes, ki se lahko
pokaže v več pokrajinah. Ravno
pri tej fazi dela je trenutna spoli-
tizrianost vprašanja naredila naj-
večje probleme. Šele v zainteresi-
ranih pokrajinah se pojavi zna-
nost in jih po izbranih kriterijih
ovrednoti glede na primernost.
Čeprav mi sedanja lestvica krite-
rijev ni v celoti poznana, mislim,
da so temeljni tisti, ki opredelju-
jejo pokrajine glede na geološke,
seizmične in hidrološke značil-
nosti.
PROIZVODNJA IN
PORABA ENERGIJE
že površen pogled na zemlje-
vid Slovenije nam pokaže, da je
večina energetskih objektov med
Dravo in spodnjim tokom Save.
Termoelektrarne v Šoštanju, Tr-
bovljah in Brestanici že sedaj po-
menijo ekološko problematična
področja. Drava daje s svojimi
hidroelektrarnami s skupno moč-
jo 533 MW okrog 80 odstotkov
hidroenergije v Sloveniji, kar po
grobem izračunu presega energij-
sko porabo na tem podorčju. Tu-
kaj je tudi vrsta energijsko naj-
bolj potrošnih objektov v Slove-
niji (TGA Kidričevo, dve žele-
zarni, mariborski in celjski indu-
strijski bazen), ki bodo ob pred-
videnem prestrukturiranju pora-
bo zmanjšali. Sočasno pa ni v ce-
lotnem južnem delu države (Do-
lenjska, Notranjska) večjih ener-
getskih objektov, prav tako pa
imamo na Primorskem in Go-
renjskem le nekaj hidroelektrarn,
kar ne zadovoljuje tamkajšnjih
potreb. Strinjam se, da lahko v
glavnem postavimo energetske
objekte tam, kjer so viri, vendar
jih pokrajine lahko tudi ustrezno
ekonomsko vrednotijo. Kriteriji
pa nam kažejo, da to kljub več-
jim naravnim bogastvom niso
najbolj razvita področja v Slove-
niji, temveč nasprotno. Številna
se vsakodnevno srečujejo pred-
vsem z ekonomsko in ekološko
problematiko. Mislim celo, da se
tukaj skriva vzrok za prestavitev
sedeža elektrogospodarstva iz
Maribora v Ljubljano oziroma v
regijo, ki k proizvodnji energije v
Sloveniji malo prispeva.
Ne samo Haloze, celotna Šta-
jerska s sosednjimi področji je
pri energetiki naredila že več na-
pačnih korakov. Problema Haloz
zato ne smemo prepustiti samo
Haložanom, ki se v pomanjkanju
znanstvene argumentacije zate-
kajo k napovedanim represij-
skim ukrepom, ter peščici politi-
kov v Ptuju, ki so sedaj povzdi-
gnili glas. Zahtevati je potrebno
takoj drugačen pristop k reševa-
nju problema odlagališča jedr-
skih odpadkov na republiški ra-
vni. S tem skromnim prispevkom
sem želel nakazati nekaj iztočnic
za tak drugačen pristop.
Vili PODGORŠEK
Klub mladih v Ptuju?
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Splošno in površno mne-
nje odraslih je, da je dana-
šnja mladina bolj nagnjena h
kriminalu, bolj predrzna in
bolj posega po alkoholnih pi-
jačah, cigaretah in tudi že po
drugih drogah.
Zadnje čase v Sloveniji
precej govorimo o zlorabi ra-
zličnih drog pri mladih. Mne-
nje, da pri nas še ni potrebno
biti plat zvona, je delno upra-
vičeno. Droge so prisotne,
nekatere bolj, druge manj,
vemo pa, da so mnoge zelo
lahko dosegljive in dostopne,
predvsem alkoholne pijače in
cigarete.
Današnja družbena situa-
cija mladim ni naklonjena.
Mnogi živijo že v precejšnjih
socialnih stiskah, mnogi do-
življajo današnjo situacijo
kot brezperspektivno. Obso-
janje mladih je zadnje, kar
jim lahko pomaga. Represija
je ukrep, ki vse sedaj opaže-
ne pojave potisne v ilegalo.
Vsi, ki delamo z mladimi,
vemo, da lahko vnesemo več
optimizma v svet mladih le s
preventivnim delom in s po-
nudbo različnih dejavnosti za
mlade. Kaj pa ptujska občina
ponuja svojim mladim? Ra-
zen ozko usmerjenih klub-
skih in društvenih dejavnosti
(športni klubi, šah,. ..) ni
prostora, kjer bi se mladi lah-
ko zbirali, družili. To jim po-
nujajo le številni lokali in go-
stilne v Ptuju in okolici.
Pred leti je obstajal klub
mladih, ki je s svojo dejav-
nostjo v naših časih zajel ve-
liko mladih v organiziranih
ali manj organiziranih dejav-
nostih. V prostorih nekdanje-
ga Kluba mladih je zdaj zelo
lepo urejena trgovina (Kmeč-
ki hram in Zadruga), ki je go-
tovo zgled podobnim trgovi-
nam. Drugega prostora za
mlade pa več ni. Kje je glas
tistih, ki skrbijo za dejavnosti
mladih? Ali je v občinskih
organih sploh še kdo, ki ga ta
problem zanima? Kje ste
starši, ki vas skrbi za vsakda-
njost vaših otrok?
Menim, da bi prostor z or-
ganiziranjem različnih dejav-
nosti za mlade lahko bil priv-
lačna možnost za mnoge, ki
se sedaj nimajo kam obrniti.
Le ponuditi je potrebno ra-
zlične dejavnosti (npr. temat-
sko poslušanje glasbe, nami-
zni tenis, šah, potujočo knjiž-
nico z mladinskimi uspešni-
cami, plesne tečaje, moderni
ples, likovno ustvarjanje, ra-
zlične glasbene dejavnosti,
amatersko gledališko dejav-
nost, okrogle mize o aktual-
nih problemih, nudenje po-
moči in svetovanje v stiskah
in pri različnih problemih,
ponudbo in iskanje inštruk-
cij, iskanje dela, kuharske, ši-
viljske, frizerske .. . tečaje,
pomoč in vodenje različnih
raziskovalnih dejavnosti in
projektov, etnografski, zgo-
dovinski, ekološki kro-
žek, .. .). Mislim, da bi bila
ponudba lahko še precej bolj
široka in mnogi bi bili pripra-
vljeni ponuditi različne aktiv-
nosti.
Seveda se bomo takoj zna-
šli pred problemom finansi-
ranja. Kdor gleda s tega zor-
nega kota, gleda zelo kratko-
ročno, kajti sedaj mladi bodo
mladi samo še nekaj let, nato
bodo začeli skrbeti zase (če
bodo dobili službo!), za dru-
žine itd. Vrednote in način
ravnanja v sedanji situaciji
pa bodo nosili v odraslost in
jih prenašali na svoje otroke.
Kakšne vrednote pa si lahko
oblikuje človek, ki mu dru-
žba ne nudi zaposlitve, stano-
vanja in dejavnosti, kjer bi
lahko razvijal svoje potencia-
le, kjer bi lahko bolj ali manj
organizirano preživljal svoj
prosti čas in usmerjal svoje
sile v družbeno sprejemljive
dejavnosti?
Napravimo nekaj v tej
smeri! Pozivam tiste, ki imate
moč in lahko spodbudite de-
lovanje v tej smeri, da to čim-
prej udejanite. Skupaj lahko
marsikaj storimo za naše
otroke.
Irena Toš-Koren,
dipl. psihologinja
FRANC
FIDERŠEK
TOPOVSKA KRMA
V NEMŠKI
VOJSKI
34. nadaljevanje
Častnik je položaj dojel, se do-
brohotno nasmehnil, dejal: »De-
lajte naprej!« in odšel. Ob mra-
ku smo civiliste odpustili.
Zvečer je v taboru, kamor smo
se vrnili, čakala tistega vojaka, s
katerim sva zjutraj zbirala delo-
vno silo, pretresljiva novica, ki jo
je že nekaj tednov pričakoval.
Bil je doma iz Hamburga, ki je
bil konec julija strahovito bom-
bardiran. Cele mestne četrti so
več dni gorele. Tudi tista četrt,
kjer je stanovala vojakova druži-
na. Od znancev je dobival nas-
protujoče si vesti, ki so mu še vli-
vale upanje, da je družina preži-
vela. Sedaj pa je dobil uradno
sporočilo, da nihče od njegovih
svojcev ni preživel; to sta bila
starša in sestri, brat pa je že bil v
ameriškem ujetništvu. Razumlji-
vo je, da ga je ta uradno potrjena
novica strahovito prizadela. Ta-
koj se je začel odpravljati na iz-
redni dopust.
Ko so se drugi -vojaki o tem
pogovarjali in se zgražali nad
barbarstvom Anglo Američa-
nov, ki rušijo nemška mesta in
ubijajo civilno prebivalstvo, sem
pripomnil, da je to pač neusmi-
ljena vojna. Ponovil sem ruski
rek, ki so ga na vsakem koraku
uporabljali tako domače civilno
prebivalstvo kot nemški vojaki:
»Ničevo, vojna!«. Ob tem me je
eden od podčastnikov nahrulil,
da stvari ne razumem, da žrtve
Rusov in Nemcev v vojni ni moč
vzporejati, da nemški vojak ne
sme misliti po rusko . . . Moral
sem se opravičiti in pritrditi, da
ima prav.
2. september
Po zajtrku je bil zbor, naložiti
je bilo treba vso opremo in odpe-
ljali smo se v nekaj kilometrov
oddaljeno vas. Hiše so bile pra-
zne, verjetno so prebivalstvo iz-
gnali šele prejšnji dan. Stanova-
nja so pustili tako, kot da se bo-
do čez nekaj ur vrnili. Toda ni-
koli več niso videli teh stano-
vanj.
Naloga naše enote je bila, da
vas zravnamo z zemljo, ker bo
tam čez tekla obrambna črta. Za-
pele so motorne žage in ročne se-
kire. Padala so drevesa, plotovi
in vse drugo, kar je štrlelo iz
zemlje. Z vlačilci so podrta dre-
vesa začeli vlačiti do s slamo kri-
tih hiš in drugih zgradb. Veje in
debla je bilo treba nametati okoli
zgradb, plast za plastjo do vrha
streh. Potem so začeli delo poži-
galci . . . Imel sem občutek, da
delamo tako, kot sem bral o Tur-
kih, ki so pred stoletji požigali
naše vasi. Sram me je bilo, toda
to mojega položaja ni spremeni-
jo.__
Ko so »kresovi« dogoreli, je
bilo treba s krampi zravnati z
zemljo še kupe opeke in ilovice,
kjer so stale kmečke peči. »Da
ne bo ostal kamen na kamnu,«
sem se spomnil svetopisemskih
besed, namenjenih nesrečnemu
Jeruzalemu . . .
Proti večeru je bilo delo opra-
vljeno. Tam, kjer je še zjutraj sta-
la vas, je bila sedaj surovo zrav-
nana, malo valovita ravan, le tu
in tam se je še od kakega tlečega
štora rahlo kadilo.
Tu in tam je iz smeri gozda
prišla kaka ženica, strmela v
opustošenje z neko otopelostjo
in zatajevanim sovraštvom, izme-
njavale so med sabo kake besede
in spet odhajale tja proti gozdu.
Najbrž so ljudje tam imeli kak-
šno zasilno zavetišče.
Mojo pozornost je pritegnil
glasen jok ženske ob enem od ra-
zrutih pogorišč. V rokah je imela
dojenčka, kaki dve leti starega
otroka pa ob sebi. Pristopil sem
in jo poskušal tolažiti, da bodo
kmalu prišli njihovi in da jim bo-
do zgradili novo hišo.
»Kaj hiša, kaj streha,« je za-
mahnila z roko in dejala, da za-
radi tega ne bi potočila solze. To-
da »srce ji bo od žalosti počilo
zaradi otrok«. Potem je med ih-
tenjem začela pripovedovati, da
sta z možem imela tri otroke. Ko
je izbruhnila vojna, je moral mož
oditi. Jeseni 1941 so ji zboleli vsi
trije otroci. Zdravnika in zdravil
ni bilo. Umrli so in pokopala jih
je na vrtu ob hiši. Sedaj smo ji
porušili hišo, razdejali vrt, in ko
bo fronta mimo, ne bo vedela,
kje so pokopani njeni otroci, ko
se bo vrnil mož, mu ne bo mogla
pokazati niti njihovih grobov.
Vse življenje ji bo mož očital, da
ni znala obvarovati njunih otrok.
Poskušal sem jo še potolažiti s
tem, da ima še vedno dva otroka,
ko se bo vrnil mož, pa bo lahko
prišel še kateri. Tedaj je ženska
še bolj zahlipala in povedala, da
je ta večji otrok od njene sestre,
tisti ta mali dojenček pa ni mo-
žev in je bolje, da mož zanj ne bi
vedel . . .
Spet mi je prišel na misel tisti
rek: »Ničevo — vojna!«, a sem
si raje premislil. Hlipajočo sem
pustil sedeti z otrokoma na
osmojeni zemlji, kjer je bil nekoč
njen vrt in kjer je bil grob njenih
treh otrok. Kdo ve, kakšna je bi-
la njena nadaljnja usoda, saj je
vojna trajala še skoraj dve leti.
3. september
Ves dan na nenaseljenem ob-
močju pred že izkopanimi strel-
skimi jarki čistili z grmovjem in
mladim gozdičem poraslo zem-
ljišče. Druga enota je na tako
očiščenem zemljišču polagala
mine proti pešakom. Zvečer je
bil premik na novo, precej odda-
ljeno postojanko.
DELO Z VOJNIMI UJETNIKI
4. september
Zjutraj je naša četa dobila za
pomoč pri delu nekaj čez tristo
ujetih rdečearmejcev. Ujeti so bi-
li le nekaj tednov prej v obkolje-
valnih manevrih okoli Belgoroda
in Harkova. Ker je bila frontna
črta v nenehnem premikanju (se-
veda nazaj), armadno poveljstvo
ujetnikov ni takoj predalo zaled-
nim enotam, temveč jih je upora-
bljalo kot delovno silo pri grad-
nji obrambnih pasov. Vsak vojak
je dobil skupino od 8 do 10 uje-
tnikov in odmerjen kos zemljiš-
ča, kjer je bilo treba kopati.
Dobil sem osem ujetnikov.
Zvedavo sem jih opazoval, prav
tako oni mene. Bal sem se, da
bodo z njimi težave, ker ne bodo
hoteli delati. Toda kmalu sem
spoznal, da so to pohlevni, disci-
plinirani in ubogljivi ljudje. Če-
prav ob delu smo bili kmalu sre-
di živahnega razgovora. Zanima-
lo me je predvsem, kdaj in kako
so prišli v vojno ujetništvo in ka-
terim rodovom vojske so pripa-
dali.
Ob tem sem se jim tudi sam
predstavil kot Slovan in obrazlo-
žil okolnosti, zaradi katerih mo-
ram nositi to uniformo. Posebno
dva, temnolasi Serjoža in precej
visok svetlolas mladenič, baje
študent iz Leningrada, sta takoj
razumela moj položaj in mi, vsaj
na videz, zaupala. Naj navedem
nekaj zanimivosti iz njihovega
pripovedovanja.
Večinoma vsi so pripadali top-
niškim in minometalskim eno-
tam ter protitankovskemu in pro-
tiletalskemu topništvu. Pripadali
so armadni skupini, ki je prebila
nemško obrambno črto in hiteli
naprej, da bi odrezali od zaledja
nemške  enote okoli   Harkova.
Toda v bok sta jim udarili dve
sveži SS diviziji in naenkrat so
bili sami odrezani od svojega za-
ledja. Tako smo skupaj ugotovi-
li, da če bi bila bojna sreča bolj
naklonjena njim. bi jaz bil sedaj
v njihovem položaju. Na vpraša-
nje, ali pri njih vojni ujetniki tu-
di morajo delati, so se nekateri
pomilovalno nasmehnili, drugi
pa resno molčali. Čeprav sem
vprašanje ponovil, odgovora ni-
sem dobil.
Na vprašanje, zakaj med uje-
tniki ni pešakov in tenkistov, saj
so vendar pripadali prvi tankov-
ski armadi, mi je Serjoža pojas-
nil, da ti niso imeli možnosti po-
stati vojni ujetniki. Opisal je, da
so streljali do zadnje granate, po-
tem so jih nemški tanki pregazili.
Cisti samomorilec je bil vsak, ki
ni dvignil roke.
Ko so jih nemški vojaki preti-
pali glede orožja, so se nad njimi
začeli dreti: »Na tanke, na tan-
ke!« Morali so splezati na nem-
ške tanke, kdor ni, so ga prereše-
tali, in tanki so z njimi krenili na-
prej, da so čistili ozemlje. Raču-
nali so, da Rusi na tanke ne bo-
do streljali, če bodo na njih nji-
hovi ljudje.
Dalje prihodnjič
TEDNIK - 23. april 1992
NASVETI - 11
V vrtu
V SADNEM VRTU se priče- ;
nja najlepše, hkrati pa najbolj '
kritično obdobje sadnih rastlin
— cvetenje. Cas, potek in trajanje :
cvetenja so odvisni od mnogih j
naravnih  dejavnikov,  tudi  od ■
ukrepov in načina nege sadnega ,
drevja. \
Da pri sadnem drevesu pride !
do oplodnje, mora pelodno zrn- j
ce v obliki cvetnega prahu pasti \
na brazdo pestiča in prodreti |
skozi njegov vrat do plodnice, {
kjer se združi z jajčno celico in jo j
oplodi. Optimalna temperatura \
za oplodnjo je sorazmerno viso- I
ka, nekaj nad 20°C. Zrak z višjo i
relativno vlago pospešuje kalje- -
nje peloda, deževno vreme pa '
oplodnjo ovira.
Sadno drevje oprašujejo čebe- ]
le, ki so najbolj delovne pri tem- j
peraturi 21°C, že pri 10°C pa ne
zapuščajo več panja. Pri izletava- i
nju jih poleg nizkih temperatur j
močno ovira veter, zato je že pri j
sajenju sadnega drevja potrebno |
upoštevati oplojevalne okolnosti, j
da izberemo toplejše in zavetrne j
lege. ■
Marelice in breskve so samoo- ;
plodna sadna vrsta, ker imajo '
dvospolne cvetove, kar pomeni, ;
da se jajčece oplodi s pelodom i
istega cveta. Samo neplodne ali j
tujeprašne sadne vrste so vse vr- ;
ste jablan, hrušk, češenj ter neka- ;
tere sorte visenj in sliv. Te se ne ;
morejo opraševati z lastnim cve- ]
tnim prahom, zato morajo biti v ;
bližini opraševalne sorte. Oreh, \
leska, murva in aktinidija pa so :
enospolne in po večini tudi eno- ;
domne sadne vrste, kar pomeni, ;
da tvorijo le enospolne cvetove z i
ločenimi prašniki in pestiči in da •
ena rastlina tvori samo moške,
druga pa samo ženske cvetove.
Vse to moramo pri zasaditvi j
sadovnjaka upoštevati. Dobro je I
vedeti, da je optimalni let čebel ;
ob lepem, mirnem in toplem vre-
menu 200 m, čeprav letijo tudi
do 600 m daleč, vendar so ob i
takšni razdalji sposobne oprašiti;
le manjše število cvetov. Za i
ugodno oprašitev sadnega drevja ■
je pomemben tudi čas cvetenja;
posameznih sadnih vrst. Na juž-j
nih legah in zavetrju prej zacve-i
to, neobrezano drevje prej cvete,'
kakor obrezano, mlajše prej odi
starejšega. Cas cvetenja je odvi- ■
sen od sorte, podlage, zdravstve-;
nega stanja, načina obdelave pa;
tudi nadomorske višine in se lah-'
ko razlikuje tudi za 15 dni.
V času cvetenja ne smemo:
škropiti z nobenimi insekticidi, j
to je strupenimi škropivi proti'
škodljivcem, ker zastrupimo če-^
bele. Eungicidi, predvsem pa ba- j
kreni pripravki, ki služijo za pre-"
prečevanje okužb z rastlinskimi
boleznimi, pa slabijo kalitev pe-
loda.
V BIVALNIM VRTU začno
spomladi, ko je iz dneva v dan
več sonca in naravne toplote, ra-
sti lončnice, ki jih gojimo v zapr-
tih prostorih. Življenjski prostor
posodovk je močno omejen, zato
pri nekaterih vrstah pride prej,
pri drugih kasneje do utesnjeno-
sti. Takrat prične rastlina života-
riti, to pa nam je hkrati opomin
in poziv, da jo bo potrebno pre-
saditi.
Za presajanje, ki dejansko po-
meni preselitev rastline v večjo
posodo in v novo prst, je najpri-
mernejši čas spomladi, ko se pre-
buja novo življenje vsega rastlin-
skega sveta. Pri tem delu vso po-
zornost posvetimo koreninskemu
sistemu. Koreninsko grudo s ko-
ničasto paličico nekoliko zrahlja-
mo, tako da razpletemo zunanji
splet korenin, ponekod jih lahko
tudi nekoliko natrgamo, saj jih s
tem spodbudimo k aktivnejši ra-
sti, odstranili pa smo tako tudi
nekaj stare in izrabljene prsti.
Lončnice, ki jih bomo presajali,
kak dan prej temeljito zalijemo.
Vsebovati mora poleg trajnega
humusa mnogo šote, ki je spo-
sobna počasi sprejemati in dolgo
zadrževati vlago, ter pesek —
mivko ali glinaste žgane krogli-
ce, ki v rastlinski grudi zagota-
vlja potrebno drenažo in zra-
čnost.
Za presajanje počasi rastočih
lončnic uporabimo za eno števil-
ko večji lonec, za hitro rastoče
pa dve številki. Že rabljene lonce
pred ponovnim presajanjem do-
bro očistimo in razkužimo. Raz-
kužiti moramo tudi nove lonce.
Za razkužilo uporabimo PREVI-
CUR v 0,3- do 0,5-odstotni kon-
centraciji. Z nekoliko blažjo kon-
centracijo (0,15- do 0,3-odstotno)
pa je priporočljivo razkužiti sub-
strat ali v njej namakati rastlin-
sko grudo ali pa že presajeno
rastlino vsaj s tem sredstvom za-
lijemo, da preprečimo okužbo
korenin z glivičnimi boleznimi.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi listja, od 19.
do 21. in od 28. do 30. aprila, za-
radi plodov od 21. do 25. aprila,
zaradi korenine 25. in 26. aprila
ter rastline, ki ji pridelujemo za-
radi cveta, in zdravilna zelišča
od 26. do 28. aprila.
Miran Glušič, ing. agr.
(Foto: OM)
Pink Panter
vabi v Aškerčevo
V Aškerčevi sedem je Anka FVrnek v prejšnjem tednu odprla za-
nimivo in privlačno trgovinico z bogato ponudbo igrač, bižuterije, ga-
lanterije in drugega blaga. Različne igrače in drugo je naprodaj po ze-
lo dostopnih cenah. Rolke so na primer po 2500 tolarjev, kovinski av-
tomobilčki po 80. Nova obrtnica želi prodajati tudi kakovostne video-
igre znamk Sega, Atari, Nintendo. Za zdaj so na voljo le v reklamne
namene. Ce pa bo zanimanje, jih bodo kupci lahko dobili.
Anka Pernek z odprtjem trgovine uresničuje svojo dolgoletno že-
ljo, da bi delala z otroki. »Otroci so najbolj iskreni. Z njimi je najlažje
delati,« pravi. V trgovini ji bo občasno pomagal sin Teodor.
Prodajalna Pink Panter bo odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od
15. do 18.30 ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Nova prodajalna je za-
nimiva še po prodaji obeskov, verižic in drevesc življenja iz poldragih
kamnov z zdravilnimi lastnostmi.
Vse, kar boste kupili v novi trgovini, boste odnesli v lični papir-
nati vrečki. Ekološko osveščenih prodajaln je v Ptuju zelo malo, zato
velja na vsako še posebej opozoriti.
MG
Novosti na videu
TEEN AGENT (Mladoletni
agent) — Michael Carben (Ric-
hard Grieco) potuje v Pariz z
svojimi sošolci. Pred odhodom
ga na letališču po naključju za-
menjajo za ameriškega vohuna.
Kljub vsem pojasnilom, da ni
agent, ampak le študent, postane
agent na silo. Do konca potova-
nja se seznani z vsemi skrivnost-
mi vohunske službe, doživi razne
pustolovščine, rešuje se iz nemo-
gočih situacij, obvlada vse tehni-
ke bezanja in seveda se tudi za-
ljubi.
THE FLASH II je film, posnet
v stilu batmana. Glavni osebi sta
hodobni Trickster in dobri
Flash. Trikster, premeten krimi-
nalec, pobegne s sodišča in uja-
me Flasha. S hipnozo ga prisili k
poslušnosti in tako Flash ne po
svoji volji postane zločinec. Me-
gan in Tina, edini osebi, ki po-
znata Flashovo skrivnost, ga po-
skušata rešiti hipnoze . . .
QUILGEY DOWN UNDER
(Kavboj v Avstraliji) — Zvezda
tega nima je Tom Selleck (Qui-
glev), ki prispe v Avstralijo z na-
logo ubijati dinge. Kmalu spo-
zna, da ga je njegov šef Marston
poslal v Avstralijo zato, da bi
ubil čimveč domorodcev. Qui-
gley da odpoved. Marstonovi
ljudje ga pretepejo in pustijo v
puščavi. Rešijo ga domorodci in
sledi dobri stari obračun.
MISERV - James Caan in
Kathy Bates sta glavna junaka
psiho trilerja, ki vas bo do po-
slednje minute držal v napetosti.
Pisatelj Paul Sheldon se ponesre-
či na zaledeneli gorski cesti in se
težko poškoduje. Reši ga Ann,
strastna oboževalka, in ga neguje
na svoji osamljeni kmetiji. Paul
kmalu spozna, da Ann živi na ro-
bu blaznosti in da njegovo življe-
nje visi na nitki. Kathy Bates je
lani za to vlogo dobila Oskarja.
BLOOD OATH (Krvava prise-
ga) — Film govori o sojenju voj-
nim zločincem leta 1946 na indo-
nezijskem otoku .^mbon. Kape-
tan Cooper igra ga odličen av-
stralski igralec Bryan Brown —
je tožilec v procesu proti japon-
skim vojnim zločincem, ki so v
taborišču pobili več sto avstral-
skih vojakov. Njegova naloga je
Kathv Bates v filmu Miserv.
težka, saj mora poiskati priče in
dokaze za storjena dejanja. Film
nas prisili k razmišljanju o smi-
slu vojne nasploh, spada pa med ,
najboljše filme, posnete na to te-
matiko.
Ob pričetku pašne sezone
Zdaj je čas, ko se pričenja paša. To obdobje je zelo pomembno tako
za mlado živino kot za krave molznice. Pri nepravilnostih ob prehodu na
pašo pride do največjih izgub na živi teži, prirastu, padcu mlečnosti in
padcu mlečne tolšče, kar rejci čutijo kot udarec po žepu.
PRAVILEN PREHOD
Z ZIMSKEGA KRMLJENJA
NA PAŠO
V vampu goveje živine so bak-
terije, ki so specifične za vsako
vrsto krme, ki jo žival zaužije.
Zato je počasno prehrajanje z
ene vrste krme (sena, travne in
koruzne silaže) na drugo toliko
pomembnejše. Bakterije, ki raz-
grajujejo zimsko voluminozno
krmo, morajo počasi odmreti,
njihovo mesto pa zasedajo nove
bakterije, potrebne za razgradnjo
trave. To pa zahteva svoj čas.
Spomladi moramo pravočasno
začeti pašo v čredinkah, v kate-
rih trava sproti zraste v pašno vi-
šino. Da nam bo to uspelo, mo-
ramo začeti pašo že tedaj, ko je
trava visoka le 4 — 5 cm.
Zelo mlada paša z 80-odstotno
prebavljivostjo vsebuje veliko
beljakovin, preveč vode, premalo
surove vlaknine in rudnin. Za
pravilno pašno-kosno rabo je po-
trebna paša ob natanko določeni
starosti travne ruše, ki je spomla-
di pri treh, poleti pri štirih in v
Jeseni pri šestih tednih z višino
'2-^15 ali do 20 cm.
UKREPI ZA OMILITEV
PADCA MLEČNE TOLŠČE
Ocetna in propionska kislina
iz krme v vampu imata vpliv na
odstotek tolšče v mleku. Razmer-
je ocetne: propionska naj bo vsaj
3:1. Mlada, 4,5 cm visoka trava
vsebuje več propionske in manj
ocetne kisline kot 15 —20 cm vi-
soka trava, zato je posebno ob
hitrem prehodu z zimske prehra-
ne na mlado travinje opazno mo-
čno, tudi do 1-odstotno zmanjša-
nje mlečne tolšče. To omilimo s
postopnim prehodom na poletno
krmljenje: prvi dan pasemo le
eno uro po vsej čredinki, ta čas
pa vsak naslednji dan podaljša-
mo za eno uro vse do sedmega
dne. Živali naj v tem času dobi-
vajo tudi zimski obrok: seno, ko-
ruzno silažo. V tej krmi je na-
mreč več ocetne in manj propi-
onske in maslene kisline kot v
sveži travi, to pa ima ugoden uči-
nek na odstotek tolšče v mleku.
PREPREČEVANJE
MOREBIINIH
DRISK PRI ŽIVINI
Pri prehitrem prehodu na pašo
ali prevelikih odmerkih pašne
površine dobijo živali drisko, za-
radi česar hujšajo, zmanjša se
ješčnost, živali lahko napne, po-
veča se nevarnost vnetja vimena,
poveča se nevarnost parez. Živali
zato težje ostanejo breje, lahko
pridejo celo ob mleko. Živina
mora zato dobivati prvih 14 dni
paše še ves zimski obrok, nasled-
njih 14 dni pa še poleg paše pol
zimskega obroka.
PRESKRBA Z MAKRO-
IN MIKROHRANILI
Dolgotrajnejša driska je vzrok
za izpiranje mineralnih snovi iz
telesa goveje živine, s tem pa so
dani pogoji za nastanek pašne te-
tanije kot posledice pomanjka-
nja magnezija, zlasti na kmeti-
jah, kjer pretirano gnojijo s kali-
jem (gnojevka).
Z načrtnim apnjenjenjem
(ohranjanje primerne kislosti tal)
na pašnikih izboljšamo prehrano
travninja ne le z magnezijem,
temveč tudi z bakrom, cinkom,
manganom in molibdenom.
Pokladanje rudninskih meša-
nic, ki vsebujejo zadostne količi-
ne magnezija in natrija, je ob pa-
ši obvezno zlasti na začetku pa-
šne sezone. Ker živali mlado tra-
vo slabo prežvečijo ter tako na-
staja premalo sline, je dodatek
natrija, ki skrbi za ustvarjanje sli-
ne, izredno pomemben.
Donjinika Slanič-Fakin,
Kmetijska šola Ptuj
Dober den! loto pismo vam pisen na vejkonočni pondelek. Vuni de-
žek škropi, meglovno je. Mita pa v stali šeko doji. Po želodci se še mi vu-
zenske dobrote prekopicovlejo. Šunka, poviiica. jajčka, žganica. poleg pa
še hren. da bi bila bistra butica. Negda so pravli. da je hren za pucaje
možgonov. želodca, črevesja, zdelanega nosa in vsega drugega, kaj je
narobe v človeški embalaži. Na našen Suhen bregi so vuzemski kres za-
kurili, se okoli ogja zhroli in se spomijali. kak je negda bilo, gdo smo
mlodi bili. Jaz lak provin: »Negda smo bili mlodi In lepi. zaj pa smo sa-
mo še lepi.«
Ker smo si v začetki gučali o vejkonočnih dobrotah, vas moren zaj
še spunlii, da bode oh kunci lolega Ijedna v plujsken minorllsken samo-
stani razslova pod naslovom Dobrote slovenskih kmetij . . . Joj, to ho di-
šalo In kak se bodo llden sline cedile . . . Jaz pa van lak provjin, če bomo
še dugo lak virllli, kak se nam lo godi v zodjen cajli, le bomo resen lehko
kmečke dobrote samo še na razstavah gledali, oh pogledi na njih pa ho-
mo poleg mestjanarov tudi ml podeželani lehko samo sline cedili.
Saj vidite, kaj se dogoja: ministri odstopajo, vloda prestopa, poslan-
ci se kregajo, ljudstvo pa preklija in trpi, namesto da bi lepo molili. . .
Pa nas doj z vrha vlode Peterletov Lujzek tolaži, kak je vse vredik,
nas Kučanov Milan z lepimi očkami gleda, minister Janša kasarne gra-
di, da bi hoj svobodni bili. Jaz pa oh len provin: »Lujzek. ti nas le tolaži,
samo nam ne laži. ker le ne boš priša v nebesa z menoj vred ne! Milan-
ček. ti nas le lepo gledaj in nam kruheca daj. da bomo vsi prišli v raj.
Janša, ti pa le za obrambo skrbi, da se ne bomo znajšli na Vrbi. . .« Ta
pa srečno do drugega tjedna. VAŠ mandatar LUJZEK.
PERUTNINA PTUJ
Sprejem za
krvodajalce
Krvodajalstvo v Sloveniji je v
stagnaciji, celo v rahlem upada-
nju. Tudi v ptujski Perutnini je
bilo zadnja leta opazno manjše
zanimanje za to humanost, ki
marsikdaj in marsikomu reši ži-
vljenje. Toliko bolj vesel in
vzpodbuden je podatek, da se kr-
vodajalstvo v Perutnini oživlja.
V imenu transfuzijskega oddelka ptujske bolnišnice se je darovalcem
krvi zahvalila dr. Irena Maračič. (Foto: L. Cajnko.)
da število krvodajalcev narašča.
Sedanji organizator krvodajal-
stva Lojze Cajnko je postregel s
podatki, da je bilo ob koncu leta
1989 v PP i 37 aktivnih krvoda-
jalcev, ob koncu lanskega leta pa
že 215 in v tem času 256. Lani so
krvodajalci Perutnine darovali
življenjsko tekočino kar 243-krat.
Med novimi krvodajalci je veliko
mladih, kar je še posebej vzpod-
budno.
Prejšnji četrtek je vodstvo Pe-
rutnine pripravilo sprejem za 46
dolgoletnih aktivnih krvodajal-
cev, tistih, ki so v lanskem letu
prejeli zaslužne značke, prizna-
nja in plakete. Na sprejemu sta
bila tudi Ivan Gavez, ki je kri da-
roval že 65-krat, in Bruno Krajnc
s 60 darovanji. Sprejema so se
udeležili tudi predstavniki trans-
fuzijskega oddelka ptujske bol-
nišnice in predstavniki občinske
organizacije Rdečega križa.
JB
Krvodajalci
Kog, 7. aprila: Ivan Nemec Gomila 52; Marija Borko, Vitan 9;
Franc Oletič, Lačaves 2; Marija Spendija, Vitan 19; Bolfenk Lukman,
Kog 81; Martin Žižek, Jastrebci 62; Vinko Strman, Gomila 6; Zdrav-
ko Hanželič, Kog 44/a; Stjepan Horvat, Lačaves 2; Dragica Lukman,
Kog 81; Marko Pokrivač. Jastrebci 50; Jože Pere, Jastrebci 38; Bran-
ko Vogrinec, Vuzmetinci I; Pavel Rubin, Jastrebci 9; Stanko Lukman,
Kog 26; Marta Hlebec, Kog 107; Stanko Pokrivač, Jastrebci 60; Igor
Rozman, Cjomila 2; Jože Škripec, Kog 85; Zlatko Zoreč, Gomila 49;
Branko Borko, Gomila 22; Katica Ružman, Urban 74.
Posamezniki: Anton Kokol, Kukava 31; Zvonko Žabota, Trg
mladinskih delovnih brigad, Ptuj; Franc Žmauc, Dragovič 9.
SDK Ptuj, 9. aprila: Marjan Bezjak, Grajena 51; Ivica Koletnik,
Ulica 5. prekomorskc brigade 5, I*tuj; Vlado Potočnik, C. Olge Meglic
4, Ptuj; Anica Baši, (J. Olge Meglic 8, Ptuj; Marta Tumpej, Lovrenc
na Dravskem polju 57; Tanja Erjavec, Ul. 5. maja 15, Ptuj; Leonida
Vaupotič, Kraigherjeva 34, Ptuj; Drago Sakelšek, Ul. 25. maja 5, Ptuj.
Perutnina Ptuj, 9. aprila: Zlatko Štrucl, Dravinjski Vrh 2/b; An-
ton Požar, Lancova vas 60; Danica Šimenko, Krčevina pri Vurbergu;
Ida Iljevec, Zg. Hajdina 117.
Posamezniki: Robert Belš k, Pobrežje I40/a; Danica Drevenšek,
Rošnja 25; Andrej Smiljan, Z herlova pl. 8, Ptuj; Stjepan Kralj, Kra-
igherjeva 2, Kidričevo; Anten Habjanič, Starše 73; Ivan Čeh, Bese-
njakova 2, Maribor; Anton ' alež. Stari Log 16; Srečko Kolarič, Spuh-
Ija 93/b; Štefan Stergan, D- orjane 9; Milan Višič, Metelkova 7, Mari-
bor; Dragica Habjanič, Starše 73; Andrej Haložan, Slovenja vas 9;
Miroslav Horvat, Slovenjegoriška cesta I; Marija Kancler, Slovenja
vas 38'a; Danijel Bratušek, Vareja 16; Albip Kajiser, Betnavska
Maribor. ' • •■ '• '    •
12 — TV SPOREDI
23. april 1992 - TEDNIK
TEDNIK -   ap"! 1
ZA RAZVEDRILO - 13
14 — POSLOVNA SPOROČILA
23. april 1992 - TEDNIK
Zdraviliško zdravljenje ni dopust
\ BAD \KL HEIML blizu Frank furta je v začetku marca potekal že 43. tečaj iz balneologi-
je, klimatologije in medicinske rehabilitacije. Organizira ga Zveza zdraviliških zdravnikov v okvi-
ru zdraviliške zbornice \emčije, Avstrije in Švice, vodijo pa ga priznani medicinski strokovnjaki.
Ze nekaj let ima organizacijo v rokah prof. dr. Schmidt, predstojnik revmatološke klinike v Bad
ISeuheimu. Letošnjega tečaja seje udeležilo tudi devet zdravnikov iz slovenskih zdravilišč.
Na tečaju se je zvrstilo okrog
70 predavateljev, profesorjev iz
Nemčije, Švice in Avstrije di-
rektorjev ali predstojnikov zdra-
vilišč, klinik ali inštitutov. Po
izobrazbi so revmatologi, interni-
sti, nevrokirurgi, traumatologi,
ortopedi, ginekologi, poslušali
pa smo tudi meteorologa, geolo-
ga, fizika in kemika.
Snov, ki so jo predavali, nam
je bija bolj ali manj znana. Po-
manjkljivo znanje imamo iz bal-
neologije in klimatologije, zato
so bila ta predavanja za nas še
posebej privlačna. Zanimiva je
bila zlasti bioklimatologija.
Uvodoma smo slišali, da ima-
jo nemški kolegi podobne pro-
bleme, kot jih srečujemo pri nas.
Šolska medicina nekako odriva
balneologijo, ima jo za blago te-
rapijo, zato se trudijo z znanstve-
noraziskovalnim delom potrditi,
da je balneološko oz. zdraviliško
zdravljenje s kompleksno rehabi-
litacijo moderna veja medicine,
ki ima poleg ambulantne in sta-
cionarne pomembno vlogo pri
obravnavi pacienta. Balneoreha-
bilitacija mora biti nekaj več. V
ljudeh mora zapustiti neko sled.
Izboljšati mora zdravstveno po-
čutje pacientov in ljudi naučiti
skrbeti za zdravje. Zato balneo-
loško ali zdraviliško zdravljenje
ni le ugodno doživetje, ampak si-
stematičen zdravstvnei trening za
pravilno in zdravo življenje pre-
bivalstva.
Strokovnjaki menijo, da je bal-
neorehabilitacija nujnost. Tera-
pija traja pri njih obvezno 4 ted-
ne, nanjo pa lahko pride pacient
vsaki 2 leti.
Klinike za rehabilitacijo in
rc\matološke klinike vodijo v
glavnem internisti in revmatolo-
gi, ki so se po končani specializa-
ciji interne medicine še dodatno
2 leti izobraževali iz rehabilitaci-
je in fizikalne medicine.
Povedati moram, da Nemci ne
poznajo specializacije iz fizikal-
ne medicine in rehabilitacije, za-
to morajo njihovi zdravniki, ki
so specialisti raznih strok v me-
dicini, obvezno opraviti tečaj iz
balneologije, klimatologije in fi-
zikalne medicine, če hočejo v
zdravilišču predpisovati terapijo.
Poleg tega osnovnega tečaja mo-
rajo narediti še nadaljevalni 3-te-
denski tečaj. Združenje zdravili-
ških zdravnikov se trudi v Nem-
čiji že od leta 1965, da bi razvili
specializacijo iz medicinske re-
habilitacije in fizikalne medici-
ne. Upajo, da jim bo zdaj to po
združitvi z Vzhodno Nemčijo
uspelo, kajti tam to poznajo.
Predavanja, ki so potekala cel
dan, so nam popestrili z izleti v
tri zdravilišča. Eno je bilo po-
dobno naši Dobrni (Bad Schvval-
bach), drugo - Bad Ems — je
bilo eno najstarejših in svetovno
znanih zdravilišč (tu so se včasih
poleg drugih zdravili tudi ruski
carji in njihove družine — poka-
zali so nam dobro ohranjeno ru-
sko kapelico). Kraj je zdaj znan
zaradi klinike za pljučna obole-
nja. Baden Baden, ki leži v
Schwarzwaldu, pa spada med
najlepša in največja zdravilišča v
Nemčiji in verjetno tudi najsta-
rejša, saj je še iz rimskih časov
ohranjen del kopališča.
V zdraviliščih je pri terapiji
poudarek na naravnem zdravil-
nem faktorju, to je njihova ter-
malna voda, ter na fangu in po-
dobnih naravnih terapevtskih
oblogah. Ta terapija je prav tako
kot pri nas kombinirana z drugi-
mi procedurami fizikalne medi-
cine in rehabilitacije. Razvijajo
individualno obravnavo pacien-
ta. Predavatelj iz švicarskega Ra-
gaza nam je povedal, da v zad-
njem času uvajajo tudi ambu-
lantno fizikalno terapijo (v Ptuju
jo poznamo že 10 let).
V Bad Neuheimu je bil zani-
miv ogled njihovih kopališč, ki
so že prava muzejska vrednost s
svojimi lesenimi kadmi iz prejš-
njega stoletja. V nobenem kopa-
lišču ali kliniki ni dovoljenjo ka-
jenje. Vtis o teh kajih je enkra-
ten. Celo mesto živi kot zdravili-
ški kraj. Mesta so urejena, veliko
imajo parkovnih površin, veliko
sprehajališč. Povsod je bilo že
zdaj posajenega dosti cvetja, uli-
ce niso bile nasmetene, ob spre-
hajalnih poteh in na bregovih
potokov in jezer so manjkali po-
livinilasti »okraski«. V Bad Neu-
heimu je kar 24 klinik za revmat-
ska in srčno-žilna obolenja. Kli-
nike so bodisi zasebne bodisi last
zavarovalnic, veliko je tudi za-
sebnih zdraviliških praks ter za-
sebnih praks fizioterapevtov in
maserjev. Vendar so vse klinike
povezane s prvotnim zdraviliš-
čem, čeprav imajo tudi same zelo
dobro razvito fizikalno medici-
no.
Slovenci smo bili zelo lepo
sprejeti, Nemci so dobro sezna-
njeni s politično situacijo pri
nas. Nekaj predavateljev je že bi-
lo v Sloveniji — v Ljubljani —
na strokovnih srečanjih, nekateri
so poznali naša zdravilišča (Ra-
dence, Dobrno, Rogaško). Doži-
veli pa smo tudi, da nas je kolega
— udeleženec seminarja, ki je
priseljenec iz Ukrajine, ko je sli-
šal, da smo iz Slovenije, vprašal:
»V katerem delu Češko-Slovaške
že leži Slovenija«?
Dr. Marija Jonko-Boinec, spe-
cial. fizik. med. in rehabil.
TEDNIK - 23. april 1992
OGLASI iN OBJAVE - 15
Kulturniško srečanje
gimnazij Slovenije
10. in II. aprila je » Velenju potekala Cimna/ijada, na kateri so se
/brali gimnazijci 24 slovenskih gimnazij. Združili so svojo mladost,
ustvarjalnost in svobodo ter se predstavili z recitali, igranjem, petjem,
slikanjem in novinarsko ustvarjalnostjo.
Na otvoritveni prireditvi so
nas pozdravili bogovi, oblečeni v
belo in s cvetočimi forzicijami na
glavah, ki so klicali svetlobo, pri-
tekel je tekač, v samokolnici je
zagorel gimnazijski ogenj. Priče-
la sta se dva drugačna dneva.
Kdo je pravzaprav pripravil
Gimnazijado?
Vse od zamisli naprej do pri-
prav je Gimnazijada last velenj-
skih gimnazijcev. Profesorji in
predstojnik so jim bili le v po-
sluh in moralno pomoč. Vse je
bilo njihovo, od sprejema, otvo-
ritve, letala, ki je spuščalo lepa-
ke, do izdelave nalepk, majic in
časopisa.
V Velenju smo bili tudi trije
dijaki ptujske gimnazije: Nataša
Jenuš, Uroš Novak in moja ma-
lenkost. Z Natašo sva sodelovali
v novinarski delavnici, pri izde-
lavi časopisa, ki je izšel v 30 urah
god vodstvom novinarke Neve
Zeleznik profesorice Marijane
Gmejner in uredniških rok Roka
Polesa. Uroš je s propagandnim
materialom predstavil mesto
Ptuj.
V načrtu imamo gostovanja
tam predstavljenih kulturniških
skupin, s katerimi bi še bolj ra-
zgibali življenje pri nas.
V soboto zvečer, ko se je Vele-
nje polagoma praznilo, se je do-
mačinom kar malo tožilo po vsej
mladosti, sproščenosti, neodvis-
nosti, norosti in smehu. Ogenj je
ugasnil in glas Marka Mandiča,
enega izmed organizatorjev, je
zadonel: »Gimnazijada je Konča-
na!«
Bilo je srečanje. Ni bilo ne tek-
movanje ne želje po zmagi, bilo
je eno samo druženje mladih idej
in misli, ki jim sodobni način ži-
vljenja nameni premalo pozor-
nosti.
In kakšna je želja vetfcnjskih
— in ne samo velenjskih — gim-
nazijcev? »Gimnazijada. Naj
cveti. Naj se razmahne! Naj se
srečamo drugo leto v drugem
kraju!«
Irena Kandrič
Šolski zvonec
nam je zaupal
PTUJ * Danes ob I I. uri
bo v avli Srednješolskega
centra svečana proslava ob
praznovanju 25-ietnice Stroj-
ne in metalurške šole in
115-letnice obrtnega izobra-
ževanja v Ptuju. Ob tej prilož-
nosti bodo odprli prenovlje-
ne avtomehanične delavnice
v Raičevi ulici ter razstavo iz-
delkov in raziskovalnih nalog
dijakov šole.
PTUJ * Na osnovni šoli
Olge Meglic je ta teden pro-
jektni teden. Včeraj so imeli
okrogli mizi na temi Kako
ustvariti idejo o lepšem jutri
in Zgodovina mesta Ptuja s
poudarkom na obrti, danes
pa okroglo mizo na temo Ptuj
jutri.
PTUJ * Dan šole bodo ju-
tri praznovali na osnovni šoli
Breg.
CIRKULANE * Učenci
so pred dnevi očistili okolico
šole, učenci predmetne stop-
nje so si ogledali predstavo
Doktor domače gledališke
skupine, člani folklorne sku-
pine pa so sodelovali na ob-
činski reviji folklornih sku-
pin, ki je bila v Cirkulanah^^
JANI GdNC JE ŠEL V POKOJ
Štiri desetletja med vrhunskimi vini
Lepo je, ko po štirih desetletjih dela v samo enem podjetju odhajaš v pokoj ponosen na svoje delo. Jani
Gonc, donedavna direktor ptujskega Vinarstva Slovenske gorice—Haloze, je med ljudmi, ki se ponašajo z zve- j
stobo svojemu podjetju, in med tistimi, ki ponosno opisujejo svoje delo. Ptujska, torej haloška in slovenskogo- \
riška vina so danes med najboljšimi v Sloveniji in Lvropi. Ptujeani se niti ne zavedamo, kako visoko cenjeno je .
to naše bogastvo. 750-letna tradicija kletarstva, najstarejši vinski arhiv, visoka in najvišja priznanja na medna- \
rodnem vinskem sejmu. Srečen je lahko, kdor je v vse to vgradil tudi svojih štirideset let.
Jani Gonc je Prekmurec, rojen
v Dobrovniku, nekje med Lenda-
vo in Mursko Soboto tik ob mad-
žarski meji. Po nižji gimnaziji v
Soboti je končal srednjo kmetij-
sko šolo v Mariboru. Poklic inže-
nirja agronomije si je pridobil
pozneje, s študijem ob delu.
Po opravljeni vojaški obvezno-
sti je iskal zaposlitev v domačem
kraju. Tri mesece pred ukinitvijo
se je zaposlil v KZ Lendava, na
plačo za tiste tri mesece pa čaka
še danes.
Leta 1952 so ga sprejeli v služ-
bo v takratno filialo Slovenijavi-
na v Ptuju, ki so jo že naslednje
leto ustanovili kot zadružno tr-
govsko izvozno podjetje Sloven-
ske gorice.
Kljub kmetijski izobrazbi, ki je
takrat precej veljala, je začel svo-
jo delovno kariero kot kletni de-
lavec. Takrat je spoznal vse faze
kletarjenja in sam pravi, da je bi-
lo tisto leto velikih izkušenj. Že
leta 1954 je postal glavni kletar,
isto leto je prevzel tudi stroko-
vno in tehnično vodstvo firme.
Kljub temu da so ga leta 1965
imenovali za direktorja, je ostal v
srcu vse do danes predvsem eno-
log in ostaja član državne oce-
njevalne komisije.
»Menda ste bili zelo strog di-
rektor, včasih tudi v rahlo konf-
liktnem odnosu do dnevne politi-
ke.«
Na tako vprašanje inženir
Gonc odmaje z glavo: »Res, da
sem zahteval red in predanost
delu, do pridnih delavcev sem
bil celo zelo blag. Samoupravlja-
nja pa nisem nikoli vzel preveč
resno. Saj ne gre zahtevati in pri-
čakovati od ljudi, ki za to piso
strokovno   usposobljeni,  odgo-
Ing. Jani Gonc
vornega odločanja. Naši delavci
so vedno podprli predloge, ki jih
je dalo vodstvo, in vedeli, da je
to zanje najbolje. Naše seje so
trajale največ tričetrt ure. Nikoli
pa med delovnim časom nisem
pustil v podjetju političnih se-
stankov. To, kar se dogaja v dr-
žavi zdaj, smo mi uvajali že pred
dvajsetimi leti.«
Njegove trditve moramo vzeti
za resnične, saj jih potrjujejo tu-
di rezultati. Leta 1952 je bilo za-
poslenih 18, danes dela v vinar-
stvu 320 delavcev, bilo jih je že
350. Bila so težka in lepa obdob-
ja, naravne in ekonomske nesre-
če, dejavnost pa je rasla. Kljub
temu da je bila pred vojno v Ptu-
ju močna vinska trgovina z razvi-
tim kletarstvom, je bilo v petde-
setih letih stanje v kleteh slabo.
Danes kar ni mogoče verjeti, da-
so tudi takrat kljub izredno sla-
bim razmeram dosegali dobre re-
zultate.
Danes je v kleteh klasična le-
sena posoda. Verjetno ni soda,
starejšega od 15 do 20 let, njiho-
va življenjska doba pa je kar 50
do 100 let. Leto 1983 je bilo pre-
lomno v obnovi vinogradov. Se-
daj le nekaj manjših površin po-
čiva, obnovo zavira zakon o de-
nacionalizaciji, saj je potrebno
počakati na novega lastnika. Si-
cer pa Jani Gonc meni, da lastni-
štvo ne sme pomeniti dileme, ali
bodo površine obdelane ali ne.
Vsi skupaj moramo skrbeti za
ohranitev slovesa haloškega vi-
na, za dobro Haložanov in vin-
ske trgovine v Ptuju. Firma je na-
redila vse za afirmacijo ptujske-
ga vina, za ohranitev enega naj-
bogatejših vinskih arhivov in Ja-
ni Gonc z mirno vestjo predaja
posle novemu direktorju: »Zame
odhod v pokoj ne pomeni bistve-
ne spremembe v življenju. Res je
malo lagodnejše, vendar se niti
fizično niti psihično ne namera-
vam posloviti od dela. Ne želim
biti nikomur v napoto, kakšen
nasvet pa gotovo lahko koristi ti-
stim, ki prihajajo za menoj. Za-
me je prisotnost v stroki na pr-
vem mestu, sicer pa je moje ži-
vljenje zapolnjeno še z malim za-
sebnim vinogradom, z lovstvom
in ribištvom.
Jani Gonc se je uveljavil tudi
kot turistični delavec. Skoraj do
konca asfaltirana vinska cesta,
oživljena Švabovo in Gorca, vi-
ničarski muzej na Gorci — vse to
je njegovo delo. Tudi Bakhov trg
s staro kmečko domačijo v Ptuju.
Z žalostjo pa se spominja vinar-
skega muzeja na ptujskem gradu
in dni, ko so goreli sodi z namiš-
ljeno lesno gobo. Žalosten je tu-
di zaradi nekaj starih sodov, ki
čakajo na gradu na novo postavi-
ISekaj iz direktorjevih spominov:
Letnik 1958 — količinsko in kakovostno izreden letnik. Tudi dru-
gače uspešno leto. Velik promet predvsem v izvozu — Avstrija. An-
flija (150 vagonov),
etnik 1965 — leto z največjih prometom. Prodanih je bilo 625 va-
gonov vina, od tega 250 vagonov v izvoz. Dosežen izreden finančni
uspeh, 320 milijonov dobička. Dobiček namenjen gradnji farme
prašičev.
Letnik 1979 ~~ začetek gradnje centra za predelavo grozdja, širitev
kletnih zmogljivosti in polnilnice vina.
Letnik 1983 ~ letnik stoletja po kakovosti. Združitev haloških vi-
nogradnikov s kletarji, začetek obnove vinogradov. Do danes obno-
vljenih 220 hektarov.
tev vinarskega muzeja. Ce se v
Ptuju, kjer je zibelka slovenskega
vinarstva, ne bomo potrudili, bo
muzej kje drugje. Potem bomo
izgubili tudi vse prednosti, ki
nam jih prinaša 750-letna tradici-
ja kletarstva, prva zaščitna znam-
ka slovenskih vin, konzulat pa-
nonsko-gradiščanskega viteškega
reda.
Kljub upokojitvi se bo Jani
Gonc še naprej boril na številnih
področjih. Zaželimo mu uspeh
vsem v dobro ter mnogo srečnih
in zdravih let na novi plačilni li-
sti. J. Bračič
ČRNA KRONIKA
POZIV MOPEDISTU
IN   MOREBITNIM
OČIVIDCEM
Prejšnjo soboto, 11. aprila, ob
13. uri seje v Trstenjakovi ulici v
F*tuju zgodila prometna nezgoda,
v kateri sta bila udeležena mope-
dist in peška L.P. iz Ptuja. Mope-
dist je po nezgodi odpeljal. Zato
sta UNZ in s tem tudi policijska
postaja v Ptuju pozvala neznane-
ga voznika kolesa z motorjem in
morebitne očividce, da se jim
oglasijo in pomagajo razjasniti
okoliščine prometne nezgode.
Z MOTORJEM V PROMETNI
ZNAK
Po magistralni cesti od Sloven-
ske Bistrice proti Mariboru se je
v nedeljo, 12. aprila, nekaj po 18.
uri peljal z motornim kolesom
znamke Honda Danilo Pauman
iz Stražgonjce 35 pri Pragerskem.
Med vožnjo po klancu navzdol
je zapeljal na bankino in trčil v
prometni znak, ki označuje nase-
lje Zgornja Polskava. Po trčenju
sta voznik Pauman in njegova
sopotnica Andreja Artič s Pra-
gerskega padla po cestišču in se
poškodovala, prvi huje, druga la-
žje.
VLOMILEC ODPELJAL
BLAGAJNOr
S SAMOKOLNICO
V noči s srede na četrtek, to je
s 15. na 16. april, je, zaenkrat še
neznanec, vlomil v trgovino
Kmetijske zadruge Lenart v Sel-
cah, KS Voličina. Z lesenega
podstavka je dvignil železno bla-
gajno. Bila je težka, zato je v
skladišču KZ poiskal še samo-
kolnico in z njo odpeljal blagaj-
no nekoliko vstran od trgovine,
kjer je vanjo lahko nemoteno
vdrl. V njej je bilo okoli 150.000
SLT gotovine in za 50 tisočakov
bencinskih bonov in gotovinskih
čekov. To vlomilcu najbrž ni bilo
dovolj, poskušal je vlomiti še v
samopostrežno trgovino, ki je v
isti zgradbi, vendar mu to ni
uspelo. Ocenjujejo, da je KZ Le-
nart povzročil škode za dobrih
300 tisoč tolarjev.
PIŠTOLO IN STRELIVO
NAŠLI NA DOMU
Ptujski policisti so prejšnji te-
den obiskali podjetje v stečaju
Hiko Olga Meglic v Ptuju in po-
gledali, kako varujejo orožje, na-
menjeno varnostnikom. Manjka-
la je pištola z dvema okvirjema
in torbica z 225 naboji. Vse to so
potem našli na domu enega od
pogodbenih delavcev podjetja in
mu najdeno zasegli. Prijavili so
ga sodniku za prekrške, kjer bo
moral pojasniti, zakaj je orožje
in naboje odnesel domov.
NEVARNA ZASTRUPITEV
S ŠKROPIVI
V četrtek, 16. aprila, dopoldne
sta Franc Veršič in njegova
20-letna hči Milica Veršič iz Go-
rišnice na domači njivi škropila
peso. Ko sta delo končala, je Mi-
lica dejala očetu, da se slabo po-
čuti, vendar jo je čez nekaj časa
slabost minila. Popoldne sta šla
škropit še v vinograd. Hčerki je
spet postalo slabo in hudo jo je
bolela glava. Zvečer ji bolečine
niso popustile, zato jo je sestra
odpeljala v ptujsko bolnišnico,
kjer sojo zadržali na zdravljenju.
Ugotovili so, da je njeno zdrav-
stveno stanje kritično in se kljub
intenzivni negi do zaključka re-
dakcije ni bistveno zboljšalo. Pri
škropljenju sta uporabljala škro-
piva dual, pyramin in radazin,
brez prepotrebne zaščite. Primer
opozarja vse, ki uporabljajo
škropiva, da z njimi ravnajo po
navodilih in previdno.
POVOZIL NA TLEH
LEŽEČEGA IN POBEGNIL
V nedeljo. 19. aprila, dobri dve
uri po polnoči je prišlo na magi-
stralni cesti Maribor—Ptuj v na-
selju Loka do hude prometne ne-
zgode, v kateri je izgubil življe-
nje 57-letni Ludvik Dominko iz
Loke 14. Od Maribora je pripe-
ljal neznani voznik osebnega av-
tomobila neugotovljene znamke;
ve se le, da je bil avto svetlejše
barve. V Loki je na cesti ležal
Ludvik Dominko, neznanec je
zapeljal čezenj, vendar potem ni
ustavil, temveč je odpeljal naprej
proti Ptuju. Dominko je bil tako
hudo ranjen, da je na kraju ne-
zgode umrl. Policija poziva vse,
ki imajo kakršnekoli podatke, ki
bi lahko koristili pri odkrivanju
pobeglega voznika oziroma pri
razjasnitvi vseh okoliščin nezgo-
de, da to sporočijo najbližji poli-
cijski postaji.
FIČKO ZANESLO
S CESTE V DREVO
Po lokalni cesti od Lovrenca
na Dravskem polju proti Cirkov-
cam se je v ponedeljek, 20. apri-
la, ob 8. uri peljala s fičkom iVIa-
rija Jeza iz Podlož 53, KS Ptuj-
ska Gora. Med vožnjo skozi Žu-
pečjo vas jo je v levem ostrem
ovinku začelo zanašati, zapeljala
je s ceste in trčila v drevo. Vozni-
ca se je pri nezgodi hudo ranila
in so jo prepeljali v ptujsko bol-
nišnico. FF
BRALCI SPRAŠUJETE
Ponovno:
Kako v prenovljena stanovanja
v Tedniku številka 14 je bralca B. M. s Ptuja za-
nimalo, kako so bila razdeljena obnovljena stanova-
nja v Prešernovi ulici 10 in v Cankarjevi 6 in 8, saj
zanje ni bilo javnega razpisa. Ker ta stanovanja za-
nimajo tudi druge bralce, smo zaposlene na Direkci-
ji za gospodarsko infrastrukturo občine Ptuj pono-
vno zaprosili za odgovor:
»Celovita prenova poslovno-stanovanjske hiše
se izvede na osnovi projektne dokumentacije in po
pridobitvi vseh predpisanih soglasij in dovoljenj.
Izvajalec gradbenih del, ki se praviloma določi z
zbiranjem ponudb, mora pred pričetkom del imeti
na razpolago prosto gradbišče, kar pomeni, da
mora investitor stanoValce stanovanjske hiše pred-
hodno preseliti, da se gradbena dela lahko nemo-
teno izvajajo. Navedeno je bilo potrebno izvesti
tudi v primeru prenove poslovno-stanovanjskih
hiš v Prešernovi 10, Cvankarjevi 6 in Cankarjevi 8
v Ptuju.
Za preselitev stanovalcev je bilo potrebno zago-
toviti »začetni sklad« nadomestnih stanovanj (sta-
novanj, zgrajenih iz amortizacije) ter se z imetniki
stanovanjske pravice dogovoriti za preselitev (za-
menjavo stanovanja). Imetnik stanovanjske pravi-
ce je pri tem imel na izbiro, ali ostane trajno v sta-
novanju, ki mu je bilo ponujeno, ali pa da se po
končani prenovi vrne v svoje dosedanje prenovlje-
no stanovanje. Večina imetnikov stanovanjske
pravice seje odločila, da ostanejo v novih stanova-
njih, zato so bili z njimi na osnovi predhodnih
sklepov takratnega odbora za gospodarjenje in
družbeno pomoč pri Samoupravni stanovanjski
skupnosti občine I*tuj sklenjene menjalne pogod-
be. Zakon o stanovanjskih razmerjih (Uradni list
SRS. št. 35/82 in 14, 84), ki je bil takrat v veljavi
(do 19. oktobra 1991). je določal, da imetnik sta-
novanjske pravice lahko zamenja svoje stanovanje
za stanovanje drugega imetnika stanovanjske pra-
vice na stanovanju v družbeni lastnini. Za zame-
njavo stanovanja po takrat veljavni zakonodaji je
bilo potrebno pisno soglasje obeh stanodajalcev.
ki ga je bilo potrebno pridobiti pred sklenitvijo
pogodbe o zamenjavi.
Pogodbe o zamenjavi, kot izhaja iz navedneih
takrat veljavnih določil, so sklepale stranke (ime-
tniki stanovanjske pravice) neposredno, strokovna
služba takratne Samoupravne stanovanjske skup-
nosti občine Ptuj pa je sodelovala pri sklepanju
pogodb o zamenjavi samo v primerih, ko je nasto-
pala v vlogi enega ali obeh stanodajalcev. Zbira-
nje ponudb za zamenjavo na osnovi javnega nate-
čaja prav zaradi tega, ker je bila zamenjava izklju-
čna pravica imetnikov stanovanjske pravice, ni bi-
lo zakonsko predvideno in se zato tudi ni izvajalo.
Pogodbe o zamenjavi za stanovanja v Prešernovi
10 je takrat pristojni samoupravni organ potrdil
septembra 1989, za stanovanja v Cankarjevi 6 in 8
pa novembra 1990. Pogodbe o zamenjavi so se
sklepale pred dokončanjem prenove (Prešernova
10 je bila končana julija 1990. Cankarjeva 6 in 8
decembra 1991), da bi lahko bodoči stanovalci
prenovljenih objektov neposredno z lastnimi sred-
stvi dodatno vplivali na opremljanje in ureditev
stanovanj (višji standard stanovanja), kar so v ve-
čini primerov tudi storili.
Odločitve odbora kot takrat pristojnega samou-
pravnega organa so temeljile tudi na ugotovitvah
sociološke študije »Proces prenove starega Ptuja
kot družbeni proces«, ki je sestavni del raziskoval-
ne naloge skupine avtorjev in jo je izdelal Zavod
za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor
leta 1986.
»Začetni sklad« nadomestnih stanovanj kot os-
nova za izpraznitev celotne hiše in organiziran pri-
stop k prenovi je s tem, da so se v prenovljena sta-
novanja preseljevali le občani, ki so že bili imetni-
ki stanovanjske pravice, ob uporabi instituta »za-
menajve stanovanja« ohranil svoj osnovni namen.
Poslovno-stanovanjska hiša v Cankarjevi 5, kije
po sprejetem »stanovanjskem programu« predvi-
dena za celovito prenovo v letu 1992, je tako v
glavnem že izseljena ter bo dela pri prenovi te
stavbe možno pričeti takoj, ko bodo izpolnjeni še
nekateri drugi predpisani pogoji. Sočasno pa se
bomo v skladu s sedaj veljavnim stanovanjskim
zakonom (Uradni list RS št. 18/91) pričeli dogo-
varjati z zainteresiranimi soinvestitorji (bodočimi
kupci) o prenovi navedenega objekta.«
Pripravila Milena Zupanič
*** TEDNIK IŠČE ODGOVOR ***
Kulturni križemkražem
PTUJ * V Pokrajinskem mu/eju je na ogled razstava Srečanje z
Jutrovim.
PTUJ * V galeriji sv. Jurija razstavlja akademski kipar Viktor
Gojkovič ptujske portrete.
PTUJ * Moški pevski zbor Prosvetnega društva Alojza Štrafela
iz Markovec vabi v nedeljo, 26. aprila, ob 16. uri na koncert, ki bo v
prostorih osnovne šole Markovci. Kot gost bo nastopil mešani pevski
zbor iz Gorišnice.
PTUJ * Danes ob 18. uri bo v razstavišču ob Dravi, ki se bo po-
slej imenovalo Miheličeva galerija, otvoritev razstave grafik in risb
Franceta Miheliča.
PTUJ * V torek, 28. aprila, bo v domu Franca Krambergerja
predstavljena Monografija Ptuj. ki govori o gospodarskem in širšem
družbenem razvoju ptujske občine po drugi svetovni vojni.
PTUJ * V lapidariju ptujskega muzeja na Muzejskem trgu bodo
jutri, 24. aprila, ob 18. uri odprli razstavo Kelti na Celjskem, ki jo je
pripravil Pokrajinski muzej Celje.
PTUJ * V galeriji Florijan bo v torek. 28. aprila ob 17. uri otvori-
tev razstave del Janeza Pristavca Vedute, tihožitja in akti.
osebna kronika
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Nela Dalapa, Ptuj, Ul. 25
maja 9 — Alena: Blanka Težak,
Veličane 61, Ivanjkovci; Irena
Koletnik, Stojnci 15, Markovci
— Vanjo; Marjana Tušek, Pu-
šenci 6/a, Ormož — Teodorja;
Marijana Kelc, Predava 17, Or-
mož — Klementino; Danica
Holc, Kolova 2, Ptuj - deklico;
Mojca Mulec, Ptuj, Zagrebška 44
— Aleksandra ; Sonja Proseni-
ca-Lisul, Kraigherjeva 36 — de-
čka; Danica Rodošek, Podvinci
79, Ptuj — dečka; Nada Sori,
Spuhlja 127/a, Tanjo; Darin-
ka Purg 27, Majšperk - deklico;
Jerica Kramberger, Svetinci 19,
Destrnik - Mateja; Martina
Pulko, Kočice 24, Zetale — de-
čka.
UMRLI SO: Marija Vaupotič,
Placar48, roj. 1908 - u. 13. apri-
la 1992; Ivanka Hedžet, Hardek
9, roj. 1930 - u. 14. aprila 1992;
Rozika Gorečan, Sedlašek 4, roj.
1919 - u. 14. aprila 1992.
TEmnK
TEDNIK je naslednik Ptujskegi
tednika oziroma Našega dela, k
ga je ustanovil Okrajni odbor Of
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod zt
radijsko in časopisno dejavnos
RADIO-TEDNIK PTUJ._
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (d!
rektor in glavni urednik), Ludvili
Kotar (odgovorni urednik), Jož«
Šmigoc (pomočnik odgovorne
ga urednika in lektor), Štefar
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik
Darja Lukman, Martin Ozmec
Vida Topolovec, Nataša Vodu
šek in Milena Zupanič (novinar
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče
va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel
(062)    771-226;    faks    (062
771-223.
Celoletna naročnina 2.080 toiar
jev, za tujino 3.620 tolarjev.
ŽIRO   RAČUN   pri   SDK   Ptuj
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Mari
bor.