leto xliv, $t. 9 Ptuj, 28. februarja 1991 cena 10 dinarjev Prezimovališče cepljenk v Juršincih je bilo minuli petek posvetovanje ob 100-letnici trsničarstva na Slovenskem in 85-letnici organiziranega trsničar- stva v tem slovenskogoriškem kraju. Ob prisotnosti številnih go- stov iz Slovenije in Avstrije so uradno predali namenu novo hladil- nico, ki lahko prevzame v varno prezimovanje okoli 400 tisoč trs- nih cepljenk. Pot«; jb Od /. marca radio Ptuj ob 14. uri! v petek. I. marca, bo radio Ptuj podaljšal dnevni program med tednom. Čas oddajanja ho od 14. do 19. ure. Podaljšanje so narekovale potrebe in zlasti želje poslušalcev, izražene v dveh anke- tah. Podaljšanje bo namenjeno glasbi, novicam in propagandnim sporočilom. V času od 16. do 19. ure ne ho velikih sprememb. Izje- ma so mali oglasi, ki bodo vsak dan nekaj minut po 17. uri, v petek pa jih bomo od 18. do 19. ure objavljali v živo, tako kot je bilo v dveh poskusnih oddajah, ki sle jih lepo sprejeli. Nekoliko bo daljša tudi oddaja Po domače, ki bo polurna (16.30 do 17.00). pripravlja- mo pa tudi novo nedeljsko rubriko, lestvico domače zabavne glas- be. Male oglase bomo dnevno sprejemali na telefonski številki 771-226. v petek zadnjo uro pa tudi na številki 771-223. Začeli bo- mo v petek, 1. marca, in upamo, da boste z nami zadovoljni! Uredništvo ELEKTROKOVINAR TIK PRED STEČAJEM Zamujene priložnosti Minuli teden so delavci Elektrokovinarja na dveh zborih opozorili na težak socialni položaj, v katerem so se znašli potem, ko je novembra SDK vložila zahte- vek za uvedbo predstečajnega postopka. Delavci so dobili le akontacijo novembr- ske plače, nato pa vse do danes samo 60 delavcev socialne pomoči. Siti pri teh niso izkoristili vseh možnosti, saj vodstvo za to ni poskrbelo. Se najbolj bode v oči dej- stvo, da vršilec dolžnosti direktorja Vlado Potočnik kljub opozorilom ni uredil niti sofinanciranja osebnih dohodkov delavcem, ki so že od poletja doma čakali na de- lo. Ta malomarnost presega vse ra- zumne meje in je gotovo povzročila, da je stiska delavcev še večja, kot bi bila sicer. Kakorkoli, od novembra do februarja je podjetje životarilo, vodstvo, ki je zamenjalo odstavljeno vodilno ekipo, pa se je nekaj časa še trudilo, da bi podjetje doseglo prisil- no poravnavo. Vendar je konec lan- skega leta postalo jasno, da to ne bo mogoče. Delavci so medtem izgubili »voljo do dela« in niso prihajali v podjetje, ker ni bilo dela in ker niso imeli denarja za potne stroške. To je v precejšnji meri zaviralo tudi pridobi- vanje novih del, ki bi podjetje še mo- goče lahko rešila pred stečajem. Tudi s prodajo prostorov v Mariboru in na Rogozniški cesti v Ptuju niso imeli srečne roke. Ocenjujejo, da kupci raje čakajo na stečaj, saj bo takrat cena prostorov ugodnejša. Položaj in zahteve delavcev Elek- trokovinarja so minuli teden obravna- vali člani ptujske vlade. Zavzeli so se predvsem za omilitev socialne stiske delavcev in sprejeli sklep, da bodo prek Republiškega komiteja za delo poiskali denar, s katerim bi lahko de- lavcem izplačali zajamčene osebne dogodke za november in december, a da bi delavci odstopili terjatve, ki jih bodo imeli do stečajne mase. Repu- bliškemu sekretariatu za delo. To to- rej pomeni, da je stečaj pravzaprav neizbežen, in na pobudo vršilca dolž- nosti direktorja Vlada Klobučarja bo pričetek stečaja ptujski izvršni svet tu- di pospešil. Po zadnjih informacijah je denar z Republiškega komiteja za delo mogoče pričakovati konec tega tedna. Delavci bodo zajamčene oseb- ne dohodke dobili, če se bodo pisno strinjali s takim načinom. Izvršni svet je analiziral tudi vzro- ke, ki so pripeljali do težkega položa- ja v Elektrokovinarju. Mednje sodijo predvsem neučinkovitost vodstva od ustanovitve samostojnega podjetja naprej, nikakršna kadrovska politika, ki je prej preprečevala kot vzpodbuja- la prihod sposobnih kadrov. Povsem neustrezen je bil odnos do delavcev, saj jim niso uredili niti pomoči za ča- kanje na delo niti niso odpravljali tehnoloških presežkov z znanimi na- čini. V podjetju so tudi še vedno trije direktorji, ki so jih delavci odstavili, socialna služba v podjetju ni uredila vseh socialnih pomoči, do katerih so bili delavci upravičeni, disciplinska komisija je bila neučinkovita... Skratka Elektrokovinar je poslovno popolnoma razpadel. Kje je bil sindi- kat, da bi zahteval, kar delavcem gre, in kje vlada, ko je pred dvema letoma pričelo škripati'? D. Lukman Zemljo za pridelovanje hrane, ne za prepir Pred tremi dnevi so delavci ienarškega AGRA sklicali razširjeni zbor delavcev in nanj povabili »vse«, ki danes nekaj pomenijo na področju kme- tijstva v republiki, Podravju in občini Lenart. In to z" namenom, da si iz oči v oči s predstavniki občin- ske vlade in republiških predstavnikov (slednjih na negodovanje in presenečenje vseh udeležencev ni bilo) razjasnijo trenutno najbolj aktualna vpra- šanja denacionalizacije oziroma vračanja družbe- ne lastnine ter s tem povezano usodo delavcev Agro Lenart. Zaposleni Ienarškega Agra (okrog 200 jih je) so postali zaskrbljeni za svoj obstoj in socialno var- nost predvsem po informacijah, ki se zadnje dni pojavljajo sirom naše občine, češ da bo družbena zemlja denacionalizirana, vrnjena vsem, ki jim je bila po vojni odvzeta. Delavci sedanjega kmetij- skega podjetja pa ne verjamejo v socialno varnost, ki jo obljublja občinski župan Jože Škrlec. Jože Škrlec je želel delavcem razložiti, da govo- rice, ki se širijo po opravljenih zborih po vsej obči- ni, niso resnične, da so velikokrat dezinformacije. Zaenkrat je Lenart zraven občine Kranj vzorčna občina za pripravo dokumentacije o denacionali- zaciji in dokler ne bodo v republiški skupščini sprejeti zakoni, nikomur ne bo odvzeta in nikomur dodeljena zemlja. Janez Karo /-UVODNIK Bežeči čas... Vse se dogaja z neverjetno naglico, skoraj ne moremo več spremljati dogodkov ne tistih pomembnejših, še manj pa obrob- nih. Pa ne samo v svetovnem merilu, kjer vse zaposluje zalivska voj- na, tako da o drugih dogodkih skoraj več ne govorimo. Tudi pri nas doma je tako. Prejšnji teden smo spremljali sprejetje slovenske re- solucije o razdružitvi. Niti oddahnili se nismo utegnili od tega. za nas zgodovinskega dogodka, že so podobno sprejeli Hrvatje. Na zvezni ravni — na zasedanju zveznega zbora jugoslovan- ske skupščine je prihajalo do presenetljivega razpleta. Zvezna vlada je umaknila sveženj zakonov, ki hi jih sprejeli po hitrem postopku in z njimi v prehodnem obdobju disciplinirali republike. V Sarajevu, kjer so se sestali člani kolektivnega državnega vodstva z najvišjimi predstavniki vlad posameznih republik, se ni zgodilo nič ah skoraj nič ali pa 2:2:2. V Sloveniji smo v tem bežečem času nekako uspeli podeliti Steltove. Kajuhove in nagrade Slavka Gruma. Javnosti je že znan osnutek republiškega proračuna, ki pa tak- šen, kot je. buri duhove. Gospodarstvo zaradi obremenitve, družbe- ne dejavnosti zaradi siromašenja njihovih programov, ob tem da so z osnutkom republiškega proračuna skrajno nezadovoljni cestarji, železničarji in še kdo. V tem bežečem času ne utegnemo pošteno sesti za mizo in pre- udariti o vsem. kar nas teži. Kaj vse se ho dogajalo ob vsem hitenju v prihodnjih dneh ? Ne- kaj lahko predvidimo že sedaj, ker je prihodnji čas. v katerega vsto- pamo, za nas zelo pomemben. Sej državnega predsedstva ho še na- prej razmišljal (po svoje) o viziji bodoče države, zvezna vlada bi ra- da omejila porabo (pa ji še ni natanko jasno kako), rada pa bi »na- tegnila« Narodno banko Jugoslavije za posojilo, ki ga nujno potre- buje za JLA. Vrsta nasprotij, vprašanj, dilem, odmevov, kijih bomo še pose- bej trdo občutili v prihodnjem času. Vida Topolovec ORMOŽ Poslanci podprli program tret- jega občinskega samoprispevka Ob dokaj zajetnem dnevnem redu skupščinske seje v Ormožu, ki je bila v torek, so poslanci med drugim prisluhnili delegatu zbora republik in pokrajin Skupščine Jugoslavije Franju Križmančiču, ki je na zanimiv način poaal neka- tere najbistvenejše poglede na razplet jugoslovanske krize. Ob številnih drugih temah, med njimi so delegati veliko razpravljali tudi o usklajevanju davčne politike v letu 1991 in o odloKu o davkih oDČanov, so go- vorili tudi o osnutku možnega programa tretjega občinskega samoprispevka. Pri njegovem oblikovanju so upoštevali dejstvo, da v minulih desetih letih niso bile udeležene v programih prvih dveh občinskih samoprispevkov krajevne skupnosti Kog, Podgorci in Tomaž, kljub temu, da so ti krajani po principu so- lidarnosti in vzajemnosti prispevali svoj delež pri izvedbi prvih dveh samopri- spevkov. Pri pripravi predloga so upoštevali dejstvo, da edino osnovna šola Or- mož od vseh centralnih osnovnih šol v občini nima telovadnice. Del programa pa izhaja tudi iz skupnega interesa velike večine občanov v občini (Jrmož, je uvodoma poudaril predsednik izvršnega sveta Vili Trofenik. i V program bi bilo primerno uvrstiti večnamenska prostora na Kogu in v j Podgorcih, prizidek k osnovni šoli Tomaž, telovadnico v Ormožu, sofinancira- j nje porodnega oddelka v Ptuju in novih vodnih virov ter odlagališče komunal- i nih odpadkov. Poslanci so program sprejeli. Sprejeli pa so sklep, da morajo v tednu dni, j če hočejo izpeljati vse aktivnosti okoli samoprispevka v dogovorjenem roku, stranke, ki imajo svoje poslance v občinski skupščini, o predloženem programu doseči konsens. Javno razpravo o programu tretjega občinskega samoprispevka bo organizi- ralo predsedstvo skupščine občine v sodelovanju z občinslcim izvršnim svetom. Vida Topolovec Magistrat bo mestna hiša v Ptuju imamo novo »turistično atrakcijo«: ljudje si pridno ogle-- dajejo nove prostore županstva na magistratu, kamor so se pred dobrimi štirinajstimi tedni preselili župan s tajnico, tajnica skupščine občine, pravna svetovalka in sekretarji zborov. Želijo videti, kako so občinarji »porabili« njihov denar. Večina jih razočarano odide, saj v resnici ni kaj posebnega videti. Prostori so le na novo opleskani, oprema pa je stara. Vojteha Rajherja, predsednika SO Ptuj, smo poskušali »zainte- resirati« za naša vprašanja. Se- dem smo jih napisali, in sicer: Na katerih lokacijah delajo sedaj občinski organi?. Zakaj je prišlo do preseljevanja na magistrat oziroma s čim to opravičujejo?. Koliko je to stalo?. Kaj je z bivšo stavbo Petovie, ki je bila urejena za bivše samoupravne interesne skupnosti?. Kaj je s prostori nad lekarno?. Ali se bo preseljevanje nadaljevalo? in Koliko bo s tem pridobil občan? Takole je odgovoril: »Zavra- čam odgovor na skupek vaših vprašanj, ker bi nas odpeljali na spolzka tla branjevskega kram- ljanja. To pa ni vredno nas bral- cev. Vendar pa je tema zanimiva, ker je bila odprta tudi v skupšči- ni kot pobuda ene od strank, da se ustavijo vse dela v zvezi s pre- selitvami. Izhodišča za to pobu- do pa je tista: ŠSIiši se, da je . . .< Sklepi v zvezi s preselitvami so sicer v pristojnosti izvršnega sve- ta, je pa morda prav, da pojas- nim nekaj izhodišč. Strnil jih bom v pojme, kot so identiteta, birokracija, stroški. Preteklo leto je bil organiziran shod ene od naših strank na Ptu- ju. Prireditelji so pripravljali tri- buno za nastopajoče pred magi- stratom. Pripravljali so sceno. V to je sodilo tudi izobešanj'e stran- kine zastave na balkon magistra- ta. Ko sem to opazil, sem priredi- telje zaprosil, da umaknejo za- stavo stranke, in ponudil, da izo- besijo slovensko. Vprašali so me, zakaj. Odgovoril sem: »To je mestna hiša. Ko boste gospodje osvojili magistrat, naj visi tudi vaša zastava.« Razumeli so po- anto in umaknili zastavo. Mestna hiša — magistrat je simbol mesta, svobodnega me- sta, mestnih pravic, samouprave. Doslej so vrsto let v njem domo- vale partija, socialistična zveza, notranja uprava, teritorialna obramba, tožilci, davkarija, kra- jevne skupnosti mesta pa so bile odrinjene na obrobje. Upam, da se razumemo. Birokracija je posebnost siste- ma, razmišljanja, delovanja. Je kot rakasto tkivo. Oplaja se sama s sebi lastno logiko. Odpravljaš jo lahko le tako, da ji jemlješ prostor. Verjemite mi, da biro- kracije ni na dežju. Stroški — kaj so že stroški? Mi smo se obnašali tako, da ne- katerih stroškov preprosto nismo priznali preprosto: s sklepom izvršnega sveta. Danes bi moralo bremeniti občinski proračun se- dem ali osem objektov. Verjemi- te, da so potrebni le trije, in dva od teh treh naj jutri bremenita republiški proračun.« Branko Brumen, predsednik iz- vršnega sveta SO Ptuj, je pove- dal, da so čisti stroški preselitve znašali 152 tisoč dinarjev, skupaj z vzdrževalnimi dela pa doslej 270. Selitev se bo nadaljevala — do srede marca naj bi se na ma- gistrat preselila tudi občinska vlada. Selitev naj ne bi stala več kot 500 tisoč dinarjev, toliko pa znaša prihranek pri prostorih, ki so jih spraznili. MG 2- DOMA IN PO SVETU 28. februar 1991 - TKPMIK ORMOŽ Ukradeno lastnino je potrebno vrniti v ormoški občini je J66 lastniko\ po >ojni ra/inščenef;n pre- moženja. To pa še ni rse, je med drugim potedal predsednik inicia- tivnega odbora v občini Ormož Janko Lah i/ \elike Sedelje. Od 1947 ha zemljišč odpade S15 na gozdove, 173 na vinogradniške po- vršine, 925 ha je drugih zemljišč. Več kot 200 ljudi je bilo minuli četrtek na zboru po vojni razlaš- čenih lastnikov premoženja, ki je potekal v avli šole na Hardeku. Predstavniki republiškega zdrii* ženja, ki so se udeležili zbora, so med drugim govorili o osnutku zakona, ki naj bi vračanje odvze- te posesti uredil. Z njim niso za- dovoljni niti predstavniki repu- bliškega združenja, še manj pa bivši lastniki, ker vsebuje vse preveč raznih omejitev. Bivšim lastnikom ni všeč, da bodo mora- li tudi do osem let čakati na raz- plet. Mnogi so povedali, da vse- ga tega ne bodo več doživeli. Kljub vsemu pa je prevladovalo mnenje, da je potrebno imeti pri vračanju zaplenjene posesti kul- turni odnos in da s poravnavo starih naj ne bi odpirali novih krivic. Prisotni so podprli pred- log republiških predstavnikov, da naj se denacionalizacija opra- vi pred privatizacijo. Bivši lastniki razlaščenega pre- moženja so republiške predstav- nike opozarjali na posebnost or- moško-ljutomerskih goric, to je zakon o viničarskih odnosih (po- znali so ga tudi v Halozah) in arondacije oziroma zamenjave zemljišč, ki so nastajale, ko si je Kmetijski kombinat Jeruzalem urejal skupne parcele vinogra- dov, bivšim lastnikom pa dal vi- nograd tam, kjer za njih ni bilo interesantno. Zakon bi moral vrniti pravice udeležencem agrarne skupnosti, ki so jih po letu 1856 imeli na prodiščih ob reki Dravi z name- nom, da to zemljo kultivirajo. V zasebno last bi to zemljo kmetje dobili šele takrat, ko bi bila reka Drava regulirana. So pa tudi primeri, ko so kme- tje nekoč svoj vinograd morali od kombinata odkupiti, k denar- ju pa še primakniti njivo. Tudi v takšnih primerih terjajo vračilo kupnine. Vrsto krivic, ki so se dogodile po vojnih letih, so kme- tje dokaj nazorno pojasnili. Ormoški župan dr. Jože Bešvir je povedal, da se v občini že po- govarjajo o možnostih Hitrejšega vračila bivše zadružne zemlje, medtem ko morajo v primeru Kjnetijskega kombinata čakati na ustrezno zakonodajo. Ker bo- do pri vračanju razlaščenega pre- moženja delovale občinske ko- misije, je bilo slišati predlog, da bi te, ko bodo ustanovljene, dela- le nepristransko in ne tako, kot pri komasacijah, ko so uspeli med sabo skregati cele vasi. Ob koncu so izvolili 11-članski občinski odbor republiškega združenja lastnikov razlaščenega premoženja. Vida Topolovec Z dobrotami v Slovenijo Ptuj želi biti znan še po eni prireditvi — razstavi Dobrote sloven- skih kmetij. Lani je bila prva, zelo uspešna in odmevna. Zato so si jo zaželeli tudi drugod, a za zdaj ostaja v Ptuju tudi po zaslugi velike vztrajnosti predsednice Turističnega društva Ptuj Zvonke Kneževič. Ze lani je bilo dogovorjeno, da bo druga razstava še pred polet- jem — 28. junij je za razstavo mesnih, mlečnih in krušnih dobrot ne- primeren. Datum druge prireditve je že nekaj časa znan — 20. in 21. april. Slovenskim kmetijam bo letos namenjenega veliko več razstavne- ga prostora kot lani. V Minoritskem samostanu se bodo predstavile po regijah v treh prostorih, ločeno glede na vrste izdelkov. Poseben prostor pa bo namenjen učencem živilske šole, ki se želijo prav tako predstaviti. Organizacijski odbor s sedežem v Ljubljani se je že večkrat se- stal, prav tako strokovne komisije, prireditveni odbor v Ptuju pa je svojo strategijo začrtal v prejšnjem tednu. Predvsem želi, da bi druga prireditev bila boljša od prve in da bi se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in prodaja na domu pospešila. Razstava Dobrote sloven- skih kmetij je lahko ena od oblik spodbujevanja, a ne more biti odlo- čilna. Zato so poklicani drugi. Njena vrednota je v tem, da poskuša ohranjati značilno in izvirno hrano naših kmetij. Pogovor v Ptuju je pokazal, da bo do prireditve potrebno razreši- ti nekatere strokovne dileme in tehnična vprašanja. To je predvsem naloga strokovnih komisij in pravilnikov, na osnovi katerih bodo oce- njevali razstavljene vzorce. Najboljšim bodo podelili znak kakovosti. Ta pa že sedaj buri duhove; precej vprašanj je o tem, komu bo služil, če ne bo organizirane prodaje na domu. Odgovor na to je pričakovati na okrogli mizi v Narodnem domu, ki je spremljajoča prireditev dru- ge razstave. Na v lanskem letu postavljena vprašanja o ureditvi pro- daje na domu bo letos potrebno že konkretneje odgovoriti. Drugo razstavo Dobrote slovenskih kmetij in ocenjevanje izdel- kov pripravljajo Turistično društvo Ptuj, Obdravski zavod za veteri- narstvo in živinorejo Ftuj in republiški Sekretariat za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano — Center za pospeševanje kmetijstva. MG PTUJČANE SMO VPRAŠALI Ali vas moti zvezda v slovenski zastavi Zbori slo\enske skupščine so 20. februarja sprejeli 99. dopolnilo k veljavni republiški usta\i. /. njim so razveljavili tiste določbe slovenske ustave, s katerimi je bilo preneseno izvrševanje suverenih pravic republi- ke na organe SFRJ. l*redlog amandmajev pa je vseboval še eno dopolni- lo, in sicer o tem, da naj bi s slovenske zastave do sprejema nove ustave odstranili zvezdo. Ta amandma je podprl zbor občin, druga dva ga nista sprejela. Tilčka Topolovec, prodajalka: »Mene zvezda ne moti. Mislim, da bi morala ostati v naši zastavi. V tem trenutku je mnogo drugih težav, s katerimi naj bi se ukvar- jali v vladi in v skupščini. S spre- minjanjem simbolov gospodar- skih in siceršnjih družbenih te- žav ne bomo rešili.« Tilčka Topolovec Marija Črgulj, gospodinja: »Pričakovala sem, da bo do spre- memb prišlo in da bo na zastavi Marija Crgulj nekaj drugega ali pa ničesar. Me- ne osebno zvezda ne moti. Spre- minjanje simbolov je obrobna zadeva. V teh hudih časih ji naj ne bi posvečali toliko pozornosti, raje se ukvarjajmo z gospodar- stvom!« Milenko Rosic, profesor defek- tolog: »Moram reči, da me zvez- da v slovenski zastavi ne moti. Za simbol lahko vzamemo kar- koli. Pomembneje se mi zdi naše obnašanje. Simboli nastajajo v določenih zgodovinskih trenut- kih. Prepričan sem, da je vsak simbol, ki je nastal kot izraz do- bre volje, v nekem sistemu lahko dober. Hitre spremembe niso ni- koli dobre. Človek ne sme nikoli misliti, da mora vse narediti v enem dnevu. Naj praksa in real- nost odgovorita!« Milenko Rosic Ivek Rau, upokojenec: »Zvez- da na slovenski zastavi je simbol boja za osvoboditev slovenskega naroda in nima nič skupnega z boljševizmom. Tega imajo v mi- slih vsi tisti, ki v tem obdobju skušajo razvrednotiti ta simbol, pod katerim smo se borili za os- voboditev. Vse to, kar se sedaj Ivek Rau govori o zvezdi, se mi zdi nepo- trebno, predvsem pa neprimer- no. Četudi so nekateri ta simbol omadeževali med vojno in po njej, to še ne pomeni, da petero- kraka zvezda ne more ostati ve- čen simbol zmage nad fašiz- mom.« Alojz Čuček, upokojenec: »Zvezda ni samo političen sim- bol, pomeni mnogo več. To je Alojz Cucek simbol, pod katerim so se med vojno borili za obstoj in prežive- tje slovenskega naroda. Zvezda me ne moti.« Tekst: MG Slike: OM V Šport studiu Forma mislijo na vas v Ptuju delajo že trije fitness centri. Nazadnje ga je odprl Ro- mano Petek. Prostore je dobil v najem od KS Olge Meglic. Za zdaj ima 22 rednih članov, neka- teri pa prihajajo občasno. Zave- da se, da prostori krajevne skup- nosti niso najbolj primerni za omenjeno dejavnost, saj zaradi majhnosti in drugih pomanjklji- vosti obiskovalcem ne more nu- diti vsega, kar bi moral. Sodobni fitness center mora imeti tudi sa- vne, solarije, različne drenažne aparate in drugo. Romano v svojem centru s pri- dom uporablja izkušnje enolet- nega profesionalnega dela v Nemčiji, kjer kar mrgoli fitnes- sov. V tujini ljudje že po tradiciji več naredijo za svoje zdravje kot pri nas. Obiskovalci so stari od 15 do 70 let. Pri nas bo trajalo nekaj časa, da bodo ljudje spo- znali, da lepo telo in dobra kon- Naredite nekaj za svoje zdravje, obiščite fitness center. (Posnetek: KOSI) dicija niso samo last športnikov, manekenov, igralcev, temveč da je to dosegljivo slehernemu iz- med nas. Le voljo je potrebno imeti. Za vpisnino v Šport studiu Forma boste plačali 100 dinar- jev, mesečna članarina pa stane 300. Kdor je enajst mesecev član in redno plačuje članarino, je oproščen plačila dvanajste. En trening stane 40 dinarjev. Ta je odvisen od strosti obiskovalca. Za vsakega je potrebno ugotoviti njegovo »pravo mero«. Zato center dela pod strokovnim zdravstvenim nadzorom. Posvet z zdravstvenim delavcem je po- treben še posebej pri tistih s ka- kršnimikoli poškodbami. Najpogostejši vzrok obiska v fitness centru je prevelika telesna teža. V Šport studiu Forma na Viča- vi vas pričakujejo vsak dan od 15. do 21. ure, v ponedeljek, sre- do in petek tudi dopoldne od 9.30 do 12. ure, ob sobotah od 14. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 12. ure. MG ZALIV: Kljub prizadevanju Sovjetske zveze, nekaterih arab- skih dežel in zahodnoevropskih diplomacij so Američani v nede- ljo pričeli kopenski napad na kuvajt oziroma iraške čete v Ku- vajtu. V protiiraški koaliciji je v tem napadu skupno milijon in 300 tisoč vojakov. Vojna traja že več kot štirideset dni; značilno je, da so se informacije po pričet- ku kopenskega spopada zelo za- prle. Američani tudi tokrat poro- čajo o svojih uspehih in napove- dujejo, da bo vojna kratka. Hu- sein sicer trdi, da se je na poziv Sovjetske zveze nameraval umakniti iz Kuvajta, vendar so ga Američani raje napadli, kot da bi počakali na njegov umik. Seveda je napad uporabil kot po- noven dokaz za ameriške uniče- valne namere. Nadaljujejo se di- plomatska prizadevanja, da. bi kljub začetemu spopadu, vendar- le dosegli premirje in sedli za po- gajalsko mizo. Sovjetska zveza je zahtevala tudi takojšen sklic iz- rednega zasedanja OZN. • • • MOSKVA: Sovjetsko zvezo je zajel mitingarski val. Vsaj po do- gajanjih minulega konca tedna lahko tako sklepamo. Najprej na mitingu podpore Gorbačovu in vojski, ki praznuje 73-letnico, na- to pa v nedeljo še večja množica ljudi (več kot 400 tisoč), ki je podprla Borisa Jelcina, predsed- nika ruskega parlamenta. Ta je pred nedavnim zahteval odstop Mihaila Gorbačova. Nedeljsko zborovanje kaže, da spor med Gorbačovom in Jelcinom nima prvenstveno značilnosti spora med dvema osebnostima, temveč med dvema povsem različnima političnima konceptoma. Zani- mivo je, da tudi v SZ prihaja nov političen koncept iz najrazvitej- šega dela in nasprotuje pred- vsem uporabi nasilja za reševa- nje notranjepolitičnih proble- mov. Ravnanja vojske v Pribalti- ku, kot kaže, Rusi Gorbačovu ne bodo nikoli oprostili . . . • • • TAJSKA: Pretekli teden je bil v tej državi državni udar. To je že sedemnajsti od leta 1932. Prve reakcije tamkajšnje javnosti ka- žejo, da si Tajci zaradi tega ne belijo preveč glave, saj je oblast vojaške hunte podprlo kar nekaj osebnosti, ki sicer veljajo za de- mokrate. Volitve bodo v tej deže- li čez šest mesecev. Še najbolj so se zaradi vojaškega udara razbu- rili Američani in Tajski nemudo- ma odtegnili vso pomoč. • • • BUDIMPEŠTA: Povsem ja- sen znak, da je, vsaj za SZ in ne- kdanji vzhodni blok, v resnici konec hladne vojne, je ponedelj- kovo uradno prenehanje Varšav- skega pakta, vojaške zveze ne- kdanjih socialističnih dežel, ki je nastal pred 36 leti. Kdove, zakaj tudi Američani ne razmislijo o takem miroljubnem aktu — uki- nitvi pakta Nato . . . j • •• I \ TIRANA: Še pred mesecem je ! kazalo, da bodo v Albaniji brez hujših pretresov pričakali prve demokratične volitve. Opozicij- ske stranke so se organizirale, iz- dale volilne programe in zbirale somišljenike. Vendar seje zadnje dni zapletlo. Pričelo seje z zahte- | vo študentov za odstranitev kipa Hoxhe v študentskem naselju. Ob množičnem shodu se je to potem tudi zgodilo. Vse državne zadeve je do svobodnih volitev, 31. marca, prevzel predsednik Ramiz Alija. Vendar se je po tej evforiji ponovno zapletlo. De- mokratična stranka Aliju ne zau- pa, češ da v nov začasni državni svet ni vključil nobenega od predstavnikov opozicije. V Alba- niji je pravzaprav izredno stanje. Teden dni ne bo pouka v šolah, nadzor oblasti se je zelo okrepil, državni svet pa svari pred težki- mi socialnimi razmerami. Alban- ci v Jugoslaviji so v več mestih že izrazili podporo albanski demo- kratizaciji, ki je najbrž po 31. marcu ne bo mogoče več zausta- ^YitL___.______________________.......^. pripravila: d.L RAZPIS ZA SREDNJE ŠOLE V DRUGI POLOVICI MARCA v srednjih šolah preobsežni predmetniki z zakonom je določeno, da mora biti razpis za vpis v srednje šole objavljen šest mesecev pred pričetkom izobraževanja. Zaradi novih programskih zasnov bo letos objavljen dva tedna kasneje, 19. marca. Smeri izobraževanja se zdaj imenujejo programi, namesto skrajšani program srednjega izobraževanja pa imamo dveletni program poklicnega izobraževanja. V dveletnih in triletnih pro- gramih poklicnega izobraževanja bo, tako so pokazale raziskave, več praktične- ga pouka. Rujski srednješolski center bo za naslednje šolsko leto vpisoval v gimnazi- jo, strojno in metalurško šolo, ekonomsko šolo, kmetijsko šolo in elektrotehni- ško šolo. Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije na zadnji se- ji ni bil sklepčen, tako da niso potrdili programov za dve in triletno poklicno izobraževanje in programa štiriletnega strokovnega izobraževanja. Vzrok je tudi v tem. da so predmetniki za te programe še nedorečeni in preobsežni. Ker svet ni bil sklepčen, tudi ni potrjen gimnazijski program. O vsem tem naj bi odločali maja. Zagotavljajo pa, da pri razpisu za vpis v srednje šole to ne bo problem. Število ur in predmetov v poklicnih šolah naj bi v prihodnje bistveno zmanjšali. O maturi na srednjih šolah pa je zaenkrat znano, dajo bo treba opra- viti iz petih predmetov. NaV TKDinK ~ februar 1991 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 TRSNIČARSKA SLOVESNOST V JURŠINCIH DrŽava naj podpre tradicijo in znanje \šako slabo ima tudi nekaj dobrega. Trtna uš, ki je konec prejšnje- ga stoletja uničila vinograde v Evropi in tudi pri nas, je vzpodbudila vi- nogradnike, da so pričeli cepiti žlahtno trto na odporno ameriško podla- go. Letos mineva sto let trsničarstva na Slotenskem; med prvimi so se cepljenja lotili tudi v Juršincih. Organizirano delujejo trsničarji že kar H5 let, zadnjih 25 let so organizirani v okviru Kmetijske zadruge Ptuj. Slovenija v času koreninske trtne uši v vinogradništvu ni zao- stajala za evropskimi državami, tudi danes se lahko s kakovostjo vina uvrsti med evropske narode. Naše vinogradništvo pa doživlja prepogoste krize, ki imajo za po- sledico krčenje vinogradniških površin. Danes pridelamo na ob- močju Slovenije le 40 odstotkov vina za svoje potrebe, vse drugo uvažamo. V vinogradništvu so torej nova delovna mesta, na ti- ^-^ Poslovna skupnost za vino- gradništvo in sadjarstvo Slove- nije je kot soorganizator slo- vesnosti podelila zlate plakete zaslužnim posameznikom. Pre- jeli so jih: Tone Zafošnik, An- ton Horvat Simon Toplak. Katja Grahovac. Janez Grego- rič. Janko Vehovar ter Štefan Frangeš. Srebrne plakete pa so prejeli: Franc Škrohar. Franc Martinčič. Jože Maljevič. Ma- tija Dum, Anton Sari, Peter Petan in Anica Topolovec. Plakete in priznanja Skup- nosti trsničarjev in drevesni- čarjev Juršinci pa so prejeli: Konrad Beber, Milan Kneže- vič. Tone Čeh, Marija Bolko- vič. Ivan Čeh, Alojz Hrga, Ludvik Toplak, Stanko Zelen- ko, Jože Matjašič, Ignac Lo- vrec, Ignac Toš, Stanko To- plak. Jože Novak. Alojz Ber- lak. Stanko Vršič. Janez Gor- . nik. soče hektarov najugodnejših vi- nogradniških leg čaka na obnovo ali novo saditev. Vse to so trsničarji iz Juršincev in njihovi številni gostje na slo- vesnosti v petek pripovedovali kmetijskemu ministru dr. Jožetu Ostercu, članu republiškega predsedstva Ivanu Omanu, pred- sedniku Družbenopolitičnega Dr. Jože Osterc: »Pomagali bomo tistim, ki si bodo to z rezultati zaslu- žili. Ne dvomim, da boste vi med njimi.« zbora republike Slovenije dr. Ludviku Toplaku. Omenjeni gost- je ta dejstva seveda dobro pozna- jo, nič pa ne more škoditi, če so jim čistega vina v Juršincih nalili še enkrat. Dr. Jože Osterc je sam poudaril pomen te dejavnosti in obljubil pomoč. Vendar se je za- varoval s tem, da bo republika pomagala uspešnim in podje- tnim območjem in organizacijam v okviru možnosti, te pa so žal majhne. Povsem nesporno je, da k dvi- gu kakovosti in količine pridela- nega vina najpomembnejši delež prispevajo prav trsničarji s kako- vostnim sadilnim materialom. Žal kljub nekaj uspešnim trsni- cam v Sloveniji cepljenk pri- manjkuje. To izkoriščajo proda- jalci in preprodajalci iz južnih republik, ki ponujajo cenejše ce- pljenkc. Mnogokrat so tako vi- nogradniki razočarani ob spo- znanju, da so bili prevarani. sko- da v takem primeru je težko po- pravljiva, povezana z velikanski- mi stroški. To narekuje nujnost bistveno večje podpore sloven- skim trsnicam, pa tudi ostrejšo kontrolo nad sadilnim materia- lom, ki se pojavlja na našem tr- žišču. V skupnosti trsničarjev in drevesni- čarjev Juršinci je danes petdeset čla- nov, ki so sposobni cepiti milijon do milijon in pol cepljenk. Kot je pouda- ril že četrtstoletni predsednik Simon Toplak, sprejemajo najnovejšo tehno- logijo in zagotavljajo visoko kakovost cepljenk. Petkova slovesnost je bila priložnost za razglasitev nove delo- vne zmage: uradno so odprli novo hladilnico, ki lahko skupaj s prejšnjo sprejme v varno prezimovanje do 400 tisoč trsnih cepljenk. Slovesnost v Juršincih so popestrili domači pevci in učenci osnovne šole, peli in govorili pa so seveda o vinski trti. Pripravili so tudi posvetovanje na temo »Stanje in prihodnji razvoj trs- ničarstva na Slovenskem.« Strokovno razmišljanje je pripravil magister To- ne Zafošnik iz Kmetijskega inštituta Slovenije, pozneje pa se je razvila za- nimiva in polemična razprava. Trsni- čarski dom v Juršincih pa je ob tem gostil razstavo o zgodovini trsničar- stva na Slovenskem, popestreno s strokovno literaturo s področja vino- gradništva in vinarstva. Razstavo je pripravil Zgodovinski arhiv v Ptuju. J. Bračič 4 - MORDA VAS ZANIMA 28, februar 1991 - TEDNIK milena turk Življenje 1 vikarjev (19. nadaljevanje) ■ Lukarska himnal (druga) Ji' Upa fcirci markovska. še lepša pa ie dornavska. Smo liikec kajjali. ea v Marpruk pclali. po dornavski segi tiik. liik. Prav lepa vas Je dornavska. vsak tja do (iradca jo pozna. tja liik smo vozili, za krajeare dali. po dornavski šegi liik, liik. Se laka dosti pripiiva' nam, zato naš kraj je vsem jjoznan, trikrat okopati in ga sigetati', po dornavski šegi liik, liik. Nas Ingolič opisa je kot pridne, slavne lUkarje. na liik smo ponosni vsi liikarji mi. če glih nam oči zasolzi liik, Fiik. Smo drogo ga prodavali, ga včasik tudi trucali, si mošnje polnili in se veselili, po dornavski šegi liik, liik. Besedilo pesmi je napisala Mara Čuš iz Dornave. Poje se po ljudskem na- pevu, na katerega se pojejo tudi nekatere druge ljudske pesmi, npr. Čez tri gore, čez tri dole. Moj očka ima konjička dva. Od Ribnice do Rakitnice. Lukarski praznik 1987. Lukarska^ Najlepša va.s je Dornava. saj Je dežela liikarska. Tu sedež Je liikarjev hil doma. kar celi svet Je zna. So v Gradec še vozili ga. ta hla je šega liikarska. So droga tam ga vdavali'. pa krajcare šteli si. Ko pa liik sadili so. takrat Je prav liišno hla. So puhje dekline ziivali po navadi liikarski. Z nJim dasta dela Je hilo, če ceš. da debeli zrosa ho. Trikrat okopati in ga šegetati po dornavski šegi liik, liik. Če liik deheli zrosa Je. se kmet od veselja joka Je. So si mošnje polnili. pre^ liik so zapili po dornavski šegi liik, liik. Zdaj se liika manj sadi. ker mladini gre v oči. Okopati, pleti Jim tudi ne diši. a Jejo pa ga radi vsi. Zdravilno moč on v sehi ima, * to še zdravnik je vsak prizna. Krepost in moc telesu da. če zmerno uživaš ga. Nas Ingolič opisa je, kot dohre, pridne liikarje. Na liik smo ponosni mi liikarji vsi, če glih nat7t oči zasolzi. liik. fiik. Pesem je napisala Angela Korpar iz Dornave okrog leta 1984. Poje se na isti napev kot prejšnja pesem. Lukarska (druga) Tam doli za Ptujem smo mi vsi doma, po celem Slovenskem vsak kol nas pozna, po celem Slovenskem vsak kol nas pozna, ti rajla. li drajla. la. la. Kamorkoli dospcmo, vse k nam dohiti. saj liik pripelamo. ki vsakmu diši, saj liik pripelamo. ki vsakmu diši, ti drajla. li drajla. la. la. Smo mi prav poceni, nc trimo drago, potem se z dcnarci podamo domov. potem se z dcnarci podamo domov, ti drajla. ti drajla. (a. la. Ko domov se jaz vračam skoz vas mimo hiš, takrat si ves srečen preste jem drohiž, takrat si ves srečen prcštejem drohiž. ti drajla. ti drajla. la. la. Prav hištno je hiti kmet liikar zares, gredo pognojiti. pridelek Je res. gredo pognojiti. pridelek Je res. ti drajla. li drajla. la. la. Pesem je napisal Franc Obran iz Moškanjcev okrog leta 1973. Poje se na isti napev kot pesem So ptičice zbrane, v planincah lete. Se nadaljuje pripombe: ' pripiiva = pridela •' sigetati = ščegetati ' vdavali = prodajali * pre = bojda, pravijo Dober den od jutra do noči in še ponoči fcoj. Pismo van pisen v pon- dclek. 25. fehruara. Včeraj srna mela z Mico puno obiskov in neje hilo cajta za pisaje. pa (udi prava volja se neje rodila. Proslovlala srna dru- žinski jubilej. Rože. puseki. darila. Jedača, pijača . . . Saj vele. kak to gre. Mira Je mela rojstni den. Kerega po vrsti, toga van seveda ne povem, saj je to za vsoko žensko, ki je že malo v letih, prova vojaška skrivnost. Saj vete, kak smo negda pravili, da študentke ne smeš nikol vprašati, kejko izpitov je že naredla. ženske pa ne, kejko je stara. Saj vele, da bi vsoka rada leta skrila kak puš svoje roglece. Pa saj moja Micika še neje štora, samo hoj dugo je že na sveti. Seveda z menoj vred. Jaz tak provin: Neg- da smo bili mlodi in lepi. zaj pa smo samo še lepi ostali. Vele, jaz man duma takšni špegel. na kerega sen si prilepa sliko oh svoji tridesetletnici. Pogled na špegel in vidin mladeniča, kak se šika. ne pa sivega in pukla- stega deda. Pa še Mica je boj vesela, če vidi tridesetletnika namesto Luj- za v p rov i izdaji. . . Kak vidite na televiziji in štejete v cajtngah. se je lan doli v Zalivi začela prova zemeljska vojna. Prel so se samo pu lufti z aeroploni in ra- ketami pokali, zaj pa so prišli na vrsto tanki in drugo orožje. Jaz ali ne ven. kumi to hasne, če se Udje kolejo med sehoj. Najvekši dobiček ma gvišno vojaška industrija, ki store zaloge orožja doj vniči in lehko novo orožje dela. Nič nega hujšega, kak so vojne, in nič lepšega, kak je mir med narodi in sosedi. Zalo se moramo boriti za mir. . . Gledan skoz okno. Vuni je lokšna megla, ke hi si jo lehko gor na kruh namaza. Fehruara de skoro kunec, te pa pride mere na vrsto in se- veda puno dela za vse nos, ki po zemlji rovlemo. Drgoč homo migali od zore do mroka. In še ponoči fcoj. Vas lepo pozdrovla vaš migajoči LLUZEK Ko za mizo smo zbrani . . . NASVETI ZA VSAK DAN Za lažjo odločitev, kaj in kako skuhati, vam danes ponujam na- slednji meni: ZDROBOVA JUHA Z JAJČKO ZVITE ZELIŠČNE SVINJSKE PRSI RIŽ S ŠAMPINJONI RDEČI RADIČ V SOLATI Z JAJČKO OCVRTE JABOLČNE REZINE Zdrobova juha z jajčko Na maslu rahlo prepražimo zdrob, zalijemo z juho in okrog pol ure počasi kuhamo. Nato ju- hi izboljšamo okus in zakuhamo razžvrkljano jajce. Na koncu do- damo nasekljan zelen peteršilj ali drobno narezan drobnjak. Naredimo jo iz: 1 litra goveje juhe 6 dag pšeničnega zdroba 4 dag masla 2 jajci soli popra peteršilja muškatnega oreška Zvite zeliščne svinjske prsi Svinjskim prsim odstranimo kosti in odvečno maščobo. Nato jih po dolgem prerežemo, da do- bimo pravokotnik v obliki večje- ga zrezka. Prsi natremo s česnom, prema- žemo z gorčico, potresemo z na- sekljanimi zelišči (zeleni peter- šilj, drobnjak, krebuljica, origa- no, vrtna kresa), čvrsto zvijemo v rolado ter solimo in popramo. V pekač damo grobo narezano čebulo, na manjše kose nasekane kosti in na to podlago rulado. Prilijemo malo vode in pečemo v pečici pri temperaturi 220 sto- pinj C. Po 3/4 ure pečenja pe- čenko obrnemo, ponovno zalije- mo in spečemo do konca. Pečeno rulado narežemo na enakomerne rezine in postavimo na toplo. Nato naredimo omako. Kosti pomokamo, kratek čas pražimo in zalijemo z juho ali vodo. Omako dobro prekuhamo in prepasiramo. Z omako oblije- mo narezano rulado in servira- mo. Nedeljsko kosilo Za pripravo smo porabili: I kg svinjskih prsi 3 stroke česna 1 čajno žličko gorčice peteršilj drobnjak krebuljico origano vrtno krešo sol poper kumino 1 jedilno žlico moke čebulo juho oz. vodo za zalivanje Riž s šampinjoni Riž skuhamo v večji količini slanega kropa. Na maslu prepra- žimo drobno nasekljano čebulo, dodamo na lističe narezane, s servieto obrisane šampinjone. zalijemo z malo vode, solimo in dušimo. Dušimo toliko časa, da voda izhlapi, dodamo kuhan riž, nase- kljan zelen peteršilj, prepražimo in ponudimo. Naredimo ga iz: 2 kavnih skodelic riža 20 dag šampinjonov 1 manjše čebule 12 dag masla soli 1/2 čajne žličke nasekljanega ze- lenega peteršilja. RDEČI RADIČ Z JAJČKO Na svoj priljubljeni način pri- pravljen radič potresite z grobo nasekljano trdo kuhano jajčko, premešajte in ponudite. Ocvrte jabolčne rezine Jabolka olupimo, izdolbemo Cečke in narežemo na za prst de- ele rezine. Rumenjake, sol, moko in mle- ko gladko umešamo. Primešamo trd sneg iz beljakov in sladkorja. Jabolčne rezine pomakamo v testo, malo odcedimo in zlatoru- meno ocvremo. Potresemo jih s cimetom in sladkorjem v prahu ter ponudimo. Za pripravo potrebujemo: 4 srednje velika jabolka 10 dag mehke moke 2 jajci 6 jedilnih žlic mleka ščepec sladkorja sol. Želim vam dober tek ter veliko veselja in uspehov s kuhanjem. V naslednji številki Tednika boste spoznali nov predlog meni- ja in recepte za pripravo kosila oziroma večerje pod geslom »KO ZA MIZO SMO ZBRA- NI . . .« Dušan Bombek tehnolog iz Kmetijskega kombinata — turizem in gostinstvo Ptuj V vrtu v SADNEM VRTU bo grmi- čevje jagodičevja pričelo že ob prvih dneh otoplitve vegetirati. Grmičevje črnega in rdečega ri- beza ter kosmulje, ki ga nismo obrezali v preteklem letu takoj po obiranju, režemo sedaj kot prednostno opravilo pred drugi- mi sadnimi vrstami. Ribez in kosmuljo gojimo v obliki grma. Grmiče črnega ribe- za vzgajamo v obliki kotlastega grma, rdeči ribez pa na kratkih čepih, iz katerih rasto ogrodne veje, poraščene s kratkim rodnim lesom, prav tako v obliko kotla- stega grma. Podobno je tudi z oblikovanjem kosmulje, katere rodni les se oblikuje na več let starih ogrodnih vejah. Veje rde- čega ribeza naj bodo razporejene tako, da dobijo dovolj zraka, predvsem pa svetlobe z vseh stra- ni, saj le tako lahko oblikujejo rodne brste po vsej dolžini ogrodnih vej. Zasenčene in gosto poraščene veje kmalu povsem ogolijo. Grmiče s slabim podrastom re- žemo močneje, da spodbudimo rast novih poganjkov, in obrat- no: močno rastoče grme s slabim rodnim nastavkom obrezujemo manj, da bi se poganjki preobra- zili v rodni les. Izrezati je potreb- no stari izrojeni les in nedorasle enoletne poganjke. Črni ribez obrodi največ in najbolj kakovosten pridelek na dvoletnem lesu, to je poganjkih, ki so odgnali v prejšnjem letu. Na starejšem lesu se oblikujejo le krajše rodne veje, kar ima za posledico manjše in redkejše grozdiče. Pri črnem ribezu za ra- zliko od rdečega ne tvorimo rod- nih vej na čepih ali deblih, tem- več letno obnavljamo nadome- stne veje iz koreninskega vratu. kar da močno razraščene in rod- ne grme. Svetloba in zrak prepre- čujeta osipanje cvetja in mladih plodičev ter pospešujeta zorenje jagod, zato moramo iz sredine grma izločiti veje in poganjke ne glede na vrsto ali sorto jagodi- čevja, da bo grm dobro osvetljen. Ce v OKRASNEM VRTU sa- dimo gladiole in dalije, imamo gotovo za njihovo razmnoževa- nje v naslednjem letu v topli shrambi spravljene gomolje. Kle- tni prostori, v katerih običajno hranimo gomolje, so relativno vlažni, kar ima za posledico, da se rada pojavi koreninska ple- sen. Plesen se najpogosteje poja- vlja prav v času prehoda zime v pomlad. Gomolje lahko tako pri- zadene, da do časa, ko bi jih sa- dili na prosto, že propadejo. Če smo v jeseni gomolje ustrezno pripravili na ozimljanje (da so bili pozno izkopani, ko so dobro dozoreli, da so bili očiščeni prsti in blata, posušeni in razkuženi z enim od ustreznih fungicidov), potem do tako množičnega na- pada gomoljaste plesni, ki bi go- molje uničila, ne pride. Sicer pa prav v tem času nad- zorujemo stanje gomoljev, in če najdemo sledove plesni, gajbice prenesemo ob sončnih in toplih dneh na zračenje. Med tem do- bro prezračujemo tudi prostore, kjer gomolje hranimo. Močneje okužena in že plesniva gnezda gomoljev odstranimo tako, da jih globoko zakopljemo ali sežge- mo, druge, na videz še zdrave, pa poprašimo z žveplenim fungici- dom ali poškropimo z 0,1-odsto- tnim karathiinom. Bolje je praši- ti, saj se na gomoljih in v prosto- ru ne povečuje vlaga. V ZELENJAVNEM VRTU je že po prvi odjugi, ko zemlja po- stane godna za obdelavo, čas za setev drobnjaka. Zgodnjo setev Ribezov grm z rezjo preredčimo, da bo dobro osvetljen. omogoča njegova odpornost na mraz, saj ga dobro prenašajo tu- di komaj vzklite rastline. Drobnjak botanično uvrščamo med čebulnice, a se pri pridelavi nekoliko razlikujejo od čebule, česna in pora, saj je glede na ra- stne razmere sorazmerno skrom- nejši. Uporabljamo ga v prehrani kot dodatek solatam, juham in prikuham in naj ne bi bilo zele- njavnega vrta, v katerem ne bi namenili vsaj pednja zemlje tej vrtnini. Drobnjak zahteva sočne in vlažne lege, dobro uspeva po- vsod tam, kjer tla niso preveč iz- sušena. Najbolj primerna so peš- čeno-ilovnata tla, oskrbljena s humusom. Sejemo ga v vrste zelo gosto, medvrstna razdalja pa naj bo 20 cm, da ga bo medvrstno mogoče okopati. Do koncu juni- ja se rastline že dobro obrastejo: takrat izrežemo v šopu več rast- lin s koreninsko grudo in presa- dimo v ustrezni razdalji. Takšne rastlinske grude lahko brez težav delimo in razmnožimo tudi več let. Režemo ali žanjemo liste po 3- do 5-krat letno saj se je korenika sposobna hitro obraščati. Redno zatiramo plevel in odstranjujemo cvetove, med letom dodajemo kompost ali biopost, pozno v je- seni pa gnojimo s preperelim hlevskim gnojem. • Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi podtalnih plodov, od 2. do 4. marca, rastli- ne, ki jih pridelujemo zaradi nadtalnih plodov in semena, 27. in 28. februarja, 1., 9. in 10. mar- ca rastline za list — solatnic od 7. do 9. marca ter za cvetje in olj- nice 5., 6. in 8. marca. 24. in 25. februar sta za kakršnokoli delo na zemlji in z rastlinami neugod- na. Miran Glušič, ing. agr. — 28. februar 1991 NEKOČ IN DANES - 5 OB OSNUTKU NOVE SLOVENSKE USTAVE Družina in njena vloga v družbi Slovenska demokratična zveza je sicer stranka, ki je skupaj z vsemi drugimi nastopi- la na prvih svobodnih slovenskih večstran- karskih volitvah, vendar že iz njenega naziva izhaja, da gre za stranko, ki v imenu nosi po- jem zveza, ter da je zaradi tega tudi njen pro- gram sestavljen široko in lahko ravno zaradi tega deluje povezujoče. Zaradi tega je v pro- gramu SDZ zaobsežena tudi problematika družine. Slovenska demokratična zveza je že v svo- jem predvolilnem programu predstavila sta- lišča stranke in odnos do družine v demokra- ciji ter je svoja stališča in program dopolnila na drugem kongresu SZD v Ljubljani s stali- šči in programskimi usmeritvami o družini in njeni vlogi v novi slovenski demokraciji. Ta stališča zajemajo tako program za soci- alno varstvo družine in njenega položaja v družbi kot tudi širše poglede na vlogo druži- ne in zunanje vplive na družino kot osnovno vzgojno, ekonomsko in socializacijsko druž- bo. Od teh je posebej potrebno poudariti vpliv vzgojnih ustanov, zavodov, osnovnih in srednjih šol in tudi univerze, ti vplivi pa ne- sporno vplivajo tudi na izoblikovanje vred- not, navad in karakterjev, ki se ozoblikujejo pri vsakem posamezniku. Glede socialnega programa in varstva dru- žine je še posebej v času naraščajočega števi- la nezaposlenih, socialno ogroženih ter tudi relativne rasti razvez zakonskih zvez potreb- no v osnutku slovenske ustave zagotoviti ustrezno varstvo družine in njene vloge. Zato je osnutek nove slovenske ustave v svojih do- ločbah precej natančen in dosleden, ko gre za varstvo materinstva, očetovstva, otrok in mladine ter tudi ko gre za vprašanja pravic in dolžnosti staršev in otrok. Vprašanja v zvezi s temi dilemami rešuje v poglavju o temeljnih pravicah, svoboščinah in dolžnostih človeka in državljana. Prav tako v tem poglavju usta- va zagotavlja vsem državljanom pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom, da pridobiva- jo znanje in izobrazbo na vseh stopnjah izo- braževanja. Dejstvo je, da bo izobraževanje moralo potekati tako, da bo v mladih ljudeh izoblikovalo zaupanje v nove vrednote, nava- de in karakterje ter da mladi ljudje ne bodo obremenjeni z enoumjem. Osnutek nove slovenske ustave se proble- matike družine loteva tudi v poglavju o eko- nomskih in socialnih razmerjih, mnenje SDZ pa je, da mora nova slovenska ustava zagota- vljati družini položaj, ki si ga kot temeljna celica družbenega življenja, tako v vzgojnem kot tudi v ekonomskem pogledu, ter tudi v vseh drugih aspektih zasluži. Vedeti je na- mreč potrebno, da so ravno mladi ljudje tisti, na katerih temelji prihodnost, in je ravno za- radi tega skrb za mladino ena temeljnih na- log nove slovenske družbe. Družina je bila kljub relativno dobrim rešitvam prejšnje za- konodaje s sistemom samoupravljanja prek različnih vzgibov postavljena v funkcijo ene od mnogih enot samoupravne družbe, s tem pa sta se pomen družine in njena vloga raz- vrednotila in oddaljila od resničnosti. Res je, da razvoj družbe in gospodarstva prinaša tudi tako imenovano razosebljenost družine, kjer starši zaradi službenih dolžno- sti, otroci pa zaradi šolanja zanemarjajo svo- je vloge, ki jih imajo v družini. Zato mora dr- žava zagotoviti pogoje, v katerih bo kljub takšnim težavam družina imela svojo zgodo- vinsko vlogo v družbi. Zato bo SDZ podpira- la rešitve, ki bodo takšna stališča uresničeva- la, hkrati pa bo vztrajala na doslednem spo- štovanju pravice do osebnega dostojanstva in do varnosti ter varstva pravic zasebnosti in drugih pravic osebnosti, ki bodo državi pre- prečevala preveliko vmešavanje v družino in njeno vlogo. V uresničevanje takšnih rešitev in stališč na področju nove slovenske zakonodaje bo SDZ tudi v bodoče vlagala ves svoj napor, saj lahko samo takšne rešitve omogočijo dru- žini položaj, ki ga v sodobni družbi zasluži. Za Občinski zbor SDZ Ptuj: Tomaž Neudauer, dipl. iur. Primerjava med sedanjo in bodočo ustavo MIRKO KOSTANJEVEC (4. nadaljevanje) Redna sodišča Sedanja ustava (str. 272, 275, 279) pozna redna sodišča splošne pristojnosti (temeljno sodišče, višje sodišče. Vrhovno sodišče R. Slovenije) in specializirana redna sodišča (vo- jaška sodišča, svojčas so bila to tudi v Slove- niji gospodarska sodišča) ter samoupravna so- dišča (sodišča združenega dela, arbitraže, raz- sodišča, poravnalni sveti itd.) Po določbi 121. čl. osnutka pa bodo sodno oblast izvrševala splošna in upravna sodišča. Po mojem mnenju bodo splošna sodišča opravljala enake naloge in reševala enake za- deve, kot to delajo sedaj redna sodišča splo- šne pristojnosti. Medtem ko je po sedanji ustavi pristoj- nost, sestavo in organizacijo rednih sodišč določal zakon, sprejet z večino delegatov (275. čl. 2. odst. ustave), pa bo glede na 122. čl. osnutka v bodoče to urejal ustavni zakon, to je zakon, ki je sprejet z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Osnutek ustave niti na splošne ne določa pristojnosti splošnih so- dišč, temveč to prepušča zakonu. Le za do se- daj nepoznana upravna sodišča so v 125. čl. osnutka napisane splošne določbe, ki določa- jo, da so ta sodišča pristojna za zaščito zako- nitih pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij v razmerju do organov uprave in samouprave, v zakonsko določenih zade- vah pa tudi za zaščito člo\eko\ih pravic, če ni določeno drugo sodno varst\o. Računsko sodišče Čeprav ne vem, ali in koliko bo v sedanji ustavi nepoznano, v 82. in 83. čl. osnutka pa predvideno računsko sodišče imelo direktno opravka tudi s kršenjem ustavnih in drugih pravic državljanov, vendar smatram za kori- stno, da v tem sestavku informiram bralce o zadevnih splošnih ustavnih določbah osnut- ka, ki povedo, da bo računsko sodišče najvi- šji organ kontrole državnih računov, držav- nega proračuna in celotne javne porabe v lo- kalni skupnosti. Položaj, sestavo in pristoj- nost tega sodišča bo določal zakon (v varian- ti ustavni zakon). Člane tega sodišča bo ime- noval državni zbor, kateremu so člani odgo- vorni za svojo delo. Od vlade pa sodišče ni odvisno. Ustavno sodišče Medtem ko v sedanji ustavi najdemo dvaj- set členov (čl. 408—428), ki se nanašajo na ustavno sodišče Republike Slovenije, pa os- nutek vsebuje o tem sodišču le 7 členov (čl. 151 — 157). V 151. čl. osnutka, kjer so določbe o pristojnosti omenjenega sodišča, je potreb- no opozoriti na zadnji odstavek, ki se glasi: »Z ustavnim zakonom se lahko določi, da ustavno sodišče odloča tudi o kršitvah člove- kovih pravic, določenih z ustavo, če je izčrpa- no njihovo pravno varstvo. O tem, ali pobu- do sprejme, odloči ustavno sodišče na podla- gi meril, ki jih določi ustavni zakon.« Take, po mojem mnenju zelo koristne določbe se- danja ustava nima. Javno tožilstvo, odvetništvo in notariat Sedanja ustava vsebuje o javnem tožilstvu čl. 291—297, osnutek pa le čl. 133, odvetni- štvo in notariat pa ustava omenja v drugem odst. 298. čl. in v 12. točki prvega odstavka 321. čl., osnutek pa v 134. čl., kjer je zapisa- no, da je odvetništvo samostojna in neodvi- sna javna služba, notariat pa javna služba. Obe službi bo uredil zakon. Medtem ko sta zakon o javnem tožilstvu in zakon o pravni pomoči, ki vsebujeta tudi predpise o odvetni- štvu, izdana že na temelju sedanje ustave in njihovo delo občani v glavnem poznajo, pa zakon o notariatu še ni izdan. Opozoriti pa je treba, da notarje poznajo tudi v drugih drža- vah in da so kot osebe javnega zaupanja de- lovali tudi v stari Jugoslaviji ter sestavljali ja- vne listine, opravljali — po pooblastilu sodiš- ča — zapuščinske razprave itd. Branilec človekovih pravic Po vzoru podobnih institucij v nekaterih evropskih državah je v 150. čl. osnutka pred- viden branilec človekovih pravic, ki ga seda- nja ustava ne pozna. Omenjeni člen, katerega je potrebno pozdraviti in zapisati v bodoči ustavi, se glasi: »Za zavarovanje človekovih pravic se z zakonom ustanovi branilec člove- kovih pravic, ki kot samostojen in neodvisen organ na zahtevo posameznikov in organiza- cij ali na lastno pobudo predlaga odpravo nezakonitosti, nepravilnosti, ovir in zamud pri odločanju o človekovih pravicah pred dr- žavnimi organi, organi lokalne samouprave ter nosilci javnih pooblastil. Z zakonom se lahko ustanovijo tudi drugačne organizacij- ske oblike za opravljanje funkcije branilca človekovih pravic« Družbeni pravobranilec samoupravljanja Medtem ko sedanja ustava pozna družbe- nega pravobranilca kot samostojnega organa družbene skupnosti, ki ukrepa in vlaga pra- vna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresniču- je družbeno varstvo samoupravnih pravic de- lovnih ljudi in družbene lastnine (154 čl. ustave), pa osnutek takega organa niti ne omenja. (Konec) Podarimo nekaj srečnih dni černobilskim otrokom! Zeleni Slovenije bi radi del teh otrok, prizadetih zaradi ne- sreče v Černobilu, vsaj za nekaj časa ubranili sevanja ta- ko, da jih povabimo k nam v goste. Pri tej humani akciji vas prosimo za vašo prostovoljno pomoč. Naš žiro račun : 50101-678-65807 s pripisom — Za černobilske otroke! PREJELI SMO • PREJELI SMO Odmev na uvodnik Pravila lepega vedenja (Tednik, 7/2-1991) V teh prehodnih časih marsi- kaj poteka počasneje, kot bi si želeli, zato posredujem nekaj po- jasnil k omenjenemu uvodniku. Morda bi stvari potekale hitre- je, če"bi v konkretnem primeru podelitve oljenke — najvišjega priznanja na področju bivše Kul- turne skupnosti Ptuj — bil pri- spevek objavljen pred podelitvi- jo, še posebej, ker avtorica pri- spevka že nekaj let plodno sode- luje v odboru za kulturo, ki je iz- bral tudi letošnjega dobitnika ve- like oljenke g. Ribnikarja. V sekretariatu smo tik pred zdajci ugotovili, da bo potrebno pravilnik o podelitvi priznanj Kulturne skupnosti uskladiti z občinskimi akti, ker so SIS in nji- hove skupščine bili s 1/1-1990 ukinjeni. Bili smo tudi mnenja, da naj bi v bodoče to priznanje podeljeval župan. Na ta način bi priznanje aktualizirali in mu dali večjo težo. Izvršni svet SO Ptuj je obravnaval osnutek predloga »novega pravilnika« in ga na predlog sekretarke predal v na- daljnje usklajevanje komisiji za odlikovanja pri Skupščini občine Ptuj. Tako omenjeni pravilnik ni bil več na dnevnem redu izvršne- ga sveta. Odbor je izbiral nagrajence že tudi prej, potrjevala jih je skup- ščina Kulturne skupnosti, izročal pa predsednik Kulturne skupno- sti. Oljenko je v letošnjem letu na predlog odbora podelil Sekreta- riat za kulturo, izročil pa g. Žu- pan. Čeprav nagrajenec ni bil potrjen na skupščini (skupščine Kulturne skupnosti ni več, skup- ščina DPS pa še ni pristojna), smo menili, da je bolje oljenko podeliti, kot pa da je zaradi ne- usklajenih aktov ne bi podelili. Oljenka zaradi tega procedural- nega minusa ni izgubila na žlaht- nosti. Glede slovesnosti trenutka pa menim, da g. Ribnikar ni bil prav nič prizadet; nasprotno, po njegovi izjavi mu to priznanje zraven vseh mogočih pomeni iz- redno veliko. K slovesnosti trenutka so pri- pomogli naši glasbeniki — pevci in instrumentalisti, ki so nam skupaj z dirigentoma pripravili enkraten umetniški večer. Pritr- dila bi misli povezovalke, ki je ob koncu skupnega nastopa glas- benikov in pevcev dejala: »Kaj vse zmoremo.« Res ogromno zmoremo, vendar le pod eno tak- tirko, čeprav pojemo različne glasove in igramo raznovrstne in- strumente. Glede na naslov pa bi vendar- le izpostavila problem protokola javnih prireditev, za katerega je med drugim značilno, da so po- sebej pozdravljeni nagrajenci, gostje, predstavniki političnega življenja itd. Župan mesta Ptuja s soprogo, v. d. predsednika IS SO Ptuj s soprogo, predsednik družbenopolitičnega zbora ... so bili navzoči na slovesnosti, pa vendarle za njih pravila lepega vedenja oz. protokola niso bila upoštevana ali pa so bili navzoči zgolj kot občani. Kakorkoli že, omenjenim predstavnikom naše občine ali zgolj občanom torej je nekaj do te naše kulture in do ljudi, ki na tem področju delajo. Izpadla je še ena drobna ma- lenkost, pa jo bom sporočila ustno. Iskrene čestitke dobitniku oljenke in vsem drugim nagra- jencem! SEKRETARIAT ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE, KULTURO IN TELESNO KULTURO Kristina ŠAMPERL-PURG, prof. zg. SPOMINI NA BORL 1941 — 1943 (70. nadaljevanje) Znova zaprta Mileno je tik pred aretacijo obvestil policist Scharinger, da bo aretirana. Najprej je pove- dal meni, naj pokličem Mileno iz kuhinje v prazno sobo pri stopnišču v prvem nadstropju. Milena je prišla in se vsa ne- mirna naslonila na okno. V so- bi smo bili še Scharinger, ki je bil Mileni naklonjen, jaz in še nekdo, a kdo je to bil, se več ne spominjam. Scharinger je Mileni pove- dal, da je pravkar zvedel v ge- stapovski pisarni pri koman- dantu, da jo bodo vsak trenu- lek aretirali. Milena je preble- dela in iz oči so ji privrele sol- ze. Videlo se je, da jo je sporo- čilo strašno prizadelo, in od sr- ca so ji privrele besede obtož- be: »Pa sem jim rekla in jih prosila: Pustite me za nekaj ča- sa pri miru, tako dolgo, da se popolnoma osvobodim, me- njam teren. Tedaj bom pripra- vljena delati naprej. Toda gro- zili so mi. Načrt sem naredila in ga predala.« Zatem so Mileno aretirali. Najprej so jo odpeljali v gesta- povsko pisarno, nato pa v tem- nico, ki smo ji rekli bUnker. V njej ni bilo okna, ne dovolj zra- ka, ne postelje, ne pokrivala. Na tleh je bila strjena kri že prej mučenih tovarišev. Temni- ca je bila vlažna, hladna, vse prej kot človeško bivališče. Milena je tu odklanjala hra- no. Ni mogla jesti. Hrano ji je prinašal jetniški kuhar Jože Rant. Večkrat mu je rekla, da je z njo konec, da ne bo več prišla iz ječe. Rekla mu je, naj pove tovarišem, da ne bo nobe- nega izdala. Naj bodo brez skr- bi. Zadnji dan, preden so jo odpeljali v ptujski zapor, mu je to še enkrat zatrdila. Svojo be- sedo je držala, čeprav duševno strta. Milena je v slutnji, da jo ča- ka najhujše, napisala v spomin- sko knjigo Mileni Bokševi-Bo- ži: »Iz krvi bodo zrasle rdeče rože, in ko boš kot mlada vrtnari- ca med dehtečim cvetjem, se spomni Poldeta in Milene.« Te lepe besede sem si za- pomnila. Pred kratkim sem na- nje spomnila tudi Mileno Bok- ševo. Povedala je, da se je spo- minska knjiga med vojno izgu- bila. Ko so Mileno zaprli v temni- co, je zvečer opozarjal policist Scharinger po vseh sobah, da se »bunkerju«, kjer je zaprta Milena, ne smemo približevati. Meni je še posebej dejal: »Po- sebno ti, mala Milena, ne smeš pred bunker!« Tedaj nisem ve- dela, zakaj je mene še posebej posvaril. Sele dolgo za tem sem to razumela. Toda že po prvi noči Mileni- nega zapora me je zgodaj zju- traj, okoli četrte ure, poklical neic tovariš, ne vem več kateri, in mi naročil, naj se takoj ogla- sim pri Mileni pred temnico. Za hip sem pomislila na Scha- ringerjevo opozorilo, a zbrala sem toliko poguma, da sem od- šla pred temnico. Ko sem se Mileni oglasila, me je prosila, naj grem takoj k policistu Scharingerju in ga prosim, naj ji prinese odejo, ker jo strašno zebe. Nisem pomislila na mo- žne zle posledice, ampak sem takoj odšla v njegovo sobo in mu sporočila Milenino željo. Nemško nisem znala dobro, nekaj pa sem se je naučila v meščanski šoli. Znala sem je toliko, da sem mu lahko sporo- čila Milenino željo. Zelo sem bila zadovoljna, da sem ji stori- la nekaj dobrega. Policist Scharinger me je sprejel z ostrim pogledom. Ko pa je videl, da sem se ga pre- strašila, se je nasmehnil. V nje- govih očeh sem videla dobroto. Potrepljal me je po rami in re- kel: »Ist schon gut!«,Bila sem pomirjena in takoj odšla v svo- jo jetniško sobo. Mileno so čez teden dni pr- vič izpustili iz temnice na zrak. Zelo dobro se spominjam, da ni mogla brez opore po hodni- ku. Z rokami se je oprijemala stene in počasi drsala po hod- niku in stopnicah na dvorišče. Kako se mi je smilila! Kako sem z njo sočustvovala! Rada bi stekla k njej, da bi se me oprijela. Bila je bleda, shujša- na, izčrpana, a svojega dosto- janstva ni izgubila. Takšna mi bo ostala za vedno v spominu, čeprav ni bila več podobna prejšnji Mileni. Minilo je nekaj dni in gesta- povci so jo odpeljali po hudih zasliševanjih in pretepanjih v ptujski zapor. Tu so zasliševa- nja nadaljevali. Ko so jo odpe- ljali, smo gledali žalostni in pretreseni skozi grajska okna za osebnim avtom, v katerem je sedela. Ta je odhitel po cesti in čez boriski most dalje po Ptuj- skem polju. Skozi okno smo ji mahali v slovo in ji v srcih želel vse najboljše. Hudo nam je bi- lo, da nas je zapustila ta čudo- vita žena, hudo, ker smo se bali za njeno usodo. Težko je bilo zadržati solze za to spoštovano in od vseh jetnikov ljubljeno ženo. Hvaležni smo ji bili za vse, kar nam je izkazovala, za vso njeno toplino. Po aretaciji Milene Berceto- ve 13. avgusta 1942 seje življe- nje na Borlu zelo spremenilo. Gestapovci so poostrili nadzor nad jetniki. Policisti so kar na- prej oprezovali po okolici. Ne- mirnejši smo postali tudi jetni- ki. Po glavi so nam blodile zle slutnje, ker nismo vedeli, kaj se bo z nami zgodilo. Ali nas bo- do ustrelili ali poslali v kon- centracijska taborišča'.' Naglo sodišče Na dan prvega naglega soje- nja na Borlu 27. ali 28. avgusta 1942 so nas jetnike sklicali na arkadni hodnik v grajskem pritličju. Na dvorišče so prine- sli dolgo mizo in stole. Na gra- du so se pojavili vodje gestapa iz Ptuja in Maribora. Prišel je tudi sam Otto Lurker, koman- dant varnostne policije in var- nostne službe za Sp. Štajersko, in tudi njegov namestnik dr. Machule. Zvesti pajdaši Hitler- jeve nacistične vladavine so bi- li pripravljeni, da bodo na hi- tro obsodili borlske jetnike. Gestapovci so zasedli stole. Iz pisarne je prinesel eden iz- med njih bele, rdeče in modre mape s spisi zapornikov. Jetni- ke so pričeli posamič klicati k mizi. S kraticami KLM, KLA in E je naglo sodišče napisalo sodbo vsakemu jetniku. Prva je pomenila koncentracijsko ta- borišče Mauthausen, druga Auschvvitz in tretja izpustitev iz zapora. Jetnikom pomen kratice, ki so jo krvniki po kratki presoji vsakemu k mizi poklicanemu zapisali, ni bil znan. Le ugibali smo, kaj naj bi pomenila. Z menoj v vrsti seje k mizi pomi- kal Mate Utovič iz Maribora, ki se dobro spominja, da so v moj spis napisali kratico KLA. Spominjam se prodornih in hladnih pogledov gestapovcev. ko so obravnavali moj primer. Po izreku sodbe sem odšla od mize v veliki negotovosti. Za- nemarljivo je bilo število tistih, ki so jim izrekli sodbo E — iz- pustitev. Odšli so domov. Se nadaljuje 6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 28. februar 1991 - TEDNIK JAKOB EMERŠIČ Ptujske ulice danes, včeraj... jutri (?) (11. nadaljevanje) vrkckr, na karti pred i. svet. v. kmetija nad Orešjem in Gra- jeno. VSEH SVETNIKOV IJ. gl U. VSEH SVETNIKOV VVACPLATZ (do 1919) - HR- VATSKI TR(; - WA(.- PLATZ - HRVATSKI TR(; VVAIDSCHACH (pred 1919H VIČAVA VVEIDSCHACH gl WAIDSC- HACH WAIDSCHACHWEC (do 1919 in 1941 -45) - VIČAVSKA POT VVAITSCHACH (Janisch) gl. WAIDSCHACH NVAGHlJTTENPLATZ (Raisp, Janisch) - FLEISCH- MARKT FERDINAND KOFLER PLATZ ^ CVE- TKOV TRG - FERDI- NAND KOFLER PLATZ ^ CVETKOV TRG WEG NACH VVAITSCHACH (Raisp) gl. VVAIDSCHACH- WEG VVEG ZUM PANORAMA (Ra- isp) WEIDOWE (1331; Curk), zase-j lek ali lokaliteta SZ od Ptuja 1 na desnem bregu Drave. NVEIDSCHACH gl. VVAIDSC- HACH VVEINGARTBCHEL (1941 - 45) - MESTNI VRH VVEISSENEGG (Raisp), teren blizu nekdanje Mladike. VVEITSAVV (1309) gl. VVAIDSC- hach Tyršev trg. (Iz zbirke F. Goloba.) VVERSTIE (pred i. svet. v.) - BRSTJE VVERSTJE = VVERSTIE VVIBMER (Raisp), posest blizu cučkove hiše = Zdravstvene- ga doma ter med parkom in minoritskim samostanom (na mestu Petrolove črpalke), »im VVINCKHL« (1350; Curk) VVUDINA (1941 45) - BL- DINA za POSTAJO (od 1919) ^ OSOJNIKOVA c. ZADRUŽNI DOM ROGOZNI- ca (do 1972) - DOM SLO- VENSKOGORIŠKE ČETE ZISTLER (Raisp), posestvo med Grajeno in staro Mladiko. ZRINJSKO-FRANKOPANSKA c. (od 1919)^ RAACHEN HEIMSTRASSE - ZRINJSKO-FRANKOPANSKA c. CuCkova U. Fran Krsto Frnakopan (1643 1671), hrvaški velikaš in protiavstrijski zarotnik ter književnik, Peter Zrinjski (1621 — 1671), enako, in oba obglavljena na Dunajskem Novem mestu. ŽIDOVSKA U. gl. JUDENGAS- SE ŽITNA u. gl KORNGASSE ŽIVINSKI TRG gl RINDER- MARKT ŽNIDARIČEVA u. (od 1953) - PANONSKA ULI- ca Tone Žnidarič (1913 Nova vas pri Ptuju 1944 Radovitiči), komunist, borec in dijak ptuj- ske gimnazije. Nemška poimenovanja iz 1. 1941—45 so bila v glavnem ena- ka kot v času Avstro-Ogrske (iz- jema je le Hitler Platz — Trg mladinskih delovnih brigad), za- to nisem vedno tega omenjal. Imen lokalitet (bodisi posestev, travnikov) ali pa stavb nisem na- tančneje lokaliziral, a pojavljajo se že pri Raispu, Felsnerju ter specialkah pred prvo svetovno vojno, ker mi je šlo le za izrazo- slovje, po drugi strani pa bi bilo potrebno za natančnejšo identifi- kacijo prebrskati vse ptujske ar- hive, zlasti kataster, zemljiške knjige in karte. Pri marsikateri ulici je nastal problem, ker se je spremenila lokacija (n. pr. Sle- kovčeva u.. Panonska u. Gregor- čičev drevored idr.) ali pa se je večkrat dodajalo ali odvzemalo nekaj hišnih številk. Nekateri na- zivi ptujskih ulic so le prevodi nemških imen, čeprav ni rečeno, da so obstajali v mestu le nemški izrazi ali pa poimenovanja, kot je »nemška cerkev«, »proštija« idr. Seveda bi bilo dobro še po- znati poimenovanja nekdanjih gostiln in hotelov (n. pr. Gostil- na pri Judenaciu, Novem svetu. Zlati noj. Pri črnem orlu, Pri slo- nu. Pri jagnjetu. Pri treh kronah) ali sedanjih (Pri Roziki, Pri po- šti. Kavarna Evropa idr.), pa tudi imena šol, vrtcev, trgovin, gospo- darskih podjetij, ki so si nadeva- la ali pa še vedno nosijo nazive raznih borcev ali komunistov, vendar bi pa tako naštevanje ta seznam preveč raztegnilo m ga napravilo neuporabnega. Če se je le dalo. sem pri ulicah, cestah in obptujskih vaseh objavil razne variante dioločenih imen. zanimivejši objavljeni predlogi za poimenovanje ulic in cest BAKHOV ali (napačno) BAK- HUSOV TRG, neuradna raba že od 1985. bercetova u. (1965) Leopold Berce (1912-1942), talec, komunist, montanist, in žena Milena (1914 Ivanjkovci — 1942), učiteljica in sodelav- ka OE. budinska c. (1983) cvetlična u. (1965) Namesto ceste na Tratah. čakovska u. (1965) — dernikovičeva u. (1965) Franc Dernikovič (1906 Cirku- lane — 1945), kmet in sodela- vec OP. dolenčeva u. (1965) Franc Dolenc (1913 Ptuj - 1938 Španija), španski borec. druzovičeva u. (1974) Hinko Druzovič (1873 Jurov- ski Dol - 1959 Maribor), glasbenik, služboval tudi v Ptuju. erjavčeva u. (1965) Fran Erjavec (1834 Poljane — 1887 Gorica), pisatelj; 1971 I.: Erjavčeva pot. ferkov trg (1965) Fran Ferk (1878 Gomilica v Avstriji 1925 Gradec), zgo- dovinar; 1971 !.: Ferkova u. golarjeva u. (1965) Cvetko Golar (1879 Gosteče pri Škofji Loki — 1965 Lju- bljana), pesnik, dramatik in pi- satelj. grabarjeva u. (1965) Grabar (1921 Sp. Hajdina — 1941), krojaški pomočnik, so- delavec OF. gregoričeva u. (1974) Dr. Alojz Gregorič (1843 Bodi- slavci 1886 F*tuj), narodni delavec. hajdinska c. (1965) ipavčeva u. (1965) Benjamin Ipavec (1829 Šent- jur pri Celju 1909 Graz), komponist. jezerska c. (1983) kidričeva u. (1965) Boris Kidrič-Peter (1912 Du- naj — 1953 Beograd), sloven- ski politik. kuharjeva u. (1983) Anton Kuhar, partizan. kureževa u. (1965) Peter Kurež iz Moškanjcev, ki je umrl I. 1941 v taborišču. Se nadaljuje Ptuj pred sto leti J. EMERŠIČ Bliža se stoletnica rojstva Mu- zejskega društva Ptuja, »očeta« muzeja, knjižnice in arhiva (1893), pa čeprav so ti s posa- meznimi elementi že delovali včasih precej desetletij ali stoletij prej. Ob brskanju po takratnih časopisih naletimo na marsikaj zanimivega, kar je vredno prene- sti današnjemu Rujčanu. Ne sa- mo da ugotovimo še »stare star- še« današnjih kulturnih ustanov, to je Olepševalno in tujsko-pro- metno društvo Ptuj (kot Olepše- valno društvo = Verschonungs- verein obstaja že od januarja 1886; primerjaj Tednik 13. 2. 1986), ki je bilo pobudnik usta- novitve Muzejskega društva in ptujskega muzeja ter knjižnice. Iz lokalnega časopisa Pettauer Zeitung ( = Ptujski časopis) zve- mo na primer, da je v letu 1890 prespalo v Ptuju 2245 gostov. Ko govorimo o današnjem kurento- vanju, pa primerjamo še januar- ske in februarske članke iz ome- njenega časnika o praznovanju pusta v letu 1891. Tisto leto je bil večerni ples v maskah in ravno v tem času so propagirali kmečko nošo, zahtevali molčečnost pri pripravah na karnevalske preo- bleke in čim bogatejše maske. Večer je priredilo društvo Kazi- no s sodelovanjem Olepševalne- ga in Tujskoprometnega društva, ki sta se pred kratkim združila. Ali se je karnevalsko vzdušje preneslo tudi na ulico, iz člankov ni jasno. Vsekakor pa je bilo zelo živahno, še bolj pa čez dve leti, ko so pustno opremili »krapinski vlak«. Toda o tem kdaj drugič, mi pa se zaustavimo ob celostranskem oglasu Olepševalnega in Tujsko- prometnega društva (Pettauer Z. 1. 2. 1891), kjer ob Kasimirjevi veduti Ptuja in kratkem tekstu iz- vemo praktično bistvene zunanje podatke o Ptuju, obenem pa nas to pouči, kaico so lahko taki oglasi zgodovinsko pomembni. Poleg tega pa še lahko skromno pripomnimo, da se F*tuj ni kaj prida razvil. (V nemškem tekstu so našteti podatki po abecedi, to pa seveda odpade v slovenskem prevodu. Ravno zaradi zanimi- vosti navajam celotni tekst.) Najstarejše štajersko mesto s številnimi rimskimi spomeniki. Okolica posejana z bogatimi rim- skimi stavbnimi ostalinami. Mor- ska višina 232 m. Prebivalcev: 4500. Od 1888 avtonomna obči- na. IZLETI IN SPREHODI (Z * označene izletniške točke nudijo lepe razglede.). Mestni park ob obrežju Drave. Aleja ob železnici. *Grad Gornji Ptuj. *Ljudski vrt z ribnikom. Sloven- ska Švica ob Dravi. *Mestni Vrh z vinogradi, gozdovi in drugimi kulturami v ■ neposredni bližini mesta. Gradovi: *Vurberg (1 u.), Dornava (1 u.), *BorI (2 u.), Tra- koščan (3 u). Ravno polje (1 u), lurnišče (12) u). Velika Nedelja (2 u.). Kraji: Sv. Vid pri Ptuju ( I u), *Majski Vrh (1 u), *Ptujska (iora, romarska cerkev (2 u). Sv. Jan/. ( = Loka) (2 u.). Sv. Barbara (( irkulane) (2 u.), Sv. Martin pri Vurbergu (2 u.), *Sv. Urban (2 u.), Fram (2 u.). Sv. Marko (i u.). Sv. Margareta (=Gorišnica) (2 Ptuj z južne strani u.), *Zavrč (2 u.). Sv. Barbara v Halozah (Cirkulane) (2 u.), *Po- lenšak (2 u.), *Sv. Andraž (Vito- marci) (2 u.). Sv. Bolfenk (Trnov- ska vas) (2 u.). Sv. Anton (3 u.), *Sv. Trojica (Gradišče) (3 u.), Le- skovec (2 u.). Žetale ob vznožju Donačke gore (3 u.), *Gornje, srednje in spodnje vinorodne Ha- loze (1—4 u.). **Donačka gora s prekrasnim razgledom. Zdravi- lišča: Rogaška Slatina (4 u.), Ra- denci (5 u), Krapinske toplice (5 u.), Varaždinske toplice (6 u.), Gleichenberg (6 u.). Mesta: Ma- ribor (2 u.), Ormož (3 u.) Trgi: Rogatec (3 u.), Lenart (3 u.), Lju- tomer (4 u.). _________ ^ _ URADI, ADVOKATI, NOTAR- JI Okrajno glavarstvo. Okrajno sodišče. Glavni davčni urad. Po- šta in telegraf. Mestni urad. Hra- nilnica, 7 advokatov in 3 notarji. ZDRAVNIKI, LEKARNARJI IDR. 6 zdravnikov, i kirurg, i živi- nozdravnik, 2 lekarnarja. KOPALIŠČE PTUJSKEGA GRADBENEGA DRUŠTVA Dnevna parna kopel, tušira- nje, hladna kopel, bazen in pro- sto kopanje v Dravi. ŽELEZNIŠKE ZVEZE 3 krat dnevno s Trstom, Duna- jem in Budimpešto. VOJAŠNICA Kralj, cesarski pionirski bata- ljon v tako imenovani Veliki, Mali in Dominikanski kasarni (zanimiv dvižni most in ponton- ska vožnja). GOSTILNE, KAVARNE, HO- TELI Hotel Vojsk, Osterberger, Ja- gnje ( = Lamm), 3 kavarne, 25 gostiln. obrt 4 pleskarji, 7 pekov, 9 zidarjev, 3 sodarji, 3 žganjarji, i kopač studencev, 2 knjigoveza, i tiskar, 1 puškar, 1 ščetar, 1 strugar, 2 barvarja, 4 strojarji, 3 steklarji, i zlatar, 1 rokavičar, 3 klobučarji, 2 krznarja, i kotlar, 6 ključavni- čarjev, 16 krojačev, 2 kovača, 20 čevljarjev, 1 vrvar, 1 kamnosek, 1 tapetnik, 1 nožar, 1 optik, 1 foto- graf, 4 sedlarji, 6 mizarjev, 2 lon- čarja, 4 urarji, i pozlatar, 2 sve- čarja in medičarja, i tkalec, 3 te- sarji, 2 slaščičarja. trgovina in industrija 1 knjigarna, 1 puškarnica, 5 prodalnic jajc, 3 železnine, 2 ga- lanteriji, 5 trgovin z žitom, 2 tr- govini s steklom in porcelanom, 3 lesni trgovci, 3 grosisti, 2 mli- narja, 4 trgovine z obleko, 3 trgo- vine z drobnim in krojnim bla- gom, 6 usnjarn, 6 manufaktur, 4 trgovine z moko, 1 trgovina s po- hištvom, 2 papirnici, 1 prodajal- na opek za peči, I trgovina za iz- delavo salam, 10 špecerij, 2 rafi- neriji žvepla in solitra, 2 trgovca z živino, 3 vinski trgovci. cerkve Mestni fari: Sv. Jurij, minorit- ska cerkev Sv. Petra in Pavla. klima Zelo blaga, »štajerska Gorica« ( = Gorz). Srednja letna tempera- tura 10 do 11 °C. V okolici ni močvirij. Megla zelo redka in le v zimskih jutrih. Povprečna mno- žina dežja 886 do 1094 mm viši- ne s snegom vred. Le redko večje vremenske spremembe. Močan veter je prav tako redek, zmerno prihaja iz SZ in JZ. lega Dravski tok seka proti severu bregove, proti jugu pa se širi na široko Ptujsko polje. Obkoljeno je z vinskimi goricami, zato se priporoča zaradi obilja zgodnje zrelih in plemenitih grozdnih sort najbolj grozdna kura. gledališče V zimskih mesecih tedensko po 4 predstave. zavodi za pouk 2 otroška vrtca, 1 petrazredna deška in 1 petrazredna dekliška osnovna šola, nižja gimnazija, oblastvena uradna glasbena šola, poljedelstvo, šolski vrt. društva Gasilsko društvo. Gimnazijsko podporno društvo. Kazino, Či- talnica (slovenska!). Moško pev- sko društvo. Nemško telovadno društvo. Glasbeno društvo (s šo- lo in godbo, 35 mož). Gradbeno društvo. Olepševalno in tujsko- prometno društvo (pripravlja mestno muziko in ljudske veseli- ce). Krajevna skupnost nemške- ga Schulvereina in Germanska zveza. Obrtno društvo. "dobrodelne ustanove Splošna bolnica. Deželna hi- ralnica. Mestna bolnica, Oskrbo- vališče. Steletovo priznanje Viktorju Gojkoviču 21. februarja je priznani resta- vrator, konservator in akademski kipar Viktor GOJKOVIČ dobil Steletovo priznanje, in sicer za celovit obnovitveni poseg mino- ritskega prezbiterija v Ptuju, po- rušenega skupaj s cerkveno ladjo leta 1945 Viktor GOJKOVIČ je svojo ži- vljenjsko pot pričel na Hajdini pri Ptuju (leta 1945), obiskoval je šolo za oblikovanje in diplomiral na akademiji za likovno umet- nost v Ljubljani leta 1971. Na- slednje leto je končal specialko za restavratorstvo in konserva- torstvo. Zaposlen je na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru. Srečujemo pa ga, in to zelo pogosto, v na- šem mestu Ptuju in njegovi oko- lici. Steletovo priznanje je dobil za obnovo sakralnega objekta, edin- stvenega spomenika, ki je vzdr- ževal svojo kontinuiteto od 13. st. naprej. Morda gre za naključ- je ali pa za kaj drugega, namreč prav isti objekt je že leta 1930 impresioniral dr. Franceta Stele- ta (1886-1972). eminentnega umetnostnega zgodovinarja in prvega konservatorja pri nas. Že od leta 1913 je kot član dunajske centralne komisije za varstvo spomenikov neutrudno bdel nad slovensko kulturno dediščino. Leta 1928 je na primer obdelal nove najdbe v bivšem Domini- kanskem samostanu na Ptuju, h kateremu se je ponovno vrnil le- ta 1933, 194() se je posvetil Ptuj- ski Gori, leta 1969 (ob 1900-le- tnici našega mesta) pa se je po- novno vrnil k freskam v porušeni minoritski cerkvi. Omenili smo le nekaj najpo- membnejših ptujskih posegov dr. Franceta Steleta, ki je s svojo veščo roko ter prodornim oče- som in ogromnim znanjem bil svetel vzornik tudi našemu na- grajencu. Želimo, da bi obnovitveni po- segi našega slavljenca prenesli sporočilo našega spoštovanja kulturni dediščini prihodnjim ro- dovom. Kristina ŠAMPERL-PURG Koncert Pihalnega orkestra Ptuj Minuli teden so se kot vsako leto predstavili godbeniki Pihal- nega orkestra F>tuj, ki ga vodi profesor Anton Horvat. Orkester je v zadnjem letu popolnil svoje vrste predvsem z mladimi, kar je sad načrtnega dela z Glasbeno šolo Karola Pahorja. Najmlajši godbenik ima trinajst let in vsi mladi dajejo godbi svežino, ki obeta. Kot gost je nastopil bob- nar orkestra mariborske Opere profesor Martin Bajde. Pravo presenečenje in navdušenje pa je požela solistka na fiavti Suzana Menoni. N. V. (Foto: Langerholc) TEDNIK — 28. februar 1991 NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7 Ohranjamo kulturno i ■■ v v ■ dediščino v mesecu kulture so v Podgorcih pripravili uspel večer ljudskih običajev. Domačemu občinstvu se je predstavila folkorna skupina PD Alojza Žurana iz Podgorcev, ki bo občino Ormož zastopala na območnem sre- čanju. Plešejo domače plese iz okolice Polenšaka. Česanje perja je že skoraj pozabljen običaj v zimskih večerih. Sku- pina ljudskih pevk iz Sterjancev je ob česanju prepevala na vse grlo, ko pa so ženske postale žejne, so imele na razpolago polič vina. Ob dolgih zimskih večerih so morali tudi moški marsikaj postoriti: popravili so čevlje, ob klepetu (tudi moški znajo vrteti jezik) pletli koša- re, vmes pa so si zmakali žejna grla z vinom iz domačih goric. Kadar gredo zvečer »na ves«, si nesejo zraven tudi razna ročna de- la. Igle hitreje pletejo ob prijetnem klepetu. Ob takih večerih moških ne pogrešajo kaj preveč, saj imajo zadosti svojih »gučov«. Na sliki je »bab- ji večer« iz Obreza. Vida Topolovec (Foto: Ema Žalar) Z OBČINSKEGA ZBORA PTUJSKEGA DRUŠTVA ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI Za večjo preventivo že po tradiciji je bil občni zbor do- bro ooiskan. Udeležilo se ga je 276 članov iz pjujske in ormoške občine ter gostje: Štefan Temlin, predsednik republiške Zveze društev za boj proti sladkorni bolezni, predstavniki neka- terih sosednjih društev Slovenije in Hrvaške, sekretarka občinskega Se- kretariata za zdravstvo in socialno varstvo Silva Čerček ter vodja ptujske bolnišnice dr. Lojze Arko, predstoj- nik internega oddelka dr. Ivo soda, dr. Marta Simonič in dr. Lidija Trop. Alojz Cucek, dosedanji predsednik društva, je bil v svojem poročilu zelo izčrpen. Opozoril je na socialne in zdravstvene stiske sladkornih bolni- kov. Dosedanja tajnica Berta Črgulj je predstavila program dela za letos v trinajstih točkah. Najpomembnejši sta številčna krepitev članstva in pri- zadevanja za uolažitev zdravstvenih in socialnih težav diabetikov. Od gostov se je prvi oglasil dr. Loj- ze Arko in se zahvalil za pohvalne be- sede o delu diabetološkega dispanzer- ja. Povedal je, da v bolnišnici resno razmišljajo o tem, da bi zanj pridobili nove prostore, saj so zdajšnji utesnje- ni. Štefan Temlin, predsednik Zveze društev za boj proti sladkorni bole- Stefan Temlin izroča priznanje dr. Lidiji Trop. (Posnetek: KOSI) zni, je vnovič pohvalil ptujsko dru- štvo, ki je eno najboljših med 36, koli- kor jih deluje v Sloveniji. Pohvalil pa je tiidi delo diabetološkega dispan- zerja. Z njegovim delom je zelo zado- voljen tudi »diabetološlci vrh« pri Kliničnem centru v Ljubljani. Po teh spodbudnih'besedah je Šte- fan Temlin predstavil program" repu- bliške zveze. Ta je pripravila osnutek programa dela na temeljih San Vin- cetske deklaracije, ki jo je lani spreje- la Mednarodna federacija za diabe- tes. Zveza društev za boj proti sladkor- ni bolezni Slovenije se osamosvaja in postaja neodvisna. Ne bo več poveza- na z jugoslovansko zvezo, od katere ni imela ničesar, le danar ji je morala dajati. V Sloveniji je po najnovejših po- datkih že okrog 65 tisoč diabetikov. Letno odkrije zdravstvena služba od štiri do pet tisoč novih bolnikov. Za sladkorne bolnike skrbijo v 14 di- spanzerjih, pri zdravstvenih domovih pa je organiziranih dvajset posveto- valnic. Kadrovska zasedba dispanzer- jev ni najboljša, saj je v Sloveniji le štirideset diabetologov; v Ptuju sta dva. Tudi v svetu je sladkorna bolezen pomemben in rastoč problem, zato mu posvečajo vso pozornost. Ta bole- zen veliko stane, zato bo Zveza skuša- la kar največ narediti v preventivnem delu. V šolah, vrtcih ... povsod naj bi govorili o pomenu zdrave prehrane in zdravega načina življenja. Mesec boja proti sladkorni bolezni bo potrebno uveljaviti kot človekoljubno manife- stacijo. Pri teh prizadevanjih naj bi pomagal sklad za zdravljenje in pre- prečevanje sladkorne bolezni. V Zve- zi ugotavljajo porazne rezultate glede vzgoje in prosvetljevanja sladkornih bolnikov in njihovih družinskih čla- nov. Posebno pozornost bo namenila samovzgoji sladkornih bolniko\ in skušala zagotoviti knjige, brošure, strokovno literaturo, kasete in drugo. OD VLADE ZAHTEVAJO, DA JIH VKIJLČI V SOCIALNI PRO- GRAM... Posebej zaskrbljujoče je socialno stanje sladkornih bolnikov. Ogrože- nih |ih je okrog 75 odstotkov v staro- sti od 50 do 80 let. Zato bo Zveza odločno zahtevala od vlade, da diabe- tike vključi v socialni program. Ti bo- do, če oodo morali plačevati za zdra- vljenje sladkorne bolezni, še posebej prizadeti. Zato naj bi jim vlada z vključevanjem v .socialni program za- gotovila nakup živil in zdravil. Novi zdravstveni zakoni so v tem obdobju osrednji problem sladkornih bolnikov. Ne glede na to, da že priha- jajo protesti iz celjske, pomurske in drugih regij, je v' novi zakonodaji vključeno določilo, po katerem bodo tudi sladkorni bolniki morali plačeva- ti svoi delež pri zdravljenju osnovne boleziii in zapletov. VlaiJa namreč meni, da mora vsak človek v naši družbi prispevati določen delež za svoie zdravje. Obdobje, ki prihaja, bo vedno bolj zahtevalo strnjene vrste diabetikov. Do leta 1995 naj bi bilo v društva po občinah vključeno najmanj 50 odsto- tkov bolnikov. Trenutno je v ptuj- Občni zbori društva za boj- proti sladkorni bolezni so lah-\ ko vzgled za marsikatero družA beno in humanitarno organi-] zacijo. Ne samo da so izredno i delavni, prežemata jih kultura] in zdravstveno prosvetljevanje.l Tudi tokrat je bilo tako. Zapel: je markovški pevski zbor. dr.\ Lidija Trop pa je govorila o\ sladkorni bolezni. Sobotni, zbor je pomemben tudi zaradi^ sklepa o preimenovanju dru-l štva v Društvo diabetikov. ^ skem nekaj čez 1400 članov, a vseh bolnikov je v ptujski in ormoški obči- ni čez 3600. V imenu ptujske vlade je govorila sekretarka za.zdravstvo in socialno varstvo Silva Čerček. Ta si še posebej prizadeva za kreativen dialog z vsemi društvi. Skušala jim bo pomagati v mejah možnosti, da bodo lahko ures- ničevala svoje programe dela. V novem obdobju bo društvo vodil 19-članski upravni odbor, nadzorni odbor bo imel pet članov, disciplin- ska tri. Ustanovili bodo tudi podod- bor za Ormož zaradi boljše povezave s člani s tega območja. SREBRNO PRIZNANJE ZA DR. LIDIJO TROP Štefan Temlin Je ptujski diabetolo- ginji dr. Lidiji Trop izročil srebrno priznanje Zveze društev za boj proti sladkorni bolezni Jugoslavije. To ji je skupščina Zveze dodelila pred dvema letoma, a šele zdaj je priznanje posla- la. Predsednik Zveze je ob tej prilož- nosti še posebej poudaril njeno požrt- vovalnost pri delu z bolniki. Dr. Lidi- ja Trop je vzorna ljudska zdravnica, svetel primer, kakšen mora biti zdrav- nik. Alojz Čuček pa je podelil priznanje Mercatorjevi blagovnici v Ptuju in Ti- mini v Ormožu za skrb pri bogatenju ponudbe diabetičnih in dieteticnih ži- vil. Štefanu Temlinu. ki je pra\ tako naredil veliko za sladkorne bolnike, je izročil ptujski simbol kurenta. Novo vodstvo bo društvo dobilo po prvi seji novoizvoljenega upravne- ga odbora. Prevzelo bo dobro uteče- no društvo. Nedvomno sta za njegovo uspešnost zaslužna Berta Črgulj, taj- nica s petnajstletnim stažem, in Alojz Čuček, ki je društvo vodil v zadnjih nekaj letih. Začnimo popravljati krivice ... ... so bile uvodne besede Ienarškega župana Jožeta Škrleca na se- stankih po vseh krajevnih centrih občine Lenart od 7. do 19. februarja. .Va sestanke so povabili vse oškodovance, ki jim je bilo po vojni odvzeto premoženje. Ldeležba na teh razgovorih, kjer je po krajšem uvodu odgo- varjal na vprašanja župan osebno, je bila dobra, saj smo v vseh krajevnih skupnostih našteli okrog 450 udeležencev (vloge z dokumenti pa je do sedaj oddalo na Skupščino občine Lenart 500 posameznikov). Iz vseh ra- zgovorov povzemamo nekaj misli gospoda Škrleca in dveh udeležencev sestankov. JOŽE ŠKRLEC: Mislim, da je povsem prav, da smo izbrani kot vzorčna občina v Sloveniji in da bomo prvi pripravljali dokumen- tacijo, da bi tako lahko dokazali pozitivnost in upravičenost pro- grama Kmečke zveze za popravo krivic v občini Lenart in na celot- nem prostoru države Slovenije. Predvsem želimo v vzorčnem delu dokazati mnogim, da je strah, ki vzbuja raznovrstne po- misleke, neupravičen in po mo- jem mnenju večine mojih somiš- ljenikov bomo denacionalizacijo speljali tako, da bomo popravlja- li krivice, ki so bile storjene, ne bomo pa delali novih. Vsem ti- stim, ki so pridobili premoženje na kakršenkoli način in so sedaj lastniki, lastnina ne bo okrnjena niti se je ne bomo dotaknili, pa če so jo dobili podarjeno prek agrarne reforme ali z dokupom — zamenjava ali pa kakšen dru- gačen način. Zemljišče ali hiša je njihova trajna last in ni predmet razprave denacionalizacije. Vsi kmetje ali oškodovanci pa bodo lahko dobili drugo zemljo, če bodo to želeli, ali simbolično odškodnino za svoje stavbe, ki so sedaj v zasebni lasti. Zemlja se vrača kvadratni meter za kvadra- tni meter: v naravi se vrača tista zemlja, ki jo je možno v naravi vrniti in je bila pred tem njegova last, pa ni zajeta v kompleksu. Če je med tem časom bila njego- va zemlja zamenjana ali prodana v zasebno last, pa ni zunaj kom- pleksa, bo dobil zemljo v eni par- celi oziroma skupno površino na kraju, kjer je to gospodarno naj- bolj možno. Prav tako vsi oško- dovanci, ki bodo dobili zemljišča nazaj, pa se je na tem zemljišču nekaj dogajalo (ali je posajeno s trajnimi kulturami ali napravlje- ne melioracije), prevzamejo vse knjižne stroške obremenitve po pridobljenem hektarju vrnjenega zemljišča. Kdor zemljišča ne bo želel, bo lahko dobil odškodnino v obliki delnic. Vrača se vsem oškodovancem, naj bo kmet ali ne — tudi cerkvi. Zemlja se ne vrača tujcem — tem se daje odškodnina, če ta ni bila že dana. Ker pa se vrača zemlja, ki je sedaj Agrokombinatova ali od občine v lenarškem primeru, je potrebno poskrbeti tudi za delav- ce Agro Lenarta, prav tako kot za kmete, ki jim je bila krivica storjena. Napraviti hočemo pra- vilen in pošten vzorec tudi na tem področju, kajti globoko čuti- mo njihovo negotovost, zato bo- mo v občini Lenart poskrbeli za slehernega delavca Agro Lenar- ta, da mu bo zajamčena socialna varnost. Vsi, ki so pripravljeni postati pridelovalci in obdeloval- ci zemlje, bodo imeli v celoti enakopraven položaj kot kmetje. Če se bomo znali pogovarjati, in o tem sem prepričan, bomo lahko stvari mnogo bolj poeno- stavljeno reševali in s tem prido- bili celovito kmetovo zadrugo, v kateri bodo imeli delavci zagoto- vljeno socialno varnost in v kate- ri bodo prišli tudi po strokovni plati do pravilne in poštene sti- mulacije svojega dela. Kmetje pa morajo biti tisti, ki bodo stroko spoštovali, jo vzeli za svojo in s tem proizvedli čimveč kvalitetne in kakovostne poceni hrane. Če pa to želimo, moramo spe- ljati denacionalizacijo - selekci- jo kmetov. Zemljo naj obdeluje tisti, ki bo od nje čimveč ustvaril za sebe in družbo. Samo tako bo- mo postali neodvisna država Slo- venija — s pravo trdnostjo. Ne dovolimo, da posamezniki z raznovrstnimi govoricami širijo neresnične interpretacije in se v javnosti in med delavci, prizade- timi z denacionalizacijo, povzro- ča nepotreben strah. Prav tako ne dovoljujemo, da si nekateri kmetje po svojem tolmačijo, da bodo koga izgnali ali komu odv- zeli to ali drugačno nepremični- no. Nihče nima pravice posegati v last drugega, ker je lastnina v tem primeru »svetinja«. Pripom- nil bi, da to spoštujemo in smo tudi pri vsakem delu dosledni, pošteni, korektni do slehernega človeka, kajti ko bomo spoštova- li sami sebe, bomo tudi spoštova- li druge in bomo postali človek človeku prijatelj. ELIZABETA FRAS iz Ročice 59, Jakobski Dol: Zemlja v izme- ri 6 do 7 ha je bila odvzeta moji babici v lenarški občini in je se- daj v lasti AGRO-Lenart. Veseli me, da sem na tem sestanku do- bila še dodatne informacije o vračanju zemlje, samo bojim se, da vse to še do aprila letos ne bo uspelo. JOŽE ŠUMAN, Zg. Žerjavci 26, Lenart: Tega sestanka se ni- sem udeležil samo kot poslanec zbora krajevne skupnosti Skup- ščine občine Lenart, temveč predvsem kot posameznik, saj je bila mojemu očetu in materi odv- zeta viničarija v Žitnicah (KS Ju- rovski Dol) in ha in po| travnika blizu naše kmetije v Žerjavcih. Glede vračanja zemlje bi predla- gal, da naj se le-ta vrne konkret- nemu posamezniku, ne pa veči- noma dedičem, saj si mislim, da bo med posameznimi dediči pri- šlo do sporov in »tožarjenj«, zemlja pa spet ne bo obdelana. Zemljo si želim dobiti vrnjeno v »naravi«, saj bi mi služila za po- večanej proizvodnje tako v živi- noreji kot pri poljedelstvu. Pred- videvam, da bo ob vrnjeni zemlji v roke pravih lastnikov zemlja spet bolje obdelana, ob tem pa pričakujem, da se bo razvila v Lenartu tržnica, kjer bodo pride- lovalci lahko prodajali svoje tr- žne presežke. JANEZ KARO Sejem bil je živ AMD MOTOTURIST Lenart, vedno bolj znano, zanimivo in privabljajoče društvo, je popestrilo pusti nedeljski dopoldan. Poleg motokrosa in drugih dejavnosti so pripravili prvi avtomobilski sejem na parkirnih prostorih hladilnice Agro Lenart. Stanko Vindiš st., predsednik društva, je bil zadovoljen. Proti pričakovanju je bilo kar veliko radovednežev, pa čeprav med njimi malo resnih kupcev. Tudi ponudba ni bila majhna. Manjkali so le kmetijski in vrti- čkarski stroji ter kolesa, kar naj bi prav tako zajemal sejem. Našli smo lahko pestro ponudbo avtomobilov, vse od letnika 1974 dalje. Cene so bile zelo različne, npr. za LADO 1200, staro 11 let, bi bilo treba od- šteti 20.000. din, za YUGO 65, star 2 leti, 10.000. DEM. YUGO KORAL 55. star I leto, 108,000.- din. ponujal seje tudi FIAT UNO. letnik 1990 (cena po dogovoru), našli pa bi Jahko tudi nekaj za samo 3.500. din. Kaj, se prepričajte naslednjo nedeljo sami, prav tako od 8. do 12. ure, seveda če vam vlak za 3.500 din že ni ušel. Prav gotovo bo vsako nedeljo nekaj novega in zanimivega. Prevladovala je ponudba avtomobilov z registracijo MB in MS, manjkalo pa ni tudi ponudnikov iz Zagreba. Kaj bo prinesla nasled- nja nedelja, pa boste videli sami. HILDA FILIPIČ Glavobol Glavobol je ena najpogostej- ših bolečin, ki jih doživlja člo- vek. Je tudi najpogostejši znak, ki ga navaja bolnik tako v splo- šni kot v specialistični ambulan- ti. Omenjen je že v starih egip- čanskih in asirsko-babilonskih tekstih iz časov pred našim štet- jem. Kot posebno obolenje, ki se danes imenuje migrena, ga je opisal tudi že Hipokrat. Mnenja o tem, kaj je glavobol, se razlikujejo. Nekateri ga opisu- jejo kot boleč občutek v zgor- njem delu glave, ki sega od senc do zatilja oz. kot boleče ali nebo- leče neugodne občutke v področ- ju cele glave. Vse strukture glave niso boleče. Dražljaji, ki povzro- čajo glavobol, so najpogosteje: — raztezanje zunanjih in no- tranjih žil-arterij, — nateg ali premik notranjih ven, — pritisk, nateg ali vnetje ne- katerih živcev. — razni krči, — draženje možganskih open in - zvišan notranji pritisk gla- ve. Za ugotovitev vrste glavobola in s tem tudi njegovega vzroka so pomembni predvsem dobra anamneza torej razgovor z bolnikom in splošni ter nevrolo- ški klinični pregled bolnika za obveznim merjenjem krvnega pritiska. Že iz tega še pogosto da sklepati, kje gre iskati vzrok gla- vobola. Z napotitvijo v laborato- rij ali še k ustreznemu specialistu (slabšanje vida. škiljenje, vneti sinusi)... ali k zobozdravniku se glavobol lahko hitro odstrani. Velikokrat pa imamo glavobol tudi zato. ker smo preobremenje- ni ali nas preveč vznemirjajo vsakdanji dogodki. Zdravljenje glavobola naj bo vedno zdravljenje vzroka glavo- bola. Dokler tega ne odkrijemo, je dovoljeno uporabiti blaga zdravila proti bolečinam, vendar le krajši čas. Posebna vrsta glavobola migrena se zdravi po posebnem programu. Velikokrat se jo da preprečiti ali vsaj zmanjšati po- gostost napadov s popitjem sko- delice kave ali čaja takoj zjutraj. V akutni fazi migrenskega glavo- bola naj bolnik takoj leže v mi- ren in zatemnjen prostor ter čim- prej vzame že znana zdravila. V zadnjem času se pri zdravljenju migrene uspešno uvaja tudi aku- punktura. Pomirjevalna sredstva za zdra- vljenje glavobola niso priporoč- ljiva. Velikokrat glavobol uspe- šno »preženemo« s psihoterapi- jo. Osnovno zdravstveno varstvo — referat za zdravstveno vzgojo Ptuj 8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 28. februar 1991 - TEDNIK Enaki pogoji zavarovanja Pri Društvu vinogradnikov Jeruzalem smo izvedeli, da bodo v 1991. letu enaki pogoji zavarovanja pridelka vinogradnikov, ki so ko- operanti, in tistih, ki v organizirano proizvodnjo niso vključeni. Pride- lek grozdja lahko zavarujejo proti toči, ki je hkrati osnovno zavarova- nje, in proti spomladanski pozebi, vendar pa samo tisti, ki imajo skle- njeno prvo zavarovanje. Sklepanje zavarovanja proti pozebi poteka danes, proti toči pa lahko pridelek zavarujejo vse dotlej, dokler ne pada toča, in to dokler vinogradnik pridelka ne pospravi. Zavarovanje lahko vinogradniki sklenejo pri Ivanu Simoniču v Jeruzalem Ormož — podjetje Vino- gradništvo; 20 odstotkov premije plačajo ob računu, ostalo pa ob pro- daji pridelka do konca oktobra. VT V Juršincih imajo vzorno organizacijo Rdečega križa Ustanovili so jo pred 45 leti in ima 85 članov, v glavnem starej- ših. Posebej so ponosni na Aloj- za ceha iz Dragoviča, ki je do- slej več kot štiridesetkrat daroval kri. Alojz ceh Aktivisti Rdečega križa po naj- boljših močeh skušajo pomagati starejšim in socialno šibkim ob- čanom. Bolne in starejše redno obiskujejo na domovih ter jih glede na možnosti obdarujejo. Ponosni so na svojo najstarejšo občanko Ano Vršič, ki je kljub težavam in trpljenju dočakala ča- stitljivih 97 let. Juršinska organizacija Rdeče- ga križa je svoje humanitarno de- javnost obogatila še z eno akcijo. Organizirala je nabiralno akcijo, zbrani denar v znesku deset tisoč dinarjev pa nakazala bolnišnici v Celju, ki je bila hudo prizadeta v lanskih novembrskih poplavah. Organizacija vodi evidenco potreb posameznikov in družin, zlasti še starejših in bolnih. Med dejavnosti sodi tudi merjenje krvnega pritiska, za kar so zelo hvaležni medicinski sestri Danici Sakelšek. Aparat za merjenje krvnega tlaka jim je kupila kraje- vna skupnost. V Juršincih prizadevno dela tudi podmladek Rdečega križa. Za to je najbolj zaslužna učitelji- ca Cirila, ki si skupaj z učenci prizadeva, da bi mladi pridobili nekaj najnujnejšega znanja iz pr- ve pomoči. V krajevni organiza- ciji pa si najbolj želijo, da bi čim- več mladih vstopilo v njihove vr- ste. P. J. POGOVOR Z JOZETOM GORENCEM. DIREKTORJEM ZDRUŽENIH LEKARN PTUJ »lekarnam nismo trgovci z zdravili.. .a Kmalu zatem, ko se je ptujska lekana polepšala, je dobila mtvega direktorja. Jože Gorenc iz Maribora ima za seboj bogate izkušnje iz le- karniškega dela. Takoj po vrnitvi iz JLA je odšel v Konjice, od tam ga je pot vodila nazaj v Maribor — v Farmadent, pred Ptujem pa je bil devet let direktor v Celju. V Ptuju se dobro počuti, v dobrem letu in pol je na- vezal številne stike z najrazličnejšimi ljudmi. \a delo se vozi z avtobu- som. Zanimivo je, da ni edini intelektualec iz Maribora, ki dela v Ptuju. Z mestnim arhitektom Gregorjem Kraševcem, ki prav tako prihaja iz Maribora, pogosto govorita o tem, da se intelektualci vozijo na delo v Ptuj, delavci iz najstarejšega slovenskega mesta pa v Maribor. četudi Jože Gorenc, diplomi- rani farmacevt, že dolgo direkto- ruje, dnevno občuti, da je na tem solčku čedalje težje sedeti. Stanje je iz dneva v dan hujše, možnosti vplivanja pa zelo majhne; zdrav- stvo je v izredno kritičnem ob- dobju in nič ne kaže, da bo kma- lu bolje. V farmaciji prevladujejo žen- ske. Jožeta Gorenca je med le- karnarje »zvabil« sorodnik. Ni mu žal; če bi se še enkrat odlo- čal, bi storil enako. V poklicu je zadovoljen. Ljudje imajo lekarnarje za tr- govce z zdravili. »Mi nismo tr- govci z zdravili,« pravi Gorenc. »Mi smo zato, da pomagamo lju- dem z zdravili, da nadzorujemo jemanje le-teh, predvsem pa da pripravljamo zdravila. Veliko jih še pripravljamo in to na osnovi zdravnikovega »recepta« ali pa po drugih strokovnih predpisih, ki jih imamo v lekarnah. Zlasti je to pomembno, kadar pride do pomanjkanja zdravil. To se v zadnjem obdobju zelo pogosto dogaja in mi moramo znati po- magati s primernim nadomest- nim zdravilom. Izdajanje zdravil na recept je veliko več kot izdajanje. Gre za kontrolo predpisovanja, kontro- lo doz in dajanje nasvetov bolni- kov, farmacevt je tisti, ki odgo- varja za morebitno napačno iz- dano zdravilo. Zavedati se mora- mo, da je vsako zdravilo v dolo- čeni meri tudi strup. Zato je vlo- ga farmacevta v tem, da na naj- optimalnejši način priporoči in izda primerno zdravilo.« Ptujčani tabletomani? »Vem za nekatere, ki jemljejo mnogo preveč preparatov, ki de- lujejo na živčni sistem. To so ta- blete proti glavobolu, plivadon in mnoge druge, ki jih predpisu- jejo zdravniki. Kontrola predpi- sovanja zdravil ima mnogo lu- kenj. Pacienti to izkoriščajo in hodijo od zdravnika do zdravni- ka, da jim pišejo recepte. ce bi imeli računalniško evidenco, zlo- rab ne bi bilo. Tabletomane po- znamo. Pridejo ob točno določe- ni uri, zahtevajo znano količino, tudi škatla mora biti prave barve, niso dovolj samo tablete.« Ptujska iekarna seje polepšala samo v sprednjem delu, drugi njeni vitalni prostori na to še ča- kajo. Predvsem bo potrebno ob- noviti galenski in analitski labo- ratorij. Nujna bo tudi kadrovska izpopolnitev. Trenutno jim manj- ka okrog 20 odstotkov strokov- nih kadrov. Delavci so zato do- datno obremenjeni. Odgovorni v republiki obljubljajo nove nor- mative, do takrat pa bo potrebno počakati in delati v okviru mož- nosti. Jože Gorenc (Posnetek: KOSI) Združene lekarne imajo v svoji sestavi poleg Ptuja še lekarne v Ormožu, Majšperku, Kidričevem in v Središču ob Dravi. Vse po- trebujejo investicijska vlaganja, zlasti to velja za lekarni v Maj- šperku in v Središču ob Dravi. Lekarna se opremlja z računal- niki — kupili so mrežo. V bližnji prihodnosti pa bo potrebno tudi recepturo opremiti z ekrani. To je pomembno zlasti še sedaj, ko veljajo pri predpisovanju zdravil tri liste in ko je lekarni naloženo, da mora izdajati račune, ki so odbitna postavka pri dohodnini. Ptuj ima samo eno lekarno. Jo- že Gorenc je prepričan, da je to zgrešeno. Niti pomisliti ne sme- mo, kaj bi bilo, če bi prišlo do elementarne nesreče in bi bila prizadeta tudi lekarna. Poleg te- ga gre še za drugo pomanjklji- vost: kader je skoncentriran na enem mestu, zato ni tako pristne- ga odnosa s pacienti. Vsak paci- ent naj bi imel svojega stalnega farmacevta. Ampak do tega je še daleč, saj ljudje nimajo niti svo- jih zdravnikov. Velika želja Jožeta Gorenca je, da bi lekarno uredili v vseh po- gledih. Načrtujejo tudi nadaljnji razvoj informatike v poslovnem in strokovnem delu. Lekarnarji pričakujejo, da bo- do v bodoče tudi materialno na- grajeni za zbiranje denarja od zdravil. To delajo za republiško upravo za zdravstvo, ki jim ta de- nar odbije od njihovega deleža. S tem je mnogo dela, mnogokrat zaradi tega trpi strokovno delo. Dr. Tone Košir, pomočnik repu- bliške sekretarke za zdravstvo in socialno varstvo, obljublja, da bo v bodoče drugače. MG Šoloobvezni otroci s cerebralno paralizo Cerebralna paraliza ali možganska ohromelost je stanje, ki nastane zaradi okvare možgan v razvoju, bo- disi v maternici, ob porodu ali po rojstvu otroka. V Sloveniji je od približno 5000 oseb s cerebralno paralizo J100 ljudi potrebnih posebne pomoči. Da bi zmanjšali posledice in olajšali njihovo življenje, bi morala biti po- moč povsod pravočasna in pravilna. 3 Po ustavi in zakonih imajo vsi otroci, torej tudi otroci z motnjami v razvoju, pra\ico do vzgoje in izobraževanja ter usposabljanja. To opravljamo v družini, vrtcu, po potrebi v razvojnih oddelkih vrt- ca, v šoli s prilagojenim programom, oddelkih de- lovnega usposabljanja in za\odih za usposablja- nje. Velik del otrok s cerebralno paralizo ne more obiskovati nobene od teh organizacij. Podatki ka- žejo, da je približno polovica predšolskih otrok doma in jih varujejo starši ali sorodniki. Vzrok za takšno stanje je premajhno število razvojnih od- delkov, njihova prevelika oddaljenost, večkrat tu- di zavračanje telesno težko prizadetega otroka. Šoloobvezni otroci so v Sloveniji lahko vključe- ni le \ dve osnovni šoli, ki vzgajata, izobražujeta in usposabljata telesno prizadete otroke. To sla os- novni šoli v zavodih Kamnik in Vipava. Oddelke za šolske otroke s cerebralno paralizo pa ima tudi osnovna šola s prilagojenim programom v Mari- boru, kjer bo letos prva skupina otrok že končala osnovno šolo. V šolskem letu 1990/91 smo tudi v Ptuju v osno- vni šoli dr. Ljudevita Pivka odprli vrata otrokom s cerebralno paralizo in premagali arhitektonsko oviro za otroke na vozičkih. Aktivirali smo druga vrata, pripravili stezo za vozičke in v pritličju pri- pravili razred za kombinirane motnje. Vsem šolo- obveznim otrokom s cerebralno paralizo v občini Ptuj želimo zagotoviti zgodnjo in celovito stroko- vno obravnavo. Zmanjšali bi radi posledice cere- bralne paralize in otroke usposobili za življenje in delo v domačem okolju. V Ptuju imamo sedaj sa- mo en oddelek. Kombiniran je po starosti, po učnem programu za 1. in 2. razred, po motnjah, po sposobnostih otrok. Vanj so vključeni učenci z raz- ličnimi diagnozami: organska cerebralna oškodo- vanost, motena vizualna motorična koordinira- nost, govorne motnje. V motoriki so vidni znaki spastičnosti. slaba usklajenost mišičnih gibov, mi- šične slabosti, slinjenje, krči. ki ovirajo gibanje. Močno je zavrta groba in lina motorika. Ponekod je motorika prizadeta v takšni meri, da je onemo- gočena hoja in je za premikanje nujno potreben voziček in pomoč asistenta. V Jogopedsko obrav- navo so učenci vključeni v šoli, v fizioterapevtsko pa zunaj nje. Nekateri učenci uporabljajo za pisa- nje pisalni stroj, ker zaradi slabosti mišic in spasti- čnih krčev ne obvladajo gibov za pisanje s svinčni- kom. Zaradi vse te raznolike motenosti in vedno po- trebne pomoči - pedagoške, vzgojne, izobraževal- ne, varstvene — sta nujno potrebna in v vse delo vključena specialni pedagog in asistent. V začetku smo bili vsi nekoliko plašni zaradi raznolikosti, kljub dolgoletnim izkušnjam z razvojno motenimi otroci. Sedaj, ko je minilo pol šolskega leta, lahko veselo in ponosno povemo, da smo te skupne tež- ke korake uspešno prešli in da delo v razredu po- teka lepo, v zadovoljstvo otrok in staršev. Kljub temu da omenjeni oddelek za zagonske stroške (materialna opremljenost) ni dobil v celoti planiranega denarja, smo uspeli razred pripraviti prijeten. Dobili smo najnujnejše: vodo, tapison, blazine, pisalni stroj, didaktični material, igrače. Za vse to gre zahvala Hildi Slekovec, ravnateljici šole, in učitelju tehničnega pouka Francu Horva- tu, ki je v lesarski delavnici za naš razred kar nekaj dni popravljal mize, napravil podstavke za noge, letvice, stavnice, tablo, flanele in drugo. Program dela v razredu je prilagojen sposobno- stim posameznika. Učenci radi sodelujejo pri inte- resnih dejavnostih. Obiskujejo pionirsko hranilni- co, knjižnico, pevski zbor, pravljični krožek. Zunaj šole nekateri obiskujejo fizioterapijo, pišejo se- stavke, pesmi, se učijo nemški jezik. Vsak učenec napreduje glede na svoje sposob- nosti in znanje. Morda bo kateri učenec kakšen razred obiskoval več kot eno leto. S tem ne mislim, da bo razred ponavljal zaradi neznanja. Nadalje- val bo s programom dela v naslednjem letu, če bo- do tako zahtevale njegove sposobnosti, ki so ovira- ne na motoričnem, govornem ali mentalnem po- dročju. Upam, da sem nekoliko predstavila šolskega otroka s cerebralno paralizo in naš oddelek v Ptu- ju. Povedati pa moram, da je delo v razredu težko, da zahteva največjo angažiranost in napor učitelja, je pa tudi zelo lepo in bogato. Vsaka iskrica sreče in veselja v otroških očeh, ki se pokaže ob uspehu, daje moč in novi zagon. Vsak najmanjši uspeh po- meni učitelju in staršem velik napredek. Veliko nam pove stavek matere, ki je v pogovoru zado- voljna dejala: »Videli smo, da so naši otroci radi v šoli in se tukaj dobro počutijo, da so srečni. To je za nas največ, kar si lahko želimo!« Nežka Belca, defektolog Agresivnost pri otroku (Nadaljevanje) Pozorni moramo biti, ko nale- timo pri otroku na eno od na- slednjih značilnosti: odsotnost telesne agresivnosti, pretirana agresivnost, sadistična agresiv- nost ter prevladovanje razvojno nižjih oblik agresivnosti. Odsotnost agresivnost starši zelo pogosto spregledajo in še redkeje zaradi tega poiščejo po- moč. Pogosti agresivni izpadi starše mnogo bolj vznemirjajo. Večkrat se zgodi, da najdemo v eni družini obe skrajnosti, to je otroka, ki je močno agresiven, in drugega, ki sploh ne kaže agre- sivnosti. Zdi se, da enaki vzgojni ukrepi pri otrocih različnega temperamenta lahko privedejo do nasprotnih učinkov. Vzgojni ukrepi so verjetno enaki le na za- četku, pozneje pa otrokovo vede- nje prav gotovo vpliva nazaj na odnos staršev. Pri odsotnosti telesne agresiv- nosti ni v ospredju čustvena pri- krajšanost. Odločilnega pomena je odnos staršev samih do agre- sivnosti. Starši, ki imajo zelo ne- gativen odnos do agresivnosti, navadno ne uporabljajo telesnih kazni. Miren otrok se kmalu na- uči, da s telesno agresivnostjo ne doseže ničesar, in reagira s pasiv- nim odporom. S tem ima uspeh pri starših, težave pa nastopijo, ko pride v družbo vrstnikov, ki za pasiven odpor nimajo pravega razumevanja. Pogosto tak otrok, posebno deček, postane tarča posmeha in se zato začne vrstni- kov izogibati. Otroka, ki je zelo miren, je treba vzpodbujati k borbenosti. V ta namen so pri- merne razne borbene igre. ce imajo mirni starši zelo ži- vahnega otroka, se tako lahko odzove na dva načina. Zahteve staršev lahko občuti kot utesnje- vanje, kar njegov nemir še pove- ča. ce starši odklanjajo živahno vedenje, se v otroku še povečuje napetost. Ustvari se začaran krog, ki povzroči, da pretirano miroljubni starši vzgojijo bojevi- tega upornika. Mnogi starši so v dvomu, ali naj kupujejo otroku igračke — orožje. Idealno bi bilo, da orožja sploh ne bi bilo. Otrok potrebo po preizkušanju moči lahko po- vsem zadovolji v raznih igrah, z rokoborbo in podobnim. Starši naj bi nasploh otrokom igrač orožja ne kupovali in jih ne vzpodbujali k igram z orožjem. Nekateri otroci pa zaradi zgleda drugih otrok in zaradi enačenja z junaki na TV vztrajajo, da bi do- bili puško, pištolo. V tem prime- ru lahko ponudimo otroku kako drugo igračo ali pa počakamo do kake posebne priložnosti. V nekaterih primerih je preti- rana agresivnost otrok izraz tež- nje po pozornosti. Starši so po- gosto prezaposleni in se le malo zanimajo za otroka, dokler je mi- ren. Pozorni postanejo takrat, ko otrok postane agresiven. Na ta način starši agresivnost otrok stopnjujejo. Otrok kmalu ugoto- vi, da z agresivnostjo lahko prisi- li starše k pozornosti, tudi če je ta pozornost graja. To vrsto agre- sivnosti lahko hitro odpravimo. Odsotnost agresivnosti in pre- tirano agresivnost pogosto naj- demo tudi pri otrocih, ki jim starši izpolnijo vsako željo, še preden jo izrečejo. Tako se jim nikoli ni treba boriti za nič. Ti otroci navadno zaostajajo v sa- mostojnosti. Otrok za normalni razvoj potrebuje izziv in tudi ne- koga, ki se mu od časa do časa postavi po robu. Pretirana zašči- ta staršev ovira razvoj osebnosti. Tak otrok je navzven miren, v se- bi pa skriva močne agresivne tež- nje in celo sadizem. V skrajnih primerih taka zaščita lahko pri- vede do težjih duševnih motenj. Kadar pri otroku ne zadovolji- mo temeljitih čustvenih potreb, se lahko pojavi sadistična agre- sivnost. V družini otrok s sadisti- čno agresivnostjo je pogosto pri- sotna težka nevrotska motenost. Treba je zdraviti tudi starše, kar pa je pogosto zelo težko. Kadar sodelovanja staršev ne moremo doseči, je potrebno otroka vklju- čiti v ustrezen zavod. Premestitev v ustreznejše okolje je potrebna tudi pri otrocih in mladostnikih ki so se navadili z nasiljem pri- dobiti korist. Da bi se izognili nenormalni, bolezenski agresivnosti pri otro- cih, se moremo truditi, da otrok živi v toplem družinskem okolju, skladnosti med starši, da se izogi- bamo nepravilne, prestroge in ne- zaslužene kazni in prisile. Otroka moramo odvrniti od agresivnih vzornikov in vzorcev, na primer: gledanja neprimernih tv oddaj, ne smemo mu kupovati igrač, ki vzpodbujajo k agresivnosti (npr. igrače-orožje). in sami moramo biti vzor primernega, sprejemljive- ga obnašanja. SVETLANA KLINKON. dr. med., spec. pediater TBIIMIK - 28- februar 1991 NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 9 POD HUMOM PRI ORMOŽU ZIVI 94-LETNA ROZINA DOMANJKO }}Knjige so moja duševna hrana . . .« Jutri, t. marca, bo Rozina Domajnko, ki živi pod Hu- mom pri Ormožu, praznovala 94. rojstni dan. Še vedno Jo živo zanima vse, kar se dogaja okoli nje, njen spomin Je svež, rada in veliko bere, tudi nemško, ker oba Jezika enako dobro obvlada. Že dvakrat Je praprababica, enajstkrat prababica in petkrat babica. Do njene domačije je pozi- mi neicoiiico težje priti. Za av- to je zglajen sneg prava past. Ker je vedela, da pridem, me je že čaicala v svoji sobici na stolu ob gašperčicu, kjer je veselo prasketalo. Ob vsej opravi, ki je v sobici, je vred- no pogledati več kot 60 let staro ročno izdelano kreden- co, ki jo je naredil njen po- kojni mož. Pogovor je stekel brez za- drege in že je bila z mislimi v sedaj že davnih letih, ko je četrta med petimi Kuhariče- vimi dekleti po humski odšla v Ormož v nemško šolo, z osemnajstimi leti pa v takra- tni ormoški hotel učit se ku- hanja, nato pa še v Gradec. Od tam se je morala vrniti domov, ker je za starše ne- kdo pač moral skrbeti. »V svojem življenju sem doživela več gospodarjev — od cesarja Franca Jožefa, po- tem jugoslovanskih kraljev Petra in Aleksandra do Tita. Sedaj pa sta Peterle in Ku- čan,« je s ponosom povedala in potem takoj dodala: »Prav je, da imamo sedaj takšno vlado, ki tudi na cerkev nekaj da.« Tudi hčerka pove o svoji mami samo dobro. Še pose- bej je vesela, da mama veliko bere. Vsak teden ji mora pri- skrbeti Jano, 7D, Nedeljca in še kakšne druge časopise. Se- veda to niso novi — iz trgovi- ne, ker za to ni dovolj denar- ja pri hiši; dobita jih od pri- jateljev. S ponosom tudi po- ve, da mama še vedno krpa za svoje vnuke, jeseni pa je še pobirala peso in delala okoli hiše vse tisto, kar je zmogla. Poleti se še vedno potrudi na Hum, k maši, se- daj, pozimi, pa je ne pustijo, ker se bojijo, da bi na ledu padla. Vsak dan pa še nalušči vedro koruze za kokoši in svinje. Rozina je skrbno poslušala hvalo svoje hčerke in potem dodala, da je od vzgoje veli- ko odvisno, kakšni so kasne- je otroci in kako ravnajo s svojimi starši. Danes je ob dveh hčerkah petkrat babica, enajstkrat prababica in dva- krat celo praprababica. Vse svoje potomce ima zelo rada. zato jo vprašam, kateri od vseh pa ji je najbolj pri srcu. Brez pomisleka je odgovori- la, da je Tonček, Milikin sin, ki svojo babico tuintam od- pelje v Maribor, doma pa si gradi hišo. »Ali imate pokojnino?«, me zanima. »Ja, imam neko miloščino, nekaj malega prek 2.000 di- narjev. To je kmečka pokoj- nina. Pa še dobro, da je vsaj to, da je pri hiši kakšen di- nar,« zadovoljno pove. Sicer pa sama pravi, da je danes zelo srečna, saj ima vse, kar v življenju potrebuje, veliko pa je še takšnih ljudi, ki tudi te- ga nimajo.« Imam jelo, pija- čo, lep košček zdravja in pol- no dobre volje. Komaj pa ča- kam pomladi, ko bom lahko zunaj. Si bom že našla kak- šno primerno delo,« je še do- dala. Pri hiši imajo kravo, svi- nje, kokoši in okoli 4 in pol hektarjev zemlje, ki jo bolj ali manj obdelujejo trije stari ljudje, tako da vse tisto, kar postori Rozina, tudi nekaj za- leže. Pravi, da rada je vse od kraja — od fižola do mesa, vse, kar pride na mizo. Nič ni izbirčna, posebej rada pa ima smokije; je jih k črni kavi. Nad sladkarijami pa ni preti- rano navdušena. Ker zna lepo pripovedova- ti, sem mislila, da tudi poje rada. Pa je odgovorila, da je v mladih letih rada prepeva- la, potem pa so prišli drugi časi in pesem je odšla z nji- mi. Preden se poslovim, na- redim še nekaj spominskih posnetkov. Ob tem razmiš- ljam, da imamo tudi v takš- nih, sicer nekoliko odročnih krajih, prave bisere med slo- venskimi ljudmi, s kleno slo- vensko govorico, dobro voljo in humorjem. Vida Topolovec Gojitelji malih živali vse uspešnejši čeprav je v ptujskem Društvu gojiteljev pasemskih malih živali le 31 članov, se lahko pohvalijo s povečano aktivnostjo in vidnimi uspehi na področju vzreje pa- semske perutnine, golobarstva ter nekoliko manj kunčjereje, ki je v zadnjem času zaradi kunčje Občnega zbora v gostišču Korošec na Hajdini so se udeležili tudi pred- stavniki sorodnih društev v Mariboru, Miklavžu in na Pragerskem. kuge ogrožena. Krono lanskolet- nega dela je nedvomno pomenila letna društvena razstava, ki so jo zaradi prostorskih težav prvič or- ganizirali na prostem — pod šo- torskimi krili na Bakhovem trgu v Ptuju. Od 15. do 18. novembra je razstavljalo 21 članov ptujske- ga društva, od gostov pa je na razstavi sodelovalo tudi 10 čla- nov društva Gojitelj iz Miklavža. Obisk je bil izredno dober, saj je bilo razstavljenih več kot 100 najrazličnejših kuncev, 105 golo- bov v 27 pasmah ali barvah ter Ivan Brlek, predsednik društva 92 primerkov različne perutnine v 26 pasmah in barvah. Vse raz- stavljene živali je ocenila repu- bliška sodniška zveza in kar 32 eksponatom dodelila najvišje priznanje — šampion. Ko so se minulo soboto, 23. fe- bruarja, sestali na občnem zboru, so člani ptujskega Društva goji- teljev malih živali svojo dejav- nost v minulem letu ugodno oce- nili. Njihov predsednik Ivan Br- lek je v svojem poročilu izrazil zahvalo vsem, ki so pomagali pri realizaciji lanske razstave, še po- sebej Vinarstvu Slovenske gori- ce, ki je odstopilo prostor, kjer so postavili šotore, ter Teritorial- ni obrambi občine Ptuj in ptujski vojašnici, ki so jim šotore poso- dili in tudi postavili. Pomembno je tudi sodelova- nje s sorodnim društvom Gojitelj Z uspele lanskoletne razstave — prve pod šotori. (Foto: M. Ozmec) iz Miklavža, ki je pri izvedbi raz- stave precej pomagalo, vse tesne- je pa sodelujejo tudi z maribor- skim društvom in gojitelji s Pra- gerskega, s katerimi načrtujejo v letošnjem letu nekaj skupnih ak- cij. V tem trenutku imajo največ skrbi z zatiranjem kunčje kuge, zato so se dogovorili za skupno preventivno akcijo cepljenja vseh kunčjih gnezd na našem ob- močju, za kar so cepivo že kupili. O konkretni izpeljavi cepljenja se bodo dogovorili na svojem pr- vem sestanku prvi petek v mese- cu, pri čemer bodo poskušali do- seči sofinanciranje z občinske ali republiške strani. Menijo na- mreč, da bi morali kunčjo kugo tretirati enako kot take bolezni pri drugih živalih, kjer je ceplje- nje brezplačno. Vso podporo pri teh prizadevanjih jim je zagoto- vil tudi Ludvik Smrekar, pod- predsednik slovenske Zveze dru- štev gojiteljev malih živali. Za dosežene uspehe in za uspešno sodelovanje so se ob koncu s priznanji in zahvalami oddolžili devetim zaslužnim čla- nom, petim pa so izročili tudi najvišja republiška priznanja An- tona Lehrmana. Posebna prizna- nja za pomoč pri organizaciji in izvedbi rastave pa so prejeli:ob- činski štab TO Ptuj, Perutnina Ptuj, Vojašnica Dušana Kvedra, Vinarstvo Slovenske gorice, Ra- dio-tednik. Komunalno Podjetje in Les Ptuj. Ob koncu pa so se vsi skupaj zahvalili predsedniku Ivanu Brleku za uspešno vodenje društva. —OM PREJELI SMO PREJELI SMO Dimnikarji se pritožujejo v preteklih letih smo v organizacijo dimnikarske službe vložili veliko dela. Kljub vsem variantam, ki smo jih preizkušali, pri veliki večini gospodinjstev nismo dosegli velikega uspeha glede opravljanja storitev na področju občine Ptuj. Pripravili smo še en poskus, da bi dimnikar uspešno opravil storitve na vseh kurilnih napravah v naši občini. Organizacija dela na terenu vpliva direktno na stroške. Da bi se izognili nepotrebnim obiskom strank, smo pripravili pogodbe za vse uporabnike kurilnih naprav. Do sedaj smo jih dostavili 70 v podjetja in ustanove, pripravili pa smo jih 600 za obrtnike in 40 za privatna podjetja. Z gospodinjstvi smo sklenili do sedaj 135 pogodb, in sicer s tisti- mi, ki so do sedaj storitve naročevala. Sistematično smo pričeli obdelovati oziroma opravljati storitve v samem mestu, in sicer ulico za ulico, ter po vaseh. Skupaj s storitvijo ponudimo tudi pogodbo, vendar se tu pojavljajo težave. Posamezni dimnikar mora obhoditi 30 do 50 hiš na dan, da opravi 3 do 6 storitev in sklene nekaj pogodb. S tremi do petimi storitvami na dan po 90,00 ali 150,00 din pa si dimnikar ne more zaslužiti svojega osebnega do- hodka. Pri obiskih poskušamo stranke seznaniti tako s koristjo pravilne- ga vzdrževanja kot zakonsko obveznostjo ter kaznovalno politiko. Menimo, da bosta morali prevzeti animacijo družbena skupnost in stranka Zelenih. Da bi vsem omogočili storitve, bomo delo organizirali tako, da bomo v določenih rokih izvajali delo pri tistih uporabnikih, ki so pod- pisali pogodbe, in istočasno ponudili storitve tudi drugim v vasi ali ulici. Spiske tistih, ki bodo vztrajno odbijali oziroma zavračali dimni- karja, bomo posredovali inšpekcijski službi. Pomen in naloge dimni- karske službe bomo poskušali še vnaprej občanom predstavljati oziro- ma posredovati v časopisih člankih. Glede na to da je Ptuj v III. zoni onesnaženosti zraka, vsi pa ve- mo, kaj pomeni to za zdravje ljudi ter kuluturno dediščino mesta mu- zeja, smo pripravili program nadaljevanja izvajanja programa ECO- RACIO za nastavitev katastra onesnaževalcev zraka. Na zadnjem se- stanku je bilo dogovorjeno, da bi drugo fazo končali do konca marca 1991. Vendar žal do danes še nismo dobili obvestila IS SO, da se akci- ja nadaljuje. Da bi lahko delo opravili do konca aprila 1991, bi moral IS SO Ptuj čimprej sprejeti sklep, da se akcija nadaljuje. V preteklih letih smo že ponudili sistematično izvedbo nasled- njih del: — čiščenje vseh zračnikov v blokih (akcija ni uspela, ker »zanjo ni denarja«, čeprav menimo, da zračniki morajo biti očiščeni); — komisijski pregled vseh dimnikov v starem delu Ptuja in Ki- dričevega. Dimnikar pri svojem delu lahko ugotovi manjše nepravil- nosti, ker pa gre v teh primerih za zahtevna dela, smo predlagali, da bi bil pregled izveden skupaj z gradbenim strokovnjakom ter strokov- njakom s področja požarnega varstva. Vendar žal tudi za to akcijo ni bilo denarja. Menimo, da bi to moralo biti narejeno v korist občanov in splo- šno varnost, saj v nasprotnem primeru ne moremo sprejeti očitka, da ne opravljamo pregledov. Direktor: ing. Ivan KUKOVEC S pravilnim kurjenjem varujemo okolje in varčujemo K velikemu onesnaženju zraka v kurilni sezoni in veliki porabi energije prispevajo tudi številna individualna kurišča, ki niso pri- merno opremljena ali pa z njimi nepravilno upravljamo. Da bi se temu izognili, smo pripravili ne- kaj najpomembnejših nasvetov za pravilno kurjenje v pečeh ali kotlih na trdo kurivo. Slika 1 PRAVILNO KURJENJE V KLASIČNIH (navadnih) PECEH AU KOTLIH NA TRDO KURI- VO V klasičnih kotlih kurimo v kurišču, od koder se plini dviga- jo navzgor mimo pregrad do dimnika. Pravilno kurjenje mora zagotoviti enakomerno odgore- vanje kuriva. To dosežemo na dva načina. Slika 1 kaže prvi na- čin: zakurimo na kupu premoga. ki odgoreva skladno s količino dovedenega zraka. Na sliki 2 je prikazan drugi način: zakurimo drva do žerjavice, to potisnemo na eno stran kurišča, ob njej pa naložimo premog, ki odgoreva s strani skladno s količino dovede- nega zraka. NEPRAVILNO KURJENJE V KLASIČNIH PECEH ALI KOTLIH NA TRDO KURIVO Slika 3 kaže nepravilno kurje- nje v klasičnih kotlih. Na žerjavi- co smo naložili premog, ki žerja- vico najprej zaduši (izkoristek kuriva je slab, onesnaženje zraka Slika 2 je veliko), potem pa zagon v ce- loti. Ker veliko toplote naenkrat ne potrebujemo, regulator vleka zmanjša dotok zraka v kurišče. zato se ogenj duši in spet pride do enakih posledic: slab izkori- stek kuriva, kondenz dimnih pli- nov že v kotlu in onesnaževanje okolja z ne dovolj zgorelimi pli- ni. Slika 3 PRAVILNO KURJENJE V TRAJNOŽARNIH PECEH ALI KOTLIH NA TRDO KURIVO Drva ali premog naložimo v velik zalogovnik, v katerem kuri- vo odgoreva s spodnje strani z močjo, ki jo določa količina do- vedenega zraka. Plini, ki nastanejo ob gorenju, oddajo toploto v številnih verti- kalnih kanalih, zato je izkoristek kuriva zelo velik, a le ob polnem gorenju slika 4. SE NEKAJ NAPOTKOV • Peči in kotli na trdo kurivo imajo najboljši izkoristek in najmanj onesnažujejo okolje takrat, ko kurimo skoraj s polno močjo. Zato je po- membno, da ne vgradimo na- prave s preveliko močjo, kar je najpogostejša napaka; še posebno je to pomembno pri trajnožarnih napravah. ce prenehamo s kurjenjem, moramo ročno zapreti loputo za dovod zraka, sicer pride do prepiha skozi dimnik, s či- mer se ohladi kotel in z njim Slika 4 povezan grelnik sanitarne to- ple vode. Presek dimnične tuljave mora ustrezati višini dimnika, moči kotla in vrsti kuriva. Za deset metrov visok dimnik in kotel moči od 15 do 30 kW ustreza dimnična tuljava premera 18 cm za drva, 16 cm za pre- mog in 14 cm za kurilno olje. 10 - OD TU IN TAM 28. februar 1991 - TgPMIK OBČINE LENART. ORMOŽ. PTUJ, SLOVENSKA BISTRICA Revščina trka na naša vrata Slovenci smo v letu 1990 /Hslu/ili H50.000 povprečnih phč, J60.000 povprečnih phč pu so /nesle najra/li- čnejše oblike socialnovarstvenepomoči. Kako bo v letošnjem letu? Ob nenehnem naraščanju brezposelnosti, ki ji ni videti konca, ob vedno bolj neredno i/plačanih osebnih dohodkih se bo število tistih, ki bodo potrebni družbene pomoči, še povečalo. Ze danes ponekod ugotavljajo, da živijo ljudje na robu eksistenčnega minimu- ma, da je na mnoge domove že potrkala revščina. Kako je s tem v občinah Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, govori naslednji sestavek. lenart Občina Lenart se že prej, ko smo še govorili o gospodarski ra- sti in živeli bolj ali manj v socrealističnem ugodju, ni mogla pohvaliti s kakšnim posebej viso- kim življenjskim standardom svojih prebivalcev. Takole meni Josip Lukač, direktor Centra za socialno delo: »Življenjska ra- ven prebivalcev občine Lenart je bila že prej nizka, tako tudi v teh časih večje razlike ni čutiti. Pri nas se doslej še nismo srečali z nobenim stečajem podjetja, ven- dar so delavci kljub temu potreb- ni družbene pomoči, saj je raven osebnih dohodkov bila že prej nizka, osebni dohodki pa še na- prej padajo. Tako se povečuje število zahtevkov za otroški do- datek. Kmetije so majhne — od 3 do 5 hektarov, dohodka ni, pretežni del otrok pa se v šolo vozi. Zato čedalje več otrok osta- ja po osnovni šoli doma. Gospo- darska kriza pogojuje tudi med- sebojne odnose med ljudmi: ved- no več je alkoholizma in vedno več otrok je v rejništvu — trenut- no 50. Lenarška občina sodi v neraz- viti del Slovenije in pozna že ves čas tudi tisto klasično revščino z domovi, ki še vedno nimajo elek- trike, vode ... Mladi so se odse- ljevali in vitalne generacije pone- kod sploh ni več, ostajajo le osta- reli nad 65 let. Novih delovnih mest ni, zasebniki odpirajo le tr- govine in gostilne. Za še >hujše< čase smo se z izvršnim svetom dogovorili tudi za javne kuhinje v vseh večjih krajih. Z gostilnami se bomo dogovorili, da bodo ti- stim, ki bodo imeli naš bon, nu- dili topli obrok. Razmišljamo pa tudi o javnih delih, čeprav je tre- ba reči, da je sosedska pomoč zlasti v Slovenskih goricah zelo učinkovita.« Veliko ljudi iz lenarške občine dela v sosednji Avstriji, večino- ma pri kmetih, v podjetjih in za- sebnih obratovalnicah pa na »čr- no« več ne zaposlujejo, saj so v sosednji državi zelo poostrili kontrolo. Ob kmečkih sezonskih delih pa prihajajo v obmejne ob- čine kmetje, izberejo potrebno delovno silo in po zadnjih zna- nih podatkih plačajo za celodne- vno delo 300 do 400 šilingov — pa hrano, seveda. Tako si prebi- valci lenarške občine pomagajo iz materialnih zagat. Pokojnine (starostne, invalid- ske, družinske, kmečke) je preje- malo 2612 upokojencev, varstve- ni dodatek k pokojnini pa kar skoraj četrtina upokojencev — 461. Subvencionirane stanarine je imelo 110 občanov, večinoma upokojencev. V januarju letos so porabili za subvencije^ stanarin 45.171,20 dinarjev. Štipendije prejema 580 otrok, otroški doda- tek pa 1.229 (všteti so otroci, ki jim zagotavljajo prehrano v šoli). V januarju so izplačali za druž- beno pomoč otrokom 951.356 di- narjev. Denarno pomoč je v ja- nuarju prejelo 82 občanov v zne- sku 148.910,80 dinarjev. 33 je ta- kih, ki jim je ta pomoč edini vir, 49 pa pomeni dopolnilni vir. Šte- vilo tistih, ki so dobili enkratno denarno pomoč, je zanemarljivo. Participacije v zdravstvu je oproščenih 172 prebivalcev. Od 17.300 prebivalcev občine Le- nart prejemajo eno od oblik soci- alnovarstvene pomoči kar 5.304 prebivalci, to pa je skoraj vsak tretji. ptuj V lanskem letu je poraslo šte- vilo vseh pomoči. Stečaj Iskre Biromatike je lani bistveno vpli- val na povečanje števila enkra- tnih pomoči. Pomanjkanje novih delovnih mest povečuje število začasnih denarnih pomoči. Ved- no večje družin, ki kljub subven- ciji stanarine in otroškim dodat- kom občasno ne zmorejo več vseh stroškov za preživetje. Ved- no več je družin, ki ne morejo poravnati računov za elektriko, kurjavo, šolske potrebščine ... Center za socialno delo v Ptuju je v sodelovanju z Rdečim kri- žem občanom zagotavljal tudi obleko, obutev, posteljnino. De- cembra so namenili 40 paketov z živili najbolj ogroženim druži- nam z več otroki. Milenka Pavličev s Centra za socialno delo v Ptuju takole ko- mentira vprašanje, ali postajamo družba revežev: »ce pogledamo številke socialnovarstvenih po- moči, lahko vidimo, da se social- na varnost občanov ptujske obči- ne slabša. Število vseh vrst po- moči je poraslo razen števila de- narnih pomoči kot edinega vira, na rast enkratnih denarnih po- moči pa bistveno vplivajo stečaji podjetij. Novih delovnih mest ni in to vpliva tudi letos na nadalj- njo rast enkratnih denarnih po- moči. Lani jeseni so bile težave ob začetku šole. Skupaj z nami se je vključeval v vsevrste pomoči tu- di Rdeči križ. Žalostno, vendar resnično ugotavljamo, da je v ptujski občini vedno več revščine v vseh oblikah in na vseh po- dročjih.« Lani je prejemalo povprečno mesečno 641 občanov ptujske občine subvencionirano stanari- no. Lani je imelo 4.140 otrok otroški dodatek, letos januarja pa že 4.571 v 2.076 družinah (la- ni 1.981 družin). Varstveni doda- tek prejema okrog 2.000 upoko- jencev. Lani je začasno denarno pomoč do šest mesecev prejelo 41 občanov, letos že 45. Enkrat- no denarno pomoč je v letu 1990 povprečno mesečno dobilo 331 upravičencev, v letošnjem janu- arju pa že 91. Štipendijo iz zdru- ženih sredstev ima trenutno 1.508 otrok. Dopolnilno štipen- dijo h kadrovski zaradi socialne ogroženosti prejema 260 in šti- pendije za nadarjene 106 otrok. Oproščenih zdravstvene partici- pacije pa je zaradi socialnega po- ložaja I.II8 prebivalcev. Decem- bra minulega leta je bilo v ptuj- ski občini brez zaposlitve 3.168 delavcev, število pa se iz meseca v mesec povečuje. ormož V Centru za socialno delo v Ormožu opravljajo ob varstvu otrok in mladostnikov, družine in odraslih tudi evidenco široke palete socialnovarstvenih pomo- či. Na vrata centra čedalje pogo- steje trkajo ljudje, ki so na robu preživetja po svoji in tuji krivdi. Glede na stanje gospodarstva, pri tem ormoško ni nobena izje- ma, in ob čedalje večjem številu nezaposlenih pa bodo težave na področju sociale v letu 1991 še večje. Tega se dobro zavedajo, je cjmenila direktorica Marjeta Štampar in dodala, da ljudje mnogokrat mislijo, da lahko pri njih težave Vseh vrst, predvsem pa tiste, ki se tičejo preživljanja, odpravijo z zamahom roke in ča- robno palico. časi so težki pred- vsem za družine z nizkimi oseb- nimi dohodki, teh pa je v ormo- ški občini veliko. Tam, kjer ima- jo doma kaj zemlje, še nekako gre. Prepad med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki so že doslej živeli na robu, pa se poglablja. Slišati je, da otroci šolske malice skrbneje pospravijo kot svoje čase. Dru- gačen odnos imajo do kruha; ta se več ne valja po koših za smeti. Takšnega odnosa bi bili veseli, če bi bil posledica vzgoje, ne pa življenjskih stisk ljudi. Na skupnosti za zaposlovanje v Ormožu je trenutno prijavlje- nih 823 iskalcev zaposlitve, kar je za to občino veliko. Računajo pa, da se bo to število v prihod- njih mesecih še povečalo, ker bo- do delavce zaradi visokih obvez- nosti odpuščali obrtniki. Nado- mestilo za brezposelnost prejema 119 občanov, denarno pomoč prejema 124 občanov, 541 dija- kov in študentov prejema štipen- dije iz združenih sredstev, 116 ra- zliko h kadrovski štipendiji, 34 štipendij pa so podelili za nadar- jeno mladino. Vrsto denarnih pomoči preje- majo ljudje tudi s področja soci- alnega skrbstva in otroškega var- stva. Otroški dodatek dobi 1715 otrok: 1360 iz družine, kjer so starši zaposleni, 60 iz družin upokojencev, 186 iz kmečkega in 100 iz družin, ki nimajo zaposli- tve. Za otroke socialno ogrože- nih družin (105 jih je) so pri otro- škem dodatku dodelili še del sredstev za kritje prehrane v šoli. Socialno ogroženim družinam so dodelili 106 enkratnih denarnih pomoči za kritje stroškov oblačil, šole v naravi, šolskih potrebščin in drugega. Zaradi slabega materialnega stanja je od I. aprila lanskega le- ta imelo 54 družin subvencioni- rano ali delno znižano stanarino. Ker so se s 1. julijem stanarine v občini Ormož povišale za 90 od- stotkov, se je zvišalo tudi število upravičencev do delnega zniža- nja stanarin, tako da je do konca leta njihovo število naraslo na 65, kar je več kot 10 odstotkov vseh imetnikov družbenih stano- vanj v občini. To, da so imeli delavci v obči- ni Ormož ves čas po vojni nižje osebne dohodke kot drugje, se kaže tudi v nizkih pokojninah, saj prejema od 2758 upokojen- cev kar 836 varstveni dodatek; ta je največji pri invalidskih in dru- žinskih upokojencih. Pri Centru za socialno delo v Ormožu so sedmim občanom do- delili začasno družbeno denarno pomoč, kot edini vir preživljanja 48, kot dopolnilni vir preživlja- nja 49, enkratno denarno pomoč ob raznih priložnostih pa so po- delili 138. Oskrbo v socialnih za- vodih oziroma doplačilo v teh zavodih so namenili 46, oskrbo v tuji družini pa so plačali 9. Ob teh bolj ali manj stalnih akcijah so pripravili v lanskem letu tudi solidarnostne akcije. Marjeta Štampar je omenila po- rnoč številni družini Kozarjevih v Žerovnicih, ki imajo 13 otrok. Kljub temu da sta starša zelo skrbna, sama le ne zmoreta. Cen- ter za socialno delo v občini Or- mož jim je ob pomoči nekaterih slovenskih podjetij — lahko bi rekli, da je bila to vseslovenska akcija zbral obleko, hrano, posteljnono, posodo, igrače in pohištvo. Brez dvoma bodo tudi v letošnjem letu morali tej števil- ni družini na kakšen način po- magati. Center se loteva tudi ure- ditve in napeljave elektrike do hiš, ki so zelo oddaljene in kjer živijo starejši ljudje, ureditve sta- novanja ... »Beseda sociala brez dvoma več ne bo imela takšnega prizvoka, kot ga ima sedaj, saj ljudem resni- čno poskušamo pomagati na več načinov,« je sklenila direktorica Marjeta Štampar. slov. bistrica Direktorica Centra za socialno delo Marija Dobnikar je ob po- datkih za vse oblike pomoči opo- zorila na vrsto perečih, nerešenih vprašanj. V prvi vrsti so to mladi, ki končajo pripravništvo in dobi- jo najnižjo vsoto denarja, to pa preprosto ni dovolj, da bi se lah- ko s tem preživljali. Kljub temu da imajo poklic, da so končali pripravništvo, so še vedno na ra- menih staršev. V prihodnje bi moralo biti povsod tam, kjer starši preživfjajo nezaposlene otroke, z zakonom tako urejeno, da bi imeli pri davkih olajšave. čedalje več ljudi je z nizkimi osebnimi dohodki ali pa zaposle- nih v tistih podjetjih, kjer zavla- čujejo (zaradi pomanjkanja de- narja) izplačilo osebnih dohod- kov, ti pa so kljub dodatku za otroke tako nizki, da se komaj preživljajo. Za te družine na cen- tru nimajo sredstev, pa tudi ne za družine staršev zaposlenih v podjetjih, ki gredo v stečaj, ker so sredstva za začasno in enkrat- no pomoč v slovenjebistriški ob- čini zelo omejena. Kdo v zadnjem času trka na njihova vrata? Direktorica je po- vedala, da so to vseh kategorije, med njimi pa so zelo opazni samski »klošarji« in razni pi- jančki, ki jih v tem času preveva večji brezup. V prejšnjih časih, ko so tudi drugi imeli več, so bili deležni večje radodarnosti, sedaj pa je tega veliko manj. Pomagajo jim tako, da jim uredijo kosilo v kakšni zasebni gostilni ali pa obratu družbene prehrane. Sicer pa o ljudskih kuhinjah v Sloven- ski Bistrici v tem času še ne raz- mišljajo, ker v občini še ni toliko podjetij v stečaju. Posebnost slovenjebistriške občine pa so velike dnevne mi- gracije delavcev v azne smeri, za- to pričakujejo, da bodo delavci, ki bodo v Mariboru ostali brez dela, pričeli bolj vztrajno trkati na njihova vrata. Opozorila pa je na vrsto nere- šenih vprašanj s področja socia- le, ki bi v novih pogojih morala biti urejena. »Mislim, da socialna politika še ni pripravljena na nove razmere. Dozdeva se mi, da gre naša družba v drugo skrajnost: na eni strani je čedalje več bogatih, na drugi pa revnih ljudi«. Število nezaposlenih raste tudi v slovenjebistriški občini: konec leta jih je bilo že 1082. Enkratno denarno pomoč so v zadnjem ča- su dodelili 40 občanom, subven- cije stanarine 280, nosilcem sta- novanjske pravice, 815 zdrav- stvenih zavarovancev je prosilo za subvencijo pri zdravstveni participaciji. Med stalne oblike pomoči so- di še prispevek za prehrano ti- stim otrokom v šoli in vrtcu, ka- terih starši tega ne zmorejo pla- čevati. Edini vir starejšim in za delo nesposobnim osebam so do- delili 44, kot dodatni vir za preži- vljanjepa 86 upravičencem. V splošnih socialnih zavodih pla- čujejo in doplačujejo oskrbo 60 osebam. 2214 otrok, ki živijo v 1190 družinah, prejema otroški dodatek. V rejništvu je 61 otrok, v šoli s prilagojenim programom 109, na usposabljanju 22 in v vzgojnih zavodih 4 otroci. Razmeroma dosti je upokojen- cev — kar 5328; zaradi nizkih osebnih dohodkov v preteklosti jih kar 1312 prejema varstveni dodatek. Največkrat gre za inva- lidske in družinske pokojnine. Ob vseh teh oblikah so za mla- de, ki se zaradi najrazličnejših te- žav znajdejo v precepu, organizi- rali odprt telefon in pogovore, pa nanje pride bolj malo ljudi. Marija Dobnikar je še omeni- la, da še vedno pri ljudeh prevla- duje mnenje, da ni sramotno biti bolan, bolj »sramotno« je, če po- trebuješ pomoč ob svojih drugih tegobah. Res je, da v centru ne bodo mogli vedno reševati vseh pro- blemov, je pa to pravi naslov, kjer bodo prisluhnili tegobam človeka ali pa ga napotili še kam drugam. Pomoč pa bodo ljudje v prihodnje čedalje bolj potrebo- vali. Izhodišča in elementi nove so- cialne politike v Sloveniji niso nič kaj vzpodbudni, ker je stanje takšno, kakršno je. Je pa res, da smo bili v pravicah zelo veliko- dušni. Socialna varnost naj bi bi- la odslej stvar vsakega posamez- nika — njegova in njegove druži- ne, pač v skladu z njegovimi spo- sobnostmi. Naloga države pa bo, da za to ustvari ustrezne pogoje. Proti vsem predvidljivim rizi- kom, ki lahko ogrozijo socialno varnost posameznika, se bomo morali odslej sami zavarovati in si tako zagotoviti socialno var- nost. Država bo to zagotavljala le tistim, ki tega sami ne zmore- jo. Leta 1981 je bilo v Sloveniji okrog 23 denarnih prejemkov (iz državnih virov) na 100 zasluž- kov, lani pa že več kot 40 na 100 zaslužkov. ce bi ostalo vse tako, kot je, bi leta 1992 imeli že 50 de- narnih prejemkov na 100 zasluž- kov. Nova socialna politika nala- ga posamezniku novo vlogo, ki pomeni večjo odgovornost in dolžnost vsakega od nas za soci- alno varnost, zdravje, izobrazbo, vzgojo otrok ... Socialno politi- ko naj bi vodili na dveh ravneh: z nacionalnim programom drža- va skrbi za to, da ima vsak zago- tovljeno določeno raven materi- alne in socialne varnosti, zdrav- stvenega varstva, izobrazbe, otro- škega varstva; kar je več, prepuš- ča država posamezniku, da ures- niči na način, ki mu najbolj usre- za. V začetku se sredstva za soci- alne pomoči ne bodo zmanjšala, saj demografske in zaposlitvene projekcije predvidevajo znatno povečanje števila upravičencev, spremembe pa bodo vendar »prisilile« vsakega od nas, da v večji meri skrbi sam za socialno varnost. To pa pomeni tudi nov sistem zavarovanja prek zavaro- valnic, ki ga pri nas še ne pozna- mo. Stanje, v kakršnem smo se znašli, in predvidevanja za jutri kažejo na bistvene spremembe razmerij med posameznimi kate- gorijami prebivalcev v Sloveniji. Povečalo se bo število brezposel- nih in upokojencev. Povečale se bodo razlike med višjimi in sred- njimi sloji — slednji se bodo v mnogih primerih znašli med niž- jimi sloji. To naj bi narekovalo ukrepe v socialni politiki. Pravile za te ukrepe pa bodo bistven' element socialne politike. Del bo vezan na izvajanje programov javnih služb, drugi del pa na pra- vice do socialnovarstvenih po- moči. Element socialne politike pa je tudi davčna zakonodaja — to so olajšave in oprostitve pla- čevanja davkov in progresivna stopnja obdavčevanja, saj so do- slej bile posamezne vrste dohod- kov obremenjene s proporcialni- mi stopnjami ne glede na dejan- sko ekonomsko moč zavezanca in njegov socialni položaj. Res postajamo družba »reve- žev« in ni pričakovati, da bi se lahko v nekaj naslednjih letih kaj bistveno spremenilo. Nasprotno: vedno več je družin, ki komaj »kr- pajo« iz meseca v mesec, ob vedno večjem številu brezposelnih pa tu- di to ne bo več mogoče brez druž- bene pomoči. Javna dela, na kate- ra prisega kot element socialne politike republiška vlada, bodo lahko le delno rešila socialno var- nost nekaterih. Lastna odgovor- nost pa je spet vezana na kapital posameznika in višino njegovih prejemkov, da bi se lahko »zava- roval« za hude čase. Splošni stan- dard in kakovost življenja sta v zadnjih letih tako drastično pad- la, da ni računati na kakšen velik prispevek k socialni varnosti iz te- ga naslova. In hoteli ali ne, kakor zdaj kaže, se vrača čas ljudskih kuhinj, revščine v pravem pomenu te besede. Vprašanje časa je, kaj bodo berači na ulicah postali vsa- kdanji prizor... Vida Topolovec Nataša Vodušek TEDNIK - 28. februar 1991 OD TU IN TAM - 11 VzdrŽevanje melioracij Med investicije, ki so bile izvedene v Republiki Slove- niji, spada tudi usposabljanje kmetijskih zemljišč. To je na- stalo zaradi samoprehrane prebivalstva v Republiki Slo- veniji. V Sloveniji smo imeli mno- go slabo izkoriščene kmetij- ske zemlje, mnogo kvalitetne zemlje smo izgubili z gradnjo (stanovanjska, industrija in promet) in tudi gozdne povr- šine so se in se še širijo na ra- čun kmetijske obdelovalne zemlje. Zaradi tega je do da- nes republika namenila veli- ka sredstva. Deležni smo jih bili tudi v občini Ptuj. Delež nepovratnih sredstev je zna- šal od 30 do 90 % sredstev v Nekdo je zabetoniral pretok pod cesto in melioracijski jarek spremenil v namakalnega. posameznih finančnih kon- strukcijah. Vsaka investicija je pravza- prav izvedena zato, da ima družba — država in lastnik od nje trajno korist. Zaradi trajne koristi te investicije je republika vzdrževanje opre- delila s kmetijsko zakonoda- jo (Ur. list SRS julij 73, 1/79-člen 104. in 17/86-člen 108). Navedeni členi zavezu- jejo izdajatelja odlokov (ob- čino) o uvedbi melioracij, da v takih odlokih predpiše vzdrževanje. Posebej pa vzdr- ževanje oz. zbiranje sredstev predpisuje 114. člen ZOKZ (Ur. list SRS 17/86), ki zahte- va izdajo posebnega odloka. Pri nas je to Odlok o zagota- vljanju sredstev za kritje stro- škov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melio- racijskih območjih občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, 14/86). Na osnovi tega odloka je ustano- vljen odbor za vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih. Ta predpisuje program vzdr- ževalnih del, način financira- nja, način določanja cene, potrditve cene, izdajo odloč- be o obračunu nadomestila za kritje stroškov za vzdrže- valna dela in nadzor nad opravljanjem vzdrževanja. Cena vzdrževanja za posa- mezno melioracijsko območ- je je pripravljena na osnovi popisa potrebnih vzdrževal- nih del in najugodnejše po- nudbe delovne organizacije. Pri določanju potrebnih del po območjih so lani za izra- čun letošnje cene sodelovali predstavniki po melioracij- skih območjih. Zakon o kmetijskih zemlji- ščih omogoča melioracijskim udeležencem, da ustanovijo melioracijske skupnosti. Te z lastnim interesom in delom skrbijo za vzdrževanje melio- racijskega sistema. Cena v la- stni izvedbi je lahko bistveno nižja od cene, ki jo ponudijo delovne organizacije. Pri tem je jasno, da mora potrebno evidenco opravljenih del in finančno poslovanje voditi skupnost sama. Od 33 melioracijskih ob- močjih v občini Ptuj je regi- striranih le 15 melioracijskih skupnosti. Nadzor nad vzdrževanjem poleg investitorja opravi tudi kmetijska inšpekcija in ugo- tavlja vzdrževanost meliora- cijskega sistema. V primeru, da kmetijska inšpekcija ugo- tovi preslabo vzdrževanje po- sameznega sistema, izda odločbo o obvezni izvršbi vzdrževanja v okviru predvi- denega programa. V takem primeru mora investitor na račun koristnikov in lastni- kov zemljišč opraviti vzdrže- vanje. Sistem vzdrževanja melio- racijskih objektov je določen s finančnim poračunom zara- di enakomerne obremenitve vsakega udeleženca. Vsak udeleženec je obremenjen v sorazmerju s površino, ki jo poseduje v določenem ob- močju. Cene med območji pa Primer neočiščenega melioracijskega jarka. Grmovje je posekal nekdo, ki ga je bilo potrebno plačati — šele po odločbi inšpektorja. Tudi očiščene in lepo vzdrževane jarke je mogoče najti. SO različne, odvisno od dolži- ne melioracijskih jarkov (ko- šnja, mulj), cest, prepustov, drenaž in od neto obdeloval- ne površine po posameznem območju. Vzdrževanje predvsem me- lioracijskih jarkov, vzposta- vljeno le z delovno obvez- nostjo, ne bi bilo korektno za lastnike, ki imajo svoje povr- šine vzdolž melioracijskih jarkov, v primerjavi z lastni- ki, ki na jarke spleh ne meji- jo. Ob dobro vodeni evidenci v melioracijski skupnosti mo- rajo vsi, ki čistijo jarke ali opravijo kaka druga dela, do- biti za opravljeno delo plači- lo. Plačilo se izvrši prek me- lioracijske skupnosti po ceni, ki je predvidena (npr. za koš- njo, posek, odstranjevanje mulja itd.) in je enotna na enoto, to je za tekoči meter košnje, kvadratni meter pose- ka ali košnje, za kubik izko- panega mulja itd. Sredstva se zbirajo prek Uprave za« družbene prihod- ke na hranilno-kreditnih službah zadrug in kombina- ta. Potrebno je torej zbrati de- nar in opraviti vzdrževanje. Brez vnaprej zbranega denar- ja ni možno naročiti izvedbe vzdrževanja pri delovni orga- nizaciji ali plačati izvedenega dela posameznemu udeležen- cu, ki je delo opravil. Za vzdrževanje melioracij- skih sistemov so odgovorni lastniki. Vsem, ki koristite dodatno usposobljena kme- tijska zemljišča, so se izbolj- šali pogoji obdelave in do- hodka. Ne dovolite, da vam vsi, ki ne živijo od kmetijstva, očitajo zanemarjeno investi- cijo. Zavedati se moramo, da je poslanstvo kmečkega pre- bivalstva pridelava hrane. Franc Ranfi, ing. agr.. Občinski sekr. za kmetijstvo — kmetijska zemljiška dejavnost Davki in prispevki za kmete Zakon o dohodnini obravnava kot podvrsto dohodnine (sinteti- čni davek) tudi davek od kmetij- ske dejavnosti. Kljub valorizaciji katastrskih dohodkov (nezgod za 13,42 % in gozd za 23,3 %) ta da- vek ne bo predstavljal pomemb- nega vrednostnega deleža v od- nosu do drugih davkov. Plačali ga bodo le listi kmetje, katerim skupni katastrski dohodek prese- ga višino 50 % povprečnega let- Koeficient za izračun na bruto osnovo je enak kot za zasebnike in velja tudi za plačilo prispevka za invalidsko zavarovanje za družinske člane. Ce kmet zapo- sluje na kmetiji delavce (sem ne štejejo družinski člani), potem bo moral za tega delavca plačati dvakrat po 14,4 % od bruto osno- ve (enkrat za delavca in enkrat Tabela 2. nega osebnega dohodka za pre- teklo leto v republiki Sloveniji, in to po stopnji 8 %. Tabela 2 pri- kazuje davke in prispevke za iz- mišljene primere ob predpostav- ki, da je letni OD v RS 80.000,00 din. Sistem plačevanja davkov iz kmetijstva in prispevkov se bi- stveno ni spremenil. Davek se bo plačeval v štirih letnih akontaci- jah, ker pa še ni znan letni OD v kot delodajalec). Kmet ne plača davka na plačilno listo (12%). Prispevek mora biti plačan do 15. v mesecu za pretekli mesec. Individualni kmet plača ta pri- spevek, tudi če je v bolniškem staležu, za združene kmete pa je v obravnavi predlog, da naj bi bi- li izenačeni z zasebniki. To po- meni, da bi plačali prispevek za RS za preteklo leto, še niste pre- jeli položnic. Glede prispevkov za pokojnin- sko in invalidsko zavarovanje (PIZ) še naprej velja določilo, da lahko kmetje sami določijo osno- vo za plačevanje prispevkov gle- de na svoje zmožnosti. Tako se- daj znaša najnižji prispevek za PIZ, ki omogoča zagotovitev naj- nižje pokojnine (glej tabelo I): bolniško do 30 dni, nad 30 dni pa bi ga refundirala Občinska zdravstvena skupnost. Prispevek za zdravstveno var- stvo se plačuje letno po stopnji 22% (kvartalno 5,5 "o) od skup- nega katastrskega dohodka ozi- roma 500 din v mesečnem pav- šalnem znesku za zavarovane družinske člane. Prav tako osta- jajo še nekateri individualni pri- spevki, kot so občinski samopri- spevek (2 % od KD). krajevni (če je uveden) ter prispevek za soli- darnost (% še ni znan) in prispe- vek iz solidarnosti za odpravlja- nje posledic po poplavah v letu 1990 (2% od KD). Lastniki zemljišč, ki niso zava- rovani kot kmetje, od 1/1-1991 ne plačujejo več prispevka za po- kojninsko in invalidsko zavaro- vanje. Tabela 3 prikazuje orientacij- ski prikaz izračuna dohodnine ob predpostavki, da kmet uvelja- vlja polno znižanje osnove za do- hodnino (10%, 7. člen Zakona), da uveljavlja znižanje za enega oz. dva vzdrževana družinska člana in da je letni bruto osebni dohodek v RS 120.000 din ter da kmet nima nobenih drugih pri- hodkov. Prihodnjič o plačilu prome- tnih davkov. Stanislav ZAVEC, direktor Uprave za družbene pri- hodke Vabijo na pokušino vina v Juršince Društvo vinogradnikov in sadjarjev Ptuj, ki se je konsti- tuiralo preteklo nedeljo, vabi svoje člane in tiste, ki se želijo v društvo včlaniti, na pokušino vina in oceno lanskega vinskega letnika, ki bo v nedeljo, 3. marca, ob 13. uri, v domu trsničar- jev in drevesničarjev v Juršincih. Tisti, ki želijo, da bi strokov- njaki — enologi anonimno ocenili njihov sortni ali pa tudi mešani pridelek, naj prinesejo s seboj vzorčni liter vina in ga oddajo pol ure pred pričetkom, tako da bo dobil vsak vzorec svojo številko. Sicer pa je bil za predsednika Društva vinogradnikov in sadjarjev Ptuj, ki ima svoje pododbore na Destrniku, v Goriš- nici, Juršincih in na Mestnem Vrhu, izvoljen Janko Matjašič, vinogradnik iz Zagorcev. Podpredsednika sta Franjo Jager in Simon Toplak, tajniške posle bo opravljal Jože Slodnjak, fina- nčne pa Slavko Valenko. JOS Gnojenje vinogradov Osnovno gnojenje vinogradov bomo opravili v marcu za- radi boljšega izkoristka dušika v kompleksnih gnojilih. Osno- va za gnojenje nam bo analiza zemlje; to opravljamo tudi že na Ptuju, in sicer v Vinarstvu »Solovenske gorice-Haloze«, Trstenjakova 6. Če gnojimo na pamet, potem se nam lahko dogodi, da dosežemo celo nasprotni učinek, saj lahko pride do prevelike zasičenosti z nekim elementom, medtem ko dru- gega primanjkuje, ali pa element, katerega je preveč, prepreči rastlini dostopnost drugega, ki ga je sicer v tleh dovolj. To imenujemo antagonizem. Če nam analiza pokaže zadovoljive rezultate, vinograd pa je kljub temu v slabi kondiciji, bomo pogledali pH zemlje. Ta naj bi bil približno nevtralen. Če so tla kisla, si bomo po- magali z apnjenjem. Primerno je apno, še boljši učinek pa nam da karbonatni mulj iz Sladkorne tovarne Ormož, saj ta vsebuje zraven apna še humus ter makro- in mikroelemente. Mulja lahko potrosimo maksimalno 10 ton po hektarju. Da bomo imeli v tleh dovolj humusa in ugodne kemijske, fizikalne in mikrobiološke procese, je potrebno gnojiti s hlev- skim gnojem vsaka 3—4 leta. Hlevski gnoj nam poveča zra- čno in vodno kapaciteto tal, izboljša strukturo tal ter pospeši mikrobiološke procese v tleh. Mnogi vinogradniki še zmeraj nosijo po rezi iz vinograda rožje. S tem delajo veliko škodo vinogradu, saj vsebuje rožje veliko makro- in mikroelementov, ki jih vinograd potrebuje. V rožju je približno tretjina hrane, ki jo potrebuje vinograd za rast v naslednjem letu; zraven tega nam rožje izredno kvalitet- no izboljša strukturo tal, moramo pa ga seveda primerno zdrobiti in vdelati v tla. To dosežemo z mulčerjem in frezo. Z dušikom bomo gnojili v 2 — 3 obrokih, in sicer tako, da je na razpolago vinski trti takrat, kadar ga ta najbolj potrebu- je, to je v fazi najintenzivnejše rasti. Prvič ga bomo trosili v marcu v obliki kompleksnih gnojil, dognojevali pa aprila in do konca maja. Dognojevali bomo s KAN-om. Skupna količi- na dušika, ki jo potrebuje vinograd za normalno rast, je 80 100 kg/ha, izražena v čistem dušiku; to je preračunano v KAN s 27 % dušika 300-350 kg/ha. Med letom bomo dognojevali še s foliarnimi sredstvi ob škropljenju, in sicer 2 — 3 x v juniju in prvi polovici julija. KK Ptuj - Slovenske gorice-Haloze 12 — OD TU IN TAM 28. februar 1991 - TB|MWTK Ob 40-letnici moškega pevskega zbora Strnišče Nihče naj ne trdi, da se človek, če se je ukvarjal poleg redne za- poslitve s petjem, ne počuti sre- čnega. To velja tudi za nas, ki smo prišli v leta in imamo zaradi teh utrujene glasilke, ne pa volje do petja. Že v zadnjem sestavku sem povedal, da je z gradnjo velikana TGA Kidričevo rastlo tudi kul- turno življenje. Poleg ustanovi- tve godbe na pihala in moškega pevskega zbora so bili kupljeni novi tamburaški instrumenti. Nastala je tamburaška sekcija, ki pa je pod vodstvom Maksa Vau- potiča delovala le nekaj časa; na- to so instrumente zaradi nezani- manja za to zvrst glasbe prodali v Hajdoše. Toda takratni tambu- raški zbor je zaigral prav lepo in škoda, da se ni ohranil pri življe- nju. Delovala je tudi dramska skupina, ki je najbolj zaživela pod vodstvom Lipuša in njegove Kolona tamburašev na poti od Vidma proti Majskemu Vrhu. žene. Zdi se mi, da je bil Lipuš takratni predsednik kulturno- prosvetnega društva Strnišče, ki se je preimenovalo v kulturno umetniško društvo KUD »Svo- boda« Kidričevo. Ker sem tudi sam igral pri tamburaših drugo bisernico, bi rad povedal, da smo med drugim priredili dva nastopa v Vidmu pri Ptuju. Najprej na Majskem Vrhu takratnim vinogradniškim delavcem, zvečine pa prebival- cem Vidma in okoliša. Dvorana je bila nabito polna, Lipuš, ki je kot čarodej uprizarjal razne va- bljive točke, pa je bil nagrajen z burnimi aplavzi. V tistem obdobju se je vedno kaj spreminjalo. Tudi pri kulturi. Tako je bil v Kidričevo nasta- vljen mlad učitelj Branko Raj- šter. Zaradi sprememb v kmetij- skem gospodarstvu so premestili ustanovitelja kulturnih dejavno- sti iz Kidričevega v drugi kraj, mislim, da v Turnišče pri Ptuju. Zamenjava je dišala po čisti dik- taturi. Za našega pevovodja je bil postavljen Branko Rajšter. Sprememba zborovodij je bila pravi šok za pevski zbor, kajti pevci smo bili vajeni na Maksov način učenja na vajah, Branko Rajšter pa ni bil praktično izur- jen pevovodja. Moram povedati, da zbor sprva pod novo taktirko skoraj ni znal zapeti najlažjih pe- smi. Sprememba je trajala le ne- kaj časa, dokler se pevci niso pri- lagodili pevovodji in obratno. Zbor je z intenzivnimi vajami nadaljeval delo, vmes nastopal na številnih proslavah in prire- ditvah v Kidričevem in Ptuju. Imeli smo odličnega solista za makedonsko pesem »Bolen mi leži« Lojzeta Vnuka. Vsakič, ko je Lojze (drugi tenorist) pel solo, je v dvorani nastala taka tišina, da bi se tudi mišje stopinje sliša- le. Njegov žametni glas in rahlo drhtenje je predvsem ženskam zaprlo dihanje. In kaj mislite, s čim je bil zbor nagrajen bolj ka- kor z burnim ploskanjem in po- nosnimi, ljubečimi pogledi na fante, ki podnevi gradijo in mon- tirajo tovarno, zvečer pa vadijo za nastope. Jože Vidovič Umrla slovenska kulturna delavka Katja Špur (ob priložnostni spominski razstavi) v lepi starosti je v ponedeljek, 18. februarja, umrla v Ljubljani slovenska učiteljica, pesnica, pisateljica, novinarka, prevajalka Katja Špur. Pred kakimi tremi leti smo lahko brali tudi v našem Tedniku in- tervju z njo ter roman Vrtec v Jeruzalemu kot nadaljevanko. Prav ta- ko so v tem delu slike našega ptujskega umetniškega fotografa Stoja- na Kerblerja. Pokojnica se je rodila 20. novembra 1908 v Gornjem Krapju pri Ljutomeru. Najprej se je šolala tukaj, nato v Ljubljani, Osijeku, Za- grebu in Murski Soboti. Filozofijo in sociologijo je poslušala v Skop- ju, Zagrebu, Cirenoblu in Beogradu. Poučevala je v Zagrebu in bila poročevalka pri Jutru. Med vojno je bila internirana, po vojni pa bila novinarka pri Ljudski pravici. Radiu Ljubljana, pozneje v prosveti na šolah v Križevcih in v Mariboru. Leposlo\ne prispevke, članke in pre- vode je objavljala v Borcu, Cicibanu, Delu, Glasu Saturnusa, Gospo- darskem koledarju. Kmečki ženi. Koledarju OF, Koroškem fužinarju, Kurirčku, Ljubljanskem zvonu. Mladem svetu. Novih Obzorjih, Naši ženi. Obzorniku, Primorskem dnevniku. Pionirju, Pomurskem vestni- ku. Slovenskem vestniku. Socialistični misli, tovarišu, TV 15, mari- borskem Vestniku, Novem rodu. Delavski enotnosti. Dialogih, 7 D, Večeru, Sodobnih potih idr. Njena dela: Po novih poteh (1947), 50000 hektarov (1948), Juna- ki dela (1948), Plugi orjejo (1949), Pod eno streho (1950), Prva knjiga o rastlinah (1951), Slepa v pregnanstvu (1963), 22000 kilometrov od Kragujevca do Kragujevca (1963), Dva studenca (1958), Vezi (1970), Sošolca (1977), Ravensbriške pesmi (1977), Ljubezen je bolečina (1980), Vrtec v Jeruzalemu (1984), Pri materi (1984) idr. Seveda bo marsikatero njeno delo literarna zgodovina označila kot socialnorea- listično branje, vendar bo ostalo zlasti v njenih pesmih in zadnjih de- lih mnogo človeške humanosti, osebne intime in srčnih bolečin, kar jo bo delalo človeško, toplo. V Ljudski in študijski knjižnici je ob njeni smrti priložnostna krajša razstava njenih del in nekaj člankov o njej. DR. JANKO ČAR - PREDSEDNIK SKD V SLOVENSKI BISTRICI Minula leta so pustila v ljudeh velik etični primanjkljaj. . . Znanega slavista z mariborslie Pedagošlie faliultete dr. Janka Čara njegovi someščani v Slovenski Bistrici dobro poznajo. Živi zelo aktivno življenje: ob rednem delu na maribor- ski Univerzi najde še vedno dovolj časa za kulturno dejavnost, aktivno dela pri slovenjebi- striškem Društvu za varstvo okolja in naravne dediščine, kjer je predsednik, predsednikuje pa tudi Slovenskim krščanskim demokratom. Vse. česar se loti, opravlja z neverjetno ljubez- nijo in zbranostjo. Veliko črpa iz svoje mladosti, ki jo je deloma preživel pod gozdnatim Po- horjem (rojen na Tinju, do vojne živel na Zgornji Bistrici), deloma pa v času vojne, visoko nad Idrijo, med temnimi gozdovi in belim skalovjem. Vojna pa je v duši mladega človeka pu- stila prva grenka spoznanja. Zanima me, kdo je Janko Čar? Dr. Janko Čar: Rodil sem se 1932 na Tinju na Pohorju, in sicer v stari osnovni šoli. Usodno naključje? Morda. Tu sem preživel le kratek čas, ker sem se s starši kmalu prese- lil na Zgornjo Bistrico. V tem kraju nas je le- ta 1941 zatekla vojna. Ker je bil oče Notra- njec in ker seje že prej bodel s kulturbundov- ci, smo prišli na seznam za izselitev. Oče je hitro sklenil, da se ne bo pustil odvleči v Sr- bijo, zato smo nekaj ur pred izselitvijo pobe- gnili na italijansko stran in končno po mu- čnih zapetljajih prišli v očetovo rojstno vas Čekovnik nad Idrijo. S seboj smo prinesli le dva kovčka, vse drugo imetje, ki so si ga star- ši kot skrbni in pošteni trgovci pridobili, je bilo zaplenjeno. Oče je kasneje odšel v parti- zane, z materjo pa sva se težko prebijala sko- zi hude čase. Kraj, kjer sva živela, je bila ne- kakšna »nikogaršnja zemlja«, čeznjo so vi- hrali zdaj Nemci, zdaj partizani. Ste se po vojni vrnili v Bistrico? Dr. Janko Čar: Vrnili smo se, vendar je bi- lo treba začeti tako rekoč na novo. Dobili smo nekaj obtolčenega pohištva — vse drugo je bilo izgubljeno. Prišla pa so še hujša razo- čaranja. Čeprav smo med vojno veliko delali za partizansko bolnišnico Pavlo in čeprav je bil oče v partizanih, smo bili nekako zazna- movani: oče je bil namreč pred vojno krščan- ski socialist. Zato zanj ni bilo prave službe; da bi se lahko preživljali, je moral zgrabiti za težaško obrt. In še nekaj: dve desetletji po vojni mu je sicer dober znanec zaupal, da ga je nameravala komunistična oblast celo — li- kvidirati. Zaradi vsega povedanega tudi meni gimnazijska in študentska leta niso bila post- lana z rožicami. Vaš oče je bil krščanski socialist že pred vojno. Ste potem tudidoma živeli v tem duhu? Dr. Janko Čar: Reči moram, da je bila v družini trdno navzoča krščanska etika in da smo z njo tvorno živeli. Nikakršno pobožnja- karstvo nas ni vezalo, posebno kar se matere tiče, je bila to izjemno globoka vera, ki jo je v življenju vseskozi udejanjala. Bila je skrom- na, telesno šibkejša, vendar nenavadnih te- lesnih in duhovnih moči. Kadar naju je med vojno zasliševala nemška vojska, sem vedno trepetal: mati seje iz obtoženke ali osumljen- ke takoj spremenila v tožnico, ki je v tekoči nemščini presenetila zasliševalce. Še danes ne razumem, kako je mogoče, da je niso za- prli. Bil sem deležen odlične vzgoje: brez pri- dig, brez prepričevanj. Samo zgled. Vendar zgled, ki me je z leti bolj in bolj navduševal in bogatil. Gimnazijo ste obiskovali v Mariboru. Dr. Janko Čar: Nameraval sem na klasi- čno gimnazijo, pa sem medtem zbolel, zato sem pristal na realni. Po maturi leta 1952 sem se odločil za slavistiko Že v gimnaziji sem se začel ukvarjati s poezijo. Objavljal sem pred- sem v Svitu in Novih Obzorjih. Svit je danes precej pozabljen, vendar ne kaže pozabiti, da je v petdesetih letih odigral pomembno vlogo v našem kulturnem življenju. Z revijo Beseda pomeni prvi kritični glas zoper favorizir.'.ni socialistični realizem, ki je bil povsem podre- jen političnemu aktivizmu. Tako je Svij po- magal prebijati prve povojne blokade. Žal je bil proti oblasti nemočen in je moral po ne- kaj številkah ugasniti. Iz te revije pa je izšlo nekaj vidnejših kulturnih delavcev, naj ome- nim pisatelja Petra Božiča, igralca Poldeta Bibiča, pisatelja Marjana Kolarja, prevajalca Stanka Jarca. Po diplomi na slavistiki leta 1958 žal nisem poslušal svojega profesorja dr. Slodnjaka, naj vpišem podiplomski študij iz slovenske književnosti, čeprav mi je obljubil, da mi bo priskrbel štipendijo. Zaradi staršev sem se namreč odločil, da pridem službovat v Slo- vensko Bistrico. Tu sem mnogo sodeloval pri kulturnem de- lu. Zlasti sem se ukvarjal z režijo recitalov. Kakor sem lahko na kulturnem področju uresničil mnoge svoje načrte, pa v svojem po- klicnem delu v šoli nisem bil zadovoljen. Ne zaradi stroke, saj sem delo z veseljme opra- vljal. Motilo me je, da se je politika tako na- silno vtikala v delo šole. Zlasti lokalni politi- čni veljaki. V neenakem boju je dal Bistrici slovo najprej prof. Ignac Kamenik, izjemno Dr. Janko Čar sposoben ravnatelj in kulturni delavec, nato pa sem se umaknil tudi jaz. Na novo ustano- vljeni Pedagoški akademiji v Mariboru so mi ponudili asistentsko mesto in ponujeno delo sem takoj sprejel. V tem času sta bistriško os- novno šolo zapustila še dva orofesoria. Na akademiji sem bil najprej asistent, nato več let višji predavatelj, sedaj sem do- cent. Iz česa pa ste doktorirali? Dr. Janko Čar: Vsa študentska leta je ve- ljalo moje zanimanje predvsem književnosti, na akademiji, kamor sem prišel leta 1964, pa ni bilo mesta asistenta za književnost. Sicer pa je bilo asistentsko oziroma predavateljsko, mesto za literaturo tedaj ideološko izposta- vljeno. Vedel sem, da ne bi mogel uresničiti vsega, kar sem želel, zato sem se, res malo rad, malo nerad, usmeril k jeziku. Postal sem asistent za slovenski jezik. Ker pa me je knji- ževnost še nadalje privlačila, sem se zlasti posvečal mejni znanosti med jezikom in knji- ževnostjo — to je stilistiki. Tako je zastavlje- na tudi tema moje doktorske disertacije, v ka- teri sem razčlenil jezik in slog Tavčarjeve krat- ke vaške proze z naslovom Med gorami. Študentje vas imajo za strogega profesorja, vendar profesorja, ki jim veliko da, jih veliko nauči. Vsakdo, kdor naredi pri dr. Čaru izpit, pravi, da je že kar na konju. Koliko resnice je na tem? Dr. Janko car: Izhajam iz dveh predpo- stavk. Prvič, študent naj s svojim znanjem dviga ugled fakultete in s tem tudi profesor- ja, in, drugič, kar je najpomembnejše: štu- dent mora biti strokovno tako dobro podko- van, da bo svoje učiteljsko delo opravljal brez posebnih težav in da bo užival ugled pri učencih oziroma dijakih, pri starših svojih varovancev in pri stanovskih tovariših. Štu- dent, ki misli na svoje bodoče delo, bo to ra- zumel. Vedno si prizadevam, da bi upošteval študenta in da pri tem ne bi odstopal od svo- jih zahtev ^lede ravni znanja, ki se zahteva pri izpitu. Zal naše srednje šole do sedaj niso bile izbirne, zato so prišli do visoke šole tudi taki, ki kratko in malo niso imeli dovolj spo- sobnosti za študij. Precej odjuge je bilo zadnje leto tudi v politi- čnem življenju. Slovenska pomlad se je kar razcvetela. Kako pa gledate vi na porajanje de- mokracije? Tudi s političnega vidika. Je vse to, kar se pri nas sedaj dogaja, zadovoljilo vaša pričakovanja? Dr. Janko Čar: Moram povedati, da s spremembo oblasti nisem pričakoval čude- žev. V zelo veliki meri se ljudje sploh ne za- vedajo, kakšno dediščino nam je zapustil boljševiški režim. Od nove oblasti pričakuje- jo, da bo vrgla to dediščino v cilinder, nato pa, hokus pokus, iz njega izvlekla — novo Švico. Osebno menim, da je hujši kot gospo- darska polomija etični in moralni primanj- kljaj pokolenja, ki ga je vzgajala stara oblast. Konec koncev: vse se začne in konča pri člo- veku. Seveda pa na naše razmere ne gledam s sončnimi očali. Ali seje mogoče strinjati s to- likšnim obdavčenjem otroških oblačil, pa knjig, pa . . .? Ce si v čem prizadevam, si pri- zadevam, da bi pomagal zlasti mladi genera- ciji, ki išče svoj obraz. Tu ne mislim nič stran- karsko, ampak v smislu humanizma. Prav ta- ko velja tem ciljem moje politično delo, koli- kor sem stopil vanj to zadnje leto. Mi pravimo temu nesrečno prehodno obdobje. Dr. Janko car: Bojim se, da to prehodno obdobje ne bo ravno tako kratko. Zastarele stroje bo mogoče v doglednem času vendarle zamenjati, ljudi, ki so videli v državi pred- vsem molzno kravo, pa ni mogoče spremeniti kar tako. Nekakšna praznina je vidna, zlasti pri srednji generaciji. Opazno je sorazmerno malo volje, da o kakšnem navdušenju za ja- vno delovanje sploh ne govorimo. Politično smo še vedno hudo pohojeni. Veliko pa je v nas veselja do vsakršnih prepirov. Predvsem v kulturnem delovanju je ponekod prava praznina. Dr. Janko Čar: Čeprav smo bili socialisti- čno usmerjeni, smo večino kulturno zane- marjeni. Zlasti na podeželju je ponekod kul- turna puščava. Zgubili smo navdušenje, manjka dejavnih kulturnih delavcev, prema- lo pa podpiramo raznovrstna kulturna priza- devanja tudi mi sami. Včasih so učitelji po- menili srce kulturnega življenja na podeželju, danes jih v mnogih krajih na kulturnem po- dročju skoraj ni opaziti. V Slovenski Bistrici sicer imamo vsako leto nekaj zelo dobrih kul- turnih prireditev, v splošnem pa je tovrstna ponudba skromna. Eno do dve dramski deli in nekaj glasbenih prireditev je za tako me- sto, kot je Bistrica, premalo. Že več let opo- zarjam na občuten primanjkljaj v likovnem življenju. Predlagal sem tudi, da bi razmislili o kaki stalni likovni zbirki. Za takšno razstavišče bi bil najprimernejši bi- striški grad. Dr. Janko car: Da. Grad se počasi, vendar vztrajno spreminja v pomembno kulturno središče z rastavnimi in prireditvenimi pro- stori. Tako že imamo imenitno stalno razsta- vo o rimski cesti skozi občino, pripravlja se bogata etnološka zbirka, dobro tečejo pripra- ve na spominsko sobo pisatelja Jožeta Toma- žiča. Žal je viteška dvorana za večje priredi- tve premajhna. Za to, da teče kulturno življe- nje dalje, imajo nemalo zaslug kulturni de- lavci Stane Gradišnik, Branko Gombač, Mar- ko Cvahte, Marjan Krajnc in še kdo. Pogovarjala se je Vida Topolovec Foto: Samo Brbre Izdajateljska dejavnost bistriške kulturne skupnosti v knjižnici dr. Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici so v mesecu kulture pripravili razsta- vo »Pregled izdajateljske dejavnosti Kultur- ne skupnosti občine Slovenska Bistrica«. Od 1982. leta, ko so izdali Jurija Vodovnika in njegovo ljudsko pesniško zapuščino, pa vse do lanskega leta, ko je izšel drugi slovenjebi- striški zbornik, je izšlo petnajst knjižnih zbirk. Na razstavi, ki jo bodo danes sklenili, so obiskovalci razstavljene publikacije lahko kupili. Skoraj pravilo je, vsaj zadnja leta, da izda- jo literarno delo kakšnega domačina. Tako so v okviru izdajateljske dejavnosti izšla dela Ivana Pavlica (pesniška zbirka Še sije son- ček). Jelke Verdeljak (Hrepenenja), Jurija Novaka (pesniška zbirka v kajkavščini Deca brez svetešnje oprave), Olge Tomažič (Od cvetu k sadu), Anice Jovič (Moja pesem), v letu 1991 pa O času in ljudeh Jelke Sernec. Vida Topolovec Aforizmi če je direktorju edina izobrazba politični tečaj, bo šlo podjetje zanesljivo v stečaj. _ ^ _ Dokler nam bo svobodomiselnost tuja miselnost, si samo mislimo da misli- mo. # Za mnoge osla/a edini up — življenje na up. • - Pravna država .še ni nujno tudi pravična država. B revi rje goreče ^vernih revir. Gonje niso bile nikoli gonilna sila napredka. Največjih pokor se sploh ne da pokorili. - • - Omejen um -I- omejeno srce = neomejeno gorje. ~ • ^ Marsikaferetnu sekretariatu je že odpadel ariat. - • - Delitev na razvite in nerazvite postaja v.se bolj delitev na nerazvite in zvile. - • - Ti meni katnen, jaz tebi kruh. ________^ , ..______ TEDNIK - 28. februar 1991 KULTURA - 13 V OSNOVNI ŠOU V GOmŠNICI JE RAZSTAVUAL FRANC TOBIAS Kamen in poezija Franc Tobias se je rodil y Muretincih in hodil v šolo v Coriš- nici. Pot pa ga je zanesla daleč od rojstnega kraja, tudi na začasno delo r ISemčijo, patent pa seje ustalil » Razranju, kjer živi danes. S kiparjenjem, slikanjem in pisanjem poezije hodi skozi življenje, čeprav je sicer zaposlen kot komercialist v Chemu. Po dolgih letih in mnogih razstavah doma in v tujini se je želel predstaviti tudi v domačem kraju. Osnofna šola (iorišnica mu je prijazno odstopila prostor in tam je nastal tudi pogovor z njim. Kako je vrniti se v domači kraj z razstavo plastik in slik?" Franc Tobias: Po vseh pred- stavitvah po svetu se mi zcii. da je prišel tudi čas, da se predsta- vim domačinom. Vprašanje je, koliko me še jioznajo . . . Od kod ta želja po izpovedi v kamnu in sliki? Franc Tobias: Kiparil sem že kot otrok. Potem je nastala risba, pa skica, grafika, linorez ... V Gorišnici predstavljam plastike iz belega pohorskega marmorja, od graiik sem izbral linorez in monotopijo. Tema je v glavnem ekologija, v kamnu pa upoda- bljam ptice in povezanost člove- ka z njimi. Zakaj samo pohorski beli mar- mor? rranc Tobias: Pohorski mar- mor sem odkril najprej v Ptuju, kjer je veliko marmorja s Pohor- ja, saj so ga poznali že Rimljani, čeprav tudi mnogi domačini več ne vedo, da je na Pohorju mar- mor. Jaz sem ga naključno odkril nekako pred šestimi leti in ^a zdaj hocfim iskat na nahajališča, ki so še iz rimskih časov. Znači- len ie po tem, da je bel, rahlo dimljen in ima zelo velik kristal, zato • so tudi moja dela malo odprta, ni vse brušeno, pač pa le deloma, da se kristal vidi, da za- poje naravni kamen. zakaj hkrati izpoved v slikar- stvu in Kiparstvu? Franc Tobias: Slikarstvo, ki sem se mu posvetil v začetku, sem kasneje opustil, ostal sem zvest risbi, grafiki. Želim izpo- polniti tehniko linoreza; ki mi daje zelo velike možnosti izraža- nja. Ko ne kiparim se prepustim grafiki . . . Različni materiali, različne teh- nike izpovedovanja — kakšen iz- ziv je to? Franc Tobias: Pri vsem moraš biti malo obrtnik, to ni najtežje. Najtežje je izbrati življenjsko pot, življenjsko filozofijo, neka- teri pravijo rdeča nit. Pri meni ta rdeča nit ni tako zaznavna, oči imam odprte na vse strani, ker želim povedati nekaj več, kakor morda zmorem. Z vsakim novim delom pričakujem, da bom pove- dal več. Kaj je bil vzrok vaši predstavi- tvi prav v osnovni šoli v Gorišnici? Franc Tobias: Iz te šole sem odšel kot slab učenec, šola mi ni dala tistega, kar bi mi lahko. Nihče ni računal, da Iji se lahko sploh s čim ukvarjal. Življenjska šola pa je tista, ki vsakemu poka- že pot. Talent je lahko v vsakem človeku, pa mu niso dane mož- nosti, da bi se ta njegov talent razvil. Pri vsem tem pa je še odločilna volja, s katero prodiraš minio mimodrvečih ljudi in se kdaj pa kdaj ustaviš . . . Razstava ... Franc Tobias: Razstava me ne- kako druži z ljudmi. Povsod ča- kaš ljudi, ne gledaš, koliko jih bo prišlo, vedno pa si zadovoljen, ko jim ob tvojem delu zastane korak. V samozaložbi je lani izšla pes- niška zbirka Lipa. Zakaj poleg li- kovne izpovedi tudi poezija? Franc Tobias: Poezija je me- dij, ki tiči v vsakem človeku. Vsak si želi kdaj krikniti ali zape- ti. V moji izpovedi tudi s poezijo gre za istega človeka, ki se izpo- veduje z različnimi materiali. Li- pa je nastajala v tujini, ko sem bil v Zahodni Nemčiji pred 25 leti. Korenine ima daleč v prete- klosti, vejevje pa se je razraslo v pomladi demokracije, če ni ta demokracija zopet le fraza. Lipa je oda, hvalnica naši deželi, ven- dar so v njej tudi kritične besede. Nataša Vodušek Naš Vojan Tihomir Arhar Srečali smo se decembra 1989 v Ljubljani na Gospo- darskem razstavišču v veselem pričakovanju dedka Mra- za. Z Vojanom Tihomirjem Arharjem. Tam smo bili učen- ci od 1. do 4. razreda in tovarišice OŠ Leskovec pri Ptuju. Domov smo se vrnili polni vtisov s prijaznega srečanja z našim sedanjim sodelavcem. Takoj nam je bil všeč. Ima izredno dober spomin. Nekateri učenci so mu recitirali pesmi in le-te si je dobro zapomnil. Prejeli so pisma in pohvale. Lani jeseni smo prejeli pismo. Gospod Vojan Tihomir Arhar se je ponudil, da nam pomaga. Sedaj smo neraz- družni in veselimo se vsake njegove pomoči. Predvsem pi- sma — obojestranska — kar dežujejo. A ne samo pisma. Naš cenjeni, lahko bi rekli kar član kolektiva, vrta in vrta in vedno izvrta kaj koristnega in pošiljka je tukaj. Naša šola je postala bogatejša, predvsem duhovno. Stene razre- dov in hodnikov krasijo najrazličnejši plakati »s prve ro- ke«, tu so številna pisma, seznanjeni smo s svežimi kultur- nimi novicami v prestolnici, posreduje nam najrazličnejše^ ideje, naslove znanih slovenskih osebnosti, imamo avto- gram našega alpinista Tomaža Česna; premoremo vrsto njegovih knjig in pesmi, ki so samo naše, razne pripomoč- ke, okraske... Predvsem pisma so nekaj posebnega. Kako izgledajo, pa ne izdamo! Zelo smo ponosni nanje, pa še duhovita so povrhu. V novembru in decembru smo prejeli kar 66 leposlov- nih knjig in tako znatno obogatili šolsko knjižnico. Tu so še številne kasete in majhna, skromna, a prisrčna in zelo cenjena darilca. Nestrpno čakamo, da bomo koledar obrnili na 2. april 1991, kulturni dan ob mednarodnem dnevu mladinske književnosti. To bo obenem svečana podelitev bralne značke. Pričakujemo Vojana Tihomirja Arharja. Upamo, da se nam bo velika želja uresničila, kajti mnogo si ima- mo povedati. Beseda HVALA v tem trenutku pomeni pre- malo, a vseeno: zelo vas cenimo, naš dragi striček iz Lju- bljane! Učenci OS Leskovec Janez Šibila podaril muzeju pet slik Janez Šibila je ob koncu svoje razstave na I*tuju prijetno presene- til ptujski Pokrajinski muzej. Za muzejsko zbirko sodobne likovne umetnosti je podaril pet slik. Prav tako smo se z g. Šibilom dogovorili o odkupu štirih njegovih slik. Na ta način smo našo zbirko obogatili za devet dragocenih del, ki bodo dostojno predstavljala svojega avtor- ja v sklopu pregleda sodobne likovne umetnosti našega kraja in tudi likovnih ustvarjalcev, delujočih zunaj rojstnega kraja. Vsekakor je darilo Jazena Šibile vzpodbudila njegova navezanost na domači kraj, pa tudi dejstvo, da je ptujska občina že pred vojno poskrbela za takrat majhnega, nadarjenega fanta iz Nove vasi pri IViarkovcih in ga štipendirala. Ob tem seveda ni nihče zahteval, da se bi moral Šibila vrniti na Ptuj in tukaj upravičevati dobljeno štipendi- jo. Omogočiti nadarjenemu sokrajanu, da s svojo uveljavitvijo uvelja- vi tudi svoj kraj, je že samo po sebi dovolj plemenito dejanje in korist obenem. Zdi se mi, da bi nam taka miselnost trenutno na Ptuju prav prišla (kljub današnji krizi), kajti le če bomo znali preseči egalitarnost in najsposobnejšim med nami omogočiti napredek, se lahko nadeja- mo lepše prihodnosti. Tega so se že pred vojno zelo dobro zavedali prof. Hasl in drugi modri možje, ko so omogočili štipendijo mlademu Sibili. Žal v novi državi ta praksa ni postala splošno pravilo. Zato naj bo ta zahvala Janezu Šibili obenem tudi apel, da se najbolj nadarje- nim omogočajo potrebne razmere za njihov razvoj, ne glede na for- O BEATA SOLITUDO — 1989, tempera na lesu 40 x 80 cm. malne imovinske cenzuse in razne strogo omejene fonde. Seveda naj to velja le za »lepe umetnosti«. Ob tej zahvali se iskreno opravičujemo Janezu Šibili za neljubo pomoto v prejšnji številki Tednika, ko smo za rojstni kraj umetnika pomotoma namesto Nove vasi pri Markovcih navedli Stojnce. Našemu slikarju želimo še veliko ustvarjalnega dela, zadovolj- stva v bodoče in upamo, da bomo skupaj postavili še kakšno razstavo na Ptuju. Boris Miočinovič 14 — ŠPORT IN DRUŠTVA 28. februar 1991 - XEDNIK Ptujčani v izvrstni formi v četrtek,31. januarja, se je ekipa SKK Jože Lacko Ptuj udeležila prijateljskega srečanja v tradicionalnem karateju (ippon shobu) v raz- košni dvorani Tabor v Mariboru. V finalnih borbah jo je premagala najboljša ekipa v Sloveniji SKK »Boris Kidrič« Maribor, ki je obe- nem tudi prvi privatni klub, last izkušenega trenerja Ljuba Javorška. Za ekipo SKK »Jože Lacko« so nastopili: Saša Ceh, Andrej Cafu- ta, Branko Rodošek, Borut Tement, Sebastijan Strnišek ter Sonja Žu- mer in Alenka Rižnar. Najbolje sta se odrezala veterana Saša Ceh in Andrej Cafuta. Ceh je pokazal, da je v odlični formi za bližnje repu- bliško prvenstvo v marcu in je zadnjo borbo dobil z rezultatom 2:1. Vedno boljši Andrej Cafuta pa je z 2:0, odpravil eksplozivnega Drak- slerja. Branko Rodošek je končal z nerešenim rezultatom. S Temen- Saša Čeh (desno) na pripravah na republiško prvenstvo. tom jn Strniškom predstavlja pravo osvežitev v prvi postavi ekipe. So- njo Žumer in Alenko Rižnar pa še čaka naporna tekmovalna sezon^. Ekipa Jože Lacko je presegla pričakovanja in dokazala, da so njeni člani v izvrstni formi za bližajoče se republiško prvenstvo. SILVO VOGRINEC Vpis v karate klub SKK »Jože Lacko« Ptuj vpisuje nove člane in članice vsak torek in četrtek od 18. do 21. ure v OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Klub goji športni in tradicionla- ni karate najčistejše in najbolj razširjene oblike karateja v svetu: SHOTOKAN! Treniramo v začetniški in članski sekciji, ki obsega tekmovalni in rekreativni karate. V klubu vadijo tako ženske kot pionirji, vsak ponedeljek in petek od 16.30 do 18.30 pa imamo v dvorani Mladika treninge z utežmi za razvoj moči in vzdržljivosti. Treninge vodi Silvo Vogrinec (2. D.A.N) z asistenti. Pridružite se veliki družini kimono športa. »HUS«! Ptujski šahisti o svojem delu in načrtih Ptujski šahisti so opravili oce- no dela in rezultatov za preteklo ter sprejeli bogat program za le- tošnje leto. Ob pregledu lansko- letnih rezultatov so kot že nekaj zadnjih let ocenili, da je bilo to ponovno eno najuspešnejših ta- ko po tekmovalni kot organiza- cijski strani. ce bi pričeli pri rezultatih v pionirski konkurenci, potem je potrebno izpostaviti premoč na regijskih prvenstvih, kjer so naši pionirji in pionirke osvojili med posamezniki tri tretja mesta, dve četrti in dve šesti, med ekipami pa dve prvi ter eno drugo in eno tretje mesto. Vsekakor velja izpo- staviti mlade šahiste OŠ Gorišni- ce, ki so pod mentorstvom Iva VORŠICA osvojili še po eno tre- tje in eno 9. mesto na republi- škem posameznem ter 1., 2. in 5. mestu med ekipami, ekipa starej- ših pionirk pa še 5. mesto na dr- žavnem prvenstvu. Razred zase so bile ponovno tudi članice ŠD Ptuj, zato je prav, da najprej naštejemo njiho- ve rezultate: — Narcisa Mihev je osvojila 11. do 15. mesto na polfinalu dr- žavnega prvenstva za članice, 8. mesto na finalu državnega pr- venstva, kar je največji uspeh slovenskega ženskega šaha zad- njih nekaj let, 2. mesto na repu- bliškem mladinskem prvenstvu ter 3. mesto na državnem. Naj- večji njen uspeh in priznanje za dosežene rezultate pa je vseka- kor uvrstitev v mlado reprezen- tanco za nastop na olimpiadi v Novem Sadu, kjer je z odlično igro upravičila zaupanje. Na tej olimpiadi sta sodelovala v vlogi sodnikov Janko Bohak in Milan Šeruga, kar je tudi priznanje dru- štvu. — Anita Ličina je na republi- škem mladinskem prvenstvu os- vojila 3. mesto, na članskem pa 5. ter vrsto dobrih uvrstitev na mednarodnih turnirjih. — Republiški naslov v članski konkurenci je tudi tokrat pripa- del članici SD Ptuj Anreji Erja- vec, ki si je tako kot Narcisa in Anita zagotovila nastop na letoš- njem državnem prvenstvu članic. Uspešni so bili tudi mladinci — pionirji, saj je Robert Roškar osvojil 7. mesto na republiškem prvenstvu pionirjev, Matjaž Plajnšek 12. in Saša Prelog 14. Marko Tratar je osvojil 2. do 3. mesto na republiškem prvenstvu mladincev, vsi štirje pa so v fina- lu republiškega pokala maršala Tita osvojili odlično 5. mesto med ekipami. Izreden uspeh je dosegel tudi Igor Jelen, ki je v lanskem letu nastopil za ŠD Ptuj, saj je osvojil 1. mesto na republiškem mladin- skem in članskem prvenstvu, bil pa je tudi 7. do 11. na državnem prvenstvu mladincev. Uspešno je skupaj z Narciso Mihevc nasto- pil na mednarodnem turnirju mladih upov na Nizozemskem, kjer sta nastopila kot predstavni- ka ŠZ Jugoslavije. Pri članih velja omeniti 3. me- sto Iztoka Jelena in 7. mesto Da- nila Polajžerja na republiškem prvenstvu članov. Velik uspeh pa je dosegel še Rado Brglez z osvo- jitvijo 2. do 4. mesta na medna- rodnem turnirju KURENT 90 v Ptuju in s tem tudi drugega bala za naslov MM. Vsi omenjeni igralci in še ne- kateri (Marko Podvršnik) so uspešno nastopili na številnih mednarodnih turnirjih; med dru- gim je na zadnjem turnirju na Madžarskem Danilo Polajžer os- vojil 1. mesto. Pri ekipah smo že omenili 5. mesto mladincev na republi- škem pokalu maršala Tita, člani so bili na tem tekmovanju 4., čla- nice pa 8. Kot republiški prvak leta 1989 je ekipa SD Ptuj v lan- skem letu nastopila v drugi zve- zni ligi, kjer je skupaj osvojila 8. mesto (mladinci 3., članice 6. in člani 7.). Zbrala je sicer enako število točk kot sedmouvrščena ekipa, vendar je kljub temu iz- padla, kar pa ne bi smeli vzeti kot neuspeh, če vemo, da je od 12 ekip izpadlo 5. Ponovno je odlično igrala eki- pa dopisnih šahistov, saj je na državnem prvenstvu osvojila 3. mesto. Izreden uspeh pa je dose- gel Janez Podkrajšek, ki se je uvrstil med 55. in 69. mestom najboljših svetovnih dopisnih ša- histov. ŠD Ptuj je bilo v lanskem letu ponovno organizator številnih prireditev. Skupaj z ZTKO Ptuj je izvedlo občinska prvenstva pionirjev v posamezni in ekipni konkurenci, posamezno prven- stvo društva, 12 hitropoteznih turnirjev ter številne turnirje po sekcijah, kjer se je še posebej aktiviral republiški šahovski sod- nik Jože VOGLAR. Pod predsedstvom Slavka BR- GLEZA je organizacijski odbor izredno uspešno izvedel že 3. mednarodni šahovski turnir, imenovan KURENT 90. Prav tu je Rado Brglez osvojil 2. bal za mednarodnega mojstra, kar pa je uspelo še Zahodnemu Nemcu Blaseku in Mariborčanu Veličko- viču. S 40. republiškim prven- stvom zri člane je društvo skleni- lo lanskoletno obsežno in uspe- šno tekmovalno ter organizacij- sko delo. Bogat program za letošaie leto bo ponovno zahteval ogromno angažiranje posameznikov in društva kot celote. Že aprila bo prvi velemojstrski turnir visoke 7. kategorije z ude- ležbo 12 igralcev. Društvo je Ša- hovski zvezi Slovenije ponudilo še izvedbo letošnjega republiške- ga prvenstva mladink in članic, v oktobru ali novembru pa bo iz- vedlo še prvi mednarodni šahov- ski turnir za ženske. S temi prire- ditvami vsekakor želijo zagotovi- ti čim boljše pogoje domačim članom in še posebej članicam, ki so prav gotovo v samem slo- venskem šahovskem vrhu, počasi pa se prebijajo tudi v jugoslo- vanskega. To potrjuje uvrstitev vseh treh na letošnje državno pr- venstvo članic, ki bo od 31. mar- ca do 15. aprila. Tako kot doslej se bodo člani ŠD Ptuj vključevali v tekmovalni program regionalne šahovske zveze, ŠZ Slovenije in ŠZ Jugo- slavije od pionirskih do članskih konkurenc. Vse to pa bo samo pripomoglo k dobri pripravlje- nosti ekipe, ki bo na letošnjem republiškem prvenstvu ponovno poskušala osvojiti najvišji na- slov. Ptujski šahisti se zavedajo ob- veznosti, ki so jo sprejeli s tako bogatim programom za leto 1991, in težav, ki jih bodo ob vsem tem spremljale. Entuziazem in pripravljenost posameznikov je porok, da bo Šahovsko društvo Ptuj še nadalje ostalo v samem vrhu slovenskih šahovskih kolektivov. Silva Razlag Ponovno srebro za Andrejo Razlag Poročali smo že o odličnih nastopih 12-letne Andreje Razlag, učenke 6. razreda OŠ Franca Osojnika in članice kegljaškega kluba EMO iz Celja na republiških pionir- skih prvenstvih, kjer je leta 1989 osvojila bronasto, lansko leto pa srebrno medaljo. Več kot odličen pa je začetek letošnje sezone, ko se je prvič pomerila v kadetski konkurenci (tekmovalci do 16 let). Na prvem republiškem prvenstvu v parih, ki je bilo prejšnjo soboto in nedeljo v Ljubljani, je skupaj s klubsko kolegico Marijo Krneta (Marija je letos zadnjič nastopila za kadetinje) osvojila drugo mesto in s tem srebrno meda- ljo. Naslov republiških prvakinj sta prav tako osvojili čla- nici EMA iz Celja Katja Ledinek in Sonja Grivič (Katja je bila že tudi mladinska prvakinja v parih za letošnje le- to). Omeniti velja, da je bila Andreja na tem prvenstvu najmlajša in da je bil to njen prvi nastop z velikimi kro- glami, zato je uspeh še toliko večji. ce bo tudi državno prvenstvo v tej kategoriji (v posamezni pionirski in kadet- ski bo letos prvič tudi državno prvenstvo), bi bil to prvi nastop za Andrejo tudi na tem prvenstvu. Za začetek se- zone več kot vzpodbudno. -ag TBMUK- 28. februar 1991 ŠPORT IN DRUŠTVA - 15 Jerenko in Kokot — druga na zimskem prvenstvu Atletski klub IBL Olimpija je v atletskem centru Slovenije na stadionu v Šiški organizirala dvoran- sko prvenstvo Slovenije za člane in članice ter sta- rejše mladince in mladinke. Najboljši rezultat je dosegla atletinja IBL Olimpija Brigita Bukovec v teku na 60 m ovirami: s časom 8,28 je že drugič iz- polnila normo za evropsko dvoransko prvenstvo. Tudi ptujski atleti so dosegli vidne uvrstitve. Iz- boljšali so kar tri osebne rekorde: Jerenko in Iskra v teku na 60 m ter Kokot v troskoku. V teku na 60 m pri članih je bil Krabonja s 7,47 enajsti, Ro- bin pa s 7,62 dvanajsti. Bolje so se izkazali v isti disciplini pri starejših mladincih, kajti oba ptujska atleta sta osvojila medalji. Prvak v tej disciplini je Mitja Hudalin (Triglav) 7,21; za dve stotinki je bil hitrejši od Jerenka. Tretji je bil Matjaž Iskra s 7,26. Pri starejših mladinkah je bila v teku na 60 m s časom 8,08 Tanja Rozman četrta. V skoku v dalja- vo pri starejših mladincih je s 648 cm Kokot osvo- jil drugo mesto. Kokot je v troskoku z daljavo 13,54 m osvojil nehvaležno četrto mesto. V Slovenski Bistrici je domači Atletski klub iz- vedel republiško prvenstvo v zimskem krosu v vseh kategorijah. Proga je bila zelo težavna in je bilo ogromno odstopov v vseh kategorijah: pri mlajših mladincih na 4000 m je bilo na startu 29 tekmovalcev, na cilj pa jih je prišlo le 18. Ptujski atleti so se solidno uvrstili. Pri mlajših mladincih na 4000 m je bil Pralija 13., Krajnc pa 16., pri sta- rejših mladincih (6()()()m) Prelog četrti, pri članih Grabar tretji in Svržnjak trinajsti. I. z. Šahovsko prvenstvo za leto 1991 osvojil Janko Bohak šahovsko društvo Ptuj daje v zadnjih letih velik poudarek vsakoletnemu posameznemu prvenstvu^ društva. S tem želi pritegniti predvsem mlade in š© posebej tiste, ki nimajo možnosti igranja na drugih večjih turnirjih. ; Letošnje prvenstvo je bilo izredno zanimivo, sa| sta dva udeleženca sodelovala prvič, po dolgeni času pa je ponovno nastopil Nandi Supančič, kij pa je v pravo formo prišel šele proti koncu. Pohvai le zasluži tudi Janko Bohak, ki kot »starosta« ptujskega šaha najde vedno čas in pripravljenost,; da s svojo udeležbo dokaže korekten odnos do teli prvenstev. Kljub letom in v zadnjem času nekoliko manjšemu šahovskemu angažiranju pa poseže tudi vedno po najvišjih mestih. Letos je osvojil celo na- slov prvaka, čeprav je do zadnje poteze 10. (zadi njega) kola imela Anita Ličina vse možnosti, da prvič v zgodovini društvenih prvenstev postane pr-J vakinja ženska. Ko je že kazalo, da bo po nekolika slabšem začetku proti mladincu Robertu Ročt^riu v partiji, polni preobratov in obojestranskih mož- nosti, končno osvojila potrebno točko, je po petih urah igre morala pristati na delitev točke. V skup- nem seštevku je sicer zbrala enako število točk kot zmagovalec, vendar so ji naslednji kriteriji »prine- sli« 2. mesto. Pohvaliti velja mladinca Saša Prelo- ga, ki se je uvrstil takoj za favoriti na 4. mesto. Predsednik društva Milan Kneževič je ob koncu najboljšim trem izročil pokale, 4. in 5. še knjižne nagrade. Sodniški del je ponovno opravil republi- ški šahovski sodnik Jože VOGLAR; udeleženci so se mu zahvalili za opravljeno delo. Končni vrstni red: I. Janko Bohak 7,5 točke, 2. Anita Ličina 7,5, 3. Boris Žlender 6,5, 4. Saša Pre- log 5,5, 5. Franjo Lazar 5, 6. Branko Rot 4,5, 7. Ja- nez Benkič 4,5, 8. Zlatko Roškar 4,5, 9. Robert Ro- škar 4,5, 10. Nandi Supančič 4 in II. Bojan Vido- vič 1. točko. Silva Razlag Zmagal Igor lljaž Na hitropoteznem turnirju za fe- bruar je med 14 udeleženci zmagal Igor lljaž z 11,5 točkami, 2. Jože Cič 10, 3. Janko Bohak 9, 4. do 6. Milan Kneževič, Alojz Reberc in Zlatko Ro- škar 8, 7. do 8. Oliver Težak in Milan Šeruga 6, 9. Branko Rot 5 točk itd. Po dveh turnirjih je tako vodstvo v skup- nem seštevku prevzel Igor lljaž z 29 točkami, 2. Milan Kneževič 26, 3. Jo- že Čič 25, 4. Janko Bohak 19, 5. Mi- lan Šeruga 18 itd. Naslednji turnir bo v petek, 1. mar- ca, ob 18. uri v prostorih društva. Silva Razlag Občinsko prvenstvo z zračno puško Na strelišču v Mladiki je bilo v nedeljo, 3. fe- bruarja živahno, saj je potekalo občinsko prven- stvo za vse kategorije. Nastopilo je 58 strelk in strelcev, rezultati pa so: PIONIRKE EKIPNO: I. SD Turnišče - 410 krogov, 2 SD Dornava — 390 krogov; PIONIRKE POSAMEZNO: 1. Alenka Peteršič, Dornava — 157 krogov, 2. Mojca Grula, Turnišče — 152 krogov, 3. Suzana Gojkovič, Tur- nišče - 133 krogov; PIONIRJI EKIPNO: 1. SD Dornava — 410 krogov, 2. SD Turnišče 407 krogov; PIONIRJI POSAMEZNO: Jožek Cigola, Dornava — 155 krogov, 2. Aleksander Zelko, Tur- nišče — 149 krogov, 3. Branko Bojkovič, Jože Lac- ko 147 krogov: MLADINC I EKIPNO: 1. SD Turnišče 1055 krogov, 2. SD Dornava 1007 kro- gov; MLADINCI POSAMEZNO: 1. Andrej Pul- ko, Turnišče —364 krogov, 2. Vlado Lovrenčič, Opekar — 361 krogovo, 3. Andrej Orešek, Jože Lacko - 353 krogov; MLADINKE POSAME- ZNO: 1. Stanka Vogrinec, Turnišče — 329 krogov, 2. Mateja Rozman, MI P - 326 krogov, 3. Mateja Repec, Turnišče — 323 krogov; ČLANI EKIP- NO: I. MIP 1062 krogov, 2. Jože Lacko - 106 krogov, 3. Kidričevo 1055 krogov; ČLANI POSA- MEZNO: I. Ludvik Pšajd, mlajši, Jože Lacko — 358 krogov, 2. Danilo Janžekovič ~ MIP — 357 krogov, 3. Franc Ljubeč, Kidričevo — 355 krogov; 4. Jurij Lampret, Kidričevo — 355 krogov, slabša serija. Članica je bila na žalost samo ena, in to Kristi- na Pšajd, Jože Lacko — 345 krogov. HJ Drava-Ormož 17:17 (11:8) Za naše ekipe je bilo v prvem kolu drugega dela prvenstva v 1. SRL za moške najpomembnejše srečanje med Dravo in Ormo- žem. V tekmi, ki si jo je v soboto zvečer v športni dvorani Center ogledalo 300 gledalcev, so bili kljub odsotnosti Hrupiča favoriti domačini. Gostje so začeli bolj zbrano ter vodili s 4:1, 5:2 in 6:3. Zatem je domača globoka obramba začela delovati učinko- vito in Drava je polčas dobila s tremi zadetki razlike ter v nada- ljevanju razliko povečala na štiri zadetke. Od takrat dalje pa se je domačinom v napadu popolno- ma ustavilo. Z dobro obrambo so razliko treh zadetkov držali še sedem minut pred koncem, ko sta sodnika burno reakcijo s klo- pi Ormoža zaradi dveh spornih trenutkov kaznovala z dvema rdečima kartonama. Kaže, da je to in menjava vratarja pri Omro- žu domačine popolnoma spravi- la s tira, zato so Ormožani v zad- njih trenutkih uspeli rezultat ize- načiti. Tekma je bila športna, brez nepotrebnih zaostritev, ki so »krasile« tekmo teh nasprotni- kov v prvem delu prvenstva, ko je bila celo prekinjena. DRAVA: Koštomaj, Mikulič, Vugrinec 1, Vrtarič 6, Habjanič, Terbuc 2, Pucko, Šimac 1, Ram- šak 1, Kelenc 1, Sagadin 5, Mat- jašič. ORMOŽ: Gaberc, Fridrih, Rajh 2, Šandor, Sabo 5, Džarma- ti 2, Polak I, Sekelj 2, Prapro- tnik, Potočnjak 4, Zabavnik I, Valenko. Igralci Velike Nedelje so se v gosteh pomerili z Dobovo in iz- gubili z 22:34 (9:17). Po štirinajstem kolu je Drava s 15 točkami še vedno sedma. Veli- ka Nedelja za 10 deseta, Ormož pa s sedmimi dvanajsti. V na- slednjem kolu bo v Veliki Nede- lji gostovala Pomurka iz Bakov- cev, Drava se bo v gosteh pome- rila z Dolom, Ormož pa s Šešir- jem. FINALE KADETOV _ V nedeljo bo v Škofji Loki fi- nalni turnir letošnjega republi- škega prvenstva kadetov (mlajših mladincev). Nastopile bodo štiri ekipe, in sicer Drava iz Ptuja, Kolinska iz Ljubljane, Velenje (Šoštanj) in domači Šešir. Pri žre- bu Drava ni bila srečne roke, saj se bo že v prvi tekmi turnirja (po dolgi poti iz Ptuja!) pomerila z Ljubljančani. I. kotar S sobotne tekme Drava—Ormož. Občni zbor planincev v petek, 1. marca, bo redni občni zbor Planinskega društva Ptuj. Začeli ga bodo s predavanjem Vanča Kosija »Po slovenski planinski transverzali«, nadaljevali s pregledom dela in načrti za letos, sklenili pa s podelitvijo priznanj in nagrad. Občni zbor bo v dvorani za odrom Srednješolskega centra, začeli pa ga bodo ob 18. uri. ' 1. k. Ponosni na državni naslov v petek je bila v domu Franca Krambergerja letna skupščina ptujskega aerokluba. Ugotovili so, da so lani kljub zaostrenim razme- ram izvedli večino nalog in po dolgih letih celo pridobili državni na- slov. Osvojil ga je jadralni pilot Igor Kolarič, ki seje s šestim mestom tudi odlično odrezal na evropskem prvenstvu v standardnem razredu. Zadovoljni pa so tudi z dejstvom, da lani niso imeli poškodb, kar je v aerošportu zelo pomembno. Letošnji načrti so na ravni lanskih, saj se zavedajo resnosti gospodarskega stanja družbe, ki svojega odnosa do te vrste športa še ni izrekla. Torej bo izvedba nalog v največji meri od- visna od lastnih prizadevanj, dela in rezultatov. Po zahvali za uspešno delo so razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novo. Predsedstvo bodo v novem obdobju vodili predsednik Otmar Gajzer, podpredsednik Danilo Toplck in sekretar Janez Bezjak. 1. k. Šesti mesti Jerenka in Dokla Mlada ptujska atleta Franci Jerenko in Dejan Doki sta se kot čla- na mladinske državne reprezentance udeležila četveroboja Sovjetska zveza — Nemčija — Jugoslavija — Italija v Veroni. Osvojila sta šesti mesti: Jerenko v teku na 400 metrov. Doki pa v suvanju krogle. | |^ Dve zmagi za Gorišnico v Celju je bilo tradicionalno judoistično tekmovanje za memori- al Iva Reye. V močni konkurenci sta se s prvima mestoma izkazala Gorišničana Petek in Marin z zmagama v kategorijah do 86 kg in v absolutni. " I |^ Zmagali starešine Rekreativni turnir v odbojki moških ekip. ki je bil v soboto do- poldan v dvorani Center, je med sedmimi ekipami dobila ekipa ptuj- ske vojašnice, ki je v zanimivem finalu z 2:1 premagala Dornavo. Tre- tje je Kidričevo po zmagi z 2:0 proti Gimnaziji, peti so športni peda- gogi centra, šesta Fortuna, sedma pa Kungota. I Priprave Aluminija Kidričevski Aluminij, vodilno moštvo medobčinske nogometne lige, se intenzivno pripravlja na drugi del sezone. Prejšnji četrtek so z zadetkoma Ro/mana in Korena z 2:0 premagali Železničarja. | Invalidi Ptuja zelo uspešni v sob'jto, 16. februarja, je bilo \ Kranju republiško invalidsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško posameznikov po inva- lidskih kategorijah. Republiški prvak v kategoriji G3 je postal Srečko Majcenovič; nastreljal je 361 krogov in prejel zlato medaljo. Republi- ški prvak v kategoriji invalidnosti G2 je postal Jože Pintarič s 351 kro- gom. Drugo mesto v tej kategoriji in srebrno medaljo je dosegel Ton- ček Cestnik s 345 krogi. Četrto medaljo v kategoriji Gl, in to brona- sto, je v zelo hudi konkurenci dobil Ludvik Pšajd st. s 358 krogi. Po številu prejetih'medalj smo bili tudi daleč najuspešnejše društvo. Končala pa se je tudi dopisna strelska liga z zračno puško. Orga- nizirana je bila že tretje leto. Ptujčani smo dosegli tudi tukaj odličen uspeh: med 23 ekipami iz Slovenije smo zasedli drugo mesto z 8.653 krogi v osmih kolih. V polfinalu se bomo 9. marca pomerili z DI Maribor in društvom paraplegikov mariborske regije na strelišču OSZ v Ptuju, prvi v tem polfinalu pa se bo 30. marca potegoval za ekipni republiški naslov ZRŠI Slovenije. Pričakujemo veliko borbo za I. mesto. V dopisni strelski invalidski ligi so zastopali ekipo Ptuja: Srečko Majcenovič, Jože Pintarič, Ludvik Pšajd st., Tonček Cestnik in Franc Cetl. Franc CetI Vindiš najboljši atlet Slovenije Odbor za propagando pri Atletski zvezi Slovenije je tudi letos v sodelovanju z Iskro-Holding na podlagi sklepa o izvedbi ankete za iz- biro najboljših atletov in atletinj Slovenije v sezoni 1990 razposlal ozi- roma razdelil 112 anketnih listov vsem trenerjem atletskih klubov v Sloveniji, športnim novinarjem in članom organov Atletske zveze Slo- venije. Do 24. januarja je večina trenerjev in športnih novinarjev an- keto izpolnila. Na podlagi točkovanja prvih treh mest so določili vr- stni red za člane, starejše mladince, mlajše mladince ter pionirje. Na enak način so točkovali tudi pri ženskih kategorijah. Člani: Mirko Vindiš, Ptuj — 55 točk; 2. Mirko Kocuvan, Kladi- var — 42; 3.-4. Romeo Živico, Koper — 28 točk; Apostolovski — IBL, 28 točk; 5. Goran Kabič, Triglav - 13 točk. Mlajši mladinci: 1. Rok Kop, IBL — 125 točk; 2. Franci Jerenko, Ptuj - 58; 3. Jani Fridrih, TAM — 18 točk; 4. Robi Prelog, Ptuj — 13 točk; 5. Rok Prostro, IBL, 11 točk. Starejši mladinci: 1. Mirko Kocuvan, Kladivar — 132 točk. Pionirji: Grega Cankar, Kladivar - 84 točk. Članice: 1. Brigita Bukovec, IBL 93 točk. Strejše mladinke: 1. Marjana Lužar, ŽAK — 132 točk. Mlajše mladinke: 1. Vesna Zarič, Gorica — 76 točk. Pionirke: 1. Jolanda Steblovnik, Velenje — 115 točk. I. Z. Seruga — ptujski kegljaški prvak Pred časom je bilo končano kegljaško prvenstvo Ptuja za posa- meznike in ekipno. Ker je moral vsak v kvalifikacijah in na zaklju- čnem prvenstvu odkegljati skupno tristo lučajev, so uspevali le dobro pripravljeni tekmovalci. Alojz Seruga, ki je že vrsto let najboljši posa- meznik in kapetan ekipe Drave, je upravičil vlogo favorita. S 1220 po- drtimi keglji je osvojil naslov pred drugouvrščenim Plajnškom (1209) in tretjim, Cušem (1208). Novi član ekipe Premzl, kije prišel iz Prepo- Ija, je za zmagovalci zaostal samo 5 kegljev. Ekipno je slavila ekipa Kmetijskega kombinata Ptuj pred ekipa- ma TGA II in TGA I. Ženske so tekmovale le posamezno. Kegljale so 150 lučajev. Zmagala je Marija Kozoderc. Sonja Kajnih je zaostala za 48 in Angel- ca Skaza za 56 podrtih kegljev. Dobro sta kegljali tudi Milena Varvo- da in Andreja Krničar. Ker je avtomatika na kegljišču no\a, ni bilo zastojev kot prejšnja leta. Tudi sodniška ekipa je svoje delo opravila brez pripomb. PTUJČANI ŽE ŠEST TEKEM BREZ PORAZA Ekipa Ptujske Drave, ki že vrsto let uspešno nastopa v skupini A območne kegljaške skupnosti Maribor, že šest kol ni doživela poraza. To je do sedaj najuspešnejša sezona ptujske ekipe. Način tekmovanja je spremenjen, saj keglja vsak s vsakim in na točkovni sistem V sreča- njih z Dravo so bile poražene naslednje ekipe: Krilato kolo, Prepolje, Brunšvig, Ceršak, Fala in Kovinar. S. Vičar Leščak bo tekmoval na evropskem prvenstvu Na naslov Judo kluba Drava je prišla zelo vesela vest in istoča- sno priznanje, kajti na poziv zveznega selektorja sta bila vpoklicana na 15-dnevne priprave v Arandelovcu dva člana kluba Filip Lešček in Rajko Harter. Priprav so se udeležili najboljši judoisti in so jim slu- žile za velike turnirje v rangu svetovnega tekmovanja. Že v februarju sta dva turnirja, in sicer v Parizu in Pragi, v marcu pa v Sofiji. Na vseh teh turnirjih bo sodeloval član ptujske Drave Filip Leščak, in to \ kategoriji do 86 kg. Lešček je tudi stalni član A reprezentance, ki se bo v maju udeležila evropskega prvenstva v Pragi, v avgustu pa sve- tovnega prvenstva v Barceloni. Je tudi kandidat za olimpijske igre v Barceloni. Še eno veliko priznanje za ptujski šport! V zimskih počitnicah so se judoisti Drave dvakrat dnevno pripra- vljali v športni dvorani, tako da bi bili do začetka republiškega posa- mičnega in ekipnega prvenstva, ki bo v Mariboru, kar najboljše pri- pravljeni. V glavnem si želijo enake uspehe kot v pretekli sezoni. Te morajo potrditi in dodati še kak korak več, da se bodo v prvi republi- ški ligi letos dokazali, da so res eden izmed favoritov za osvojitev ekipnega naslova. I. Z. Mladi ptujski šahisti na kvalifikacijah Od 8. do 10. februarja je bil v Mariboru kvalifikacijski turnir mladincev za nastop na republiškem prvenstvu. Tega turnirja so se udeležili tudi trije člani Šahovskega društva Ptuj. V konkurenci 30 so- delujočih seje najbolje uvrstil Robert Roškar in s 5,5 točke iz 9 partij zasedel odlično 7. mesto, Saša Prelog je bil s 4,5 točkami 13. Matjaž Planjšek pa s 4 točkami 19. Škoda, da je bil Robert Roškar izgubil v zadnjem kolu proti Kranjcu, saj bi sicer osvojil 2. mesto in se uvrstil na republiški finale, kamor pa gredo le štirje s tega turnirja. Morda je k temu pripomogel tudi način tekmovanja, saj v eni uri igralec nika- kor ne more prikazati prave igre. Silva Razlag ROKOMET 16 - TV SPOREDI 28. februar 1991 - TEDNIK TEDNIK - 28. februar 1991 ZA RAZVEDRILO — 17 18 - OGLASI IN OBJAVE 28. februar 1991 — XEDNIK Razglasili najboljše bistriške športnike v kroniko siovenjebistriškega športa za leto 1990 sta se kot naj- boljša športnika zapisala 16-ietna Mihaela Fridrih in 18-letni Peter Vučina. Podelitev je bila 15. februarja v obnovljenem domu kulture na Crešnjevcu ob prisotnosti novega župana Ivana Pučnika. Oba mlada športnika Mihaela in Peter sta vešče odgovarjala na številna vprašanja. »Seveda se bom potrudila, da bom tudi prihodnjič najboljša športnica občine,« je pogumno izjavila Mihaela; Vučko, ta- ko v športnih krogih imenujejo Petra, pa je kratko odgovoril, da ima namen nadaljevati tradicijo bistriških olimpijcev v judu. Vida Topolovec Foto Samo Brbre Mihaela Fridrih, športnica 1990. Peter Vučina, športnik 1990. Šah v Gorišnici Šahovska prvenstva KS Gorišnica so iz leta v leto bolj množična in kvali- tetnejša, to seveda ne preseneča, saj vsako leto zapusti osnovno šolo in s tem ša- hovski krožek te šole nekaj uspešnih šahistov in šahist. Letos je nastopalo na prvenstvu 26 mladih. Najuspešnejši je bil Zlatko Ro- škar, ki je v 9 kolih zbral 8 točk. Točko pred zasledovalci so se zvrstili Tomaž Kralj, Robert Roškar, Branko Valenko in Anita Voršič - vsi s po 6,5 točke. Med udeleženci prvenst\a so bili tudi najmočnejši pionirji in pionirke 0§ Go- rišnica, ki so se tako pripravljali na bližajoča se prvenstva. V priprave je spada- lo gostovanje v pobratenem Strahonincu, kjer so se srečali s šahisti OS Straho- ninec in OS Lendava. Po odličnih igrah so slavili nepričakovano visoko Goriš- ničani. Na 21 deskah so v dvokrožnem dvoboju premagali OS Strahoninec 32,5:9,5 in na 12 deskah OS Lendava s 16,5:7,5. I. V. Jutri bodo v Lovrencu odprli cvetličarno »Nada« Lovrenc na Dravskem polju postaja vse bolj zanimiv za obr- tnike. V zadnjem času se je za obrt v tem kraju odločilo nekaj posameznikov. Zanimivo pa je, da gre za obrtnike od drugod, v Lovrencu imajo le sedež svoje dejavnosti. Tudi nova cvetličarka Nada Gabrič se bo v ta kraj vozi- la vsak dan iz Maribora. Z mo- žem sta lokal uredila v zasebni hiši. Cvetličarna »Nada« bo začela delati 1. marca. Za stranke bo odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. V nedeljo sicer ne bo odprta, stori- tve boste lahko naročili na do- mači telefon 662-069. Nova za- sebna cvetličarka obljublja zares pestro ponudbo cvetlic in vsega, kar sodi v to dejavnost, poleg te- ga še druge izdelke, ki jih ljudje dnevno potrebujejo. Bogata po- nudba, kakovostne storitve in ni- Nada Gabrič že dvajset let prija- teljuje s cvetlicami (Posnetek: OM) žje cene bodo moto njenega de- la. MG Agis zmagovalec občinske lige Ptujski strelci so s 6. kolom končali občinsko ligo s serijsko zračno puško. Končni vrstni red: 1. SD AGIS 1-6351 krogov, 2. S. D. MIP 11-6299, 3. S. D. Turnišče I- 6233, 4. S. D. Kidričevo 1-6192, 5. S. D. Opekar 1-6164, 6. S. D. Dornava 1-6111, 7. S. D. Polen- šak 1-5965, 8. S. D. MIP 11-5953, 9. S. D. Turnišče 11-5947, 10. S. D. Vitomarci 5899 krogov itd. Najboljši posamezniki: 1. An- drej Pulko, Tur., 1621 krogov, 2. Vlado Lovrenčič, Opekar, 1616 krogov, 3. Ludvik Pšajd mL, J. L., 1612 krogov, 4. Boštjan Simo- nič, Agis, 1604 krogov, 5. Zvon- ko Hajduk, Agis, 1595 krogov, 6. Zvonko Petek, MIP, 1582 kro- gov, 7. Danilo Janžekovič, MIP, 1581 krogov, 8. Franc Ljubeč, Kidričevo, 1580 krogov, 9. Bog- dan Zelenko, Dornava, 1575 kro- gov, 10. Franc Simonič, Agis, 1572 krogov. H. J. TEDNIK - februar 1991 OGLASI IN OBJAVE - 19 IZ PROMETNE BILANCE 1990 š I Na naših cestah umrlo 39 ljudi Miličniki postaje milice Ptuj so v svojih oddelkih in s patruljami prometne milice Maribor, ki pokriva del magistralnih cest na območju ptujske občine, v letu 1990 obravnavali na širšem območju ptujske občine 989 prometnih nesreč, i To je sicer za dobrih 19 odstotkov manj kot v letu 1989, ko so obravnavali 1227 ; prometnih nezgod. Vendar pa je potrebno dodati izredno zaskrbljujoč podatek, j da je močno poraslo število smrtnih žrtev v teh nesrečah - kar za polovico, saj | je lani umrlo na naših cestah .19 ljudi (predlani 26). Žal se je za 100 odstotkov ■ povečalo število mrtvih otrok v nesrečah, saj je lani umrlo 6 otrok, predlani pa | 3. Skupno število prometnih nezgod s telesnimi poškodbami pa je upadlo /a 15 i odstotkov. i Kot je povedal komandir Postaje milice Ptuj Milan Čuš, se je največ pro- \ metnih nesreč z najhujšimi posledicami pripetilo na magistralni cesti M 11 na j odseku od Zlatoličja do Stanošine, kjer je lani umrlo 19 oseb. Na drugem mestu ! je magistralna cesta Hajdina Ptuj Gorišnica, kjer sta lani umrli dve osebi, na i tretjem pa odsek te ceste od Šikol prek Kidričevega do Hajdine, kjer je lani ■ umrla ena oseba. Na ostalih regionalnih cestah je lani umrlo 6 oseb, na lokalnih '• cestah in ulicah pa 11 oseb, kar je nekoliko manj kot predlani. i Pomočnik komandirja PM Ptuj Silvo Skok je poudaril, da s stanjem na po-| dročju prometne varnosti nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj se kljub števil- nim preventivnim akcijam miličnikov, članov sveta za preventivo in drugih sta-; nje iz leta v leto slabša. Poleg rednega dela na področju prometne varnosti so v: lanskem letu miličniki izvedli tudi več izrednih preventivnih kontrol in nadzo-; rov, ki so si jih zadali v okviru lastnih programov za akcijo minus 10. Poleg tega so izvedli več varnostnih akcij v okviru Republiškega sekretariata za notranje; zadeve in Uprave za notranje zadeve Maribor. : Kljub številnim aktivnostim pa izboljšanja stanja niso uspeli doseči, ne s preventivo in ne z represivo. Za to so potrebne širše in globalne družbene akci-' je, ki naj bi segle v zavest občanov, udeležencev v cestnem prometu. Zato so o tem razpravljali tako člani izvršnega sveta ptujske vlade kot občinski poslanci in v zvezi s tem sprejeli več konkretnih nalog. O tem so na današnji seji razpra-1 vljali tudi člani občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,; zato bomo o sklepih in sprejetih odločitvah obširneje poročali v naslednjem' Tedniku. i -OM ČRNA KRONIKA TRAGIČNA SMRT DEKLICE Nesreča nikoli ne počiva, bi lahko rekli tudi za primer, ki se je dogodil v ponedeljek, 18. fe- bruarja, v Stojncih, KS Markov- ci. Zjutraj so se v spalnici igrali 3 otroci sestrici in bratec. Med igro se je 5-letna A. V. zapletla v priključni kabel manjšega televi- zorja, ki je stal na meter in pol visoki omari. Televizor je padel na deklico in jo hudo poškodo- val po glavi. Takoj so jo prepe- ljali v ptujsko bolnišnico, kjer je bila operirana. Toda poškodbe so bile tako hude, da je deklica še isti dan v bolnišnici umrla. AVTO V ELEKTRIČNI DROG V petek, 22. februarja, ob 4.15 se je po magistralni cesti od Ptu- ja proti Mariboru peljal z oseb- nim avtomobilom Miroslav Kra- točvil iz Zagreba. V ostrem le- vem ovinku pri Zlatoličju je nje- govo vozilo zaneslo desno z vo- zišča in je s sprednjim delom av- ta trčil v drog električne napelja- ve ter ga prelomil. Pri trčenju se je hudo poškodovala sopotnica, 62-letna Blaženka Hranič-Grozaj iz Zagreba. AVTO OBSTAL NA TIRIH Po lokalni cesti od Podgorcev proti Osluševcem je v soboto, 23. februarja, ob 10. uri vozil osebni avto Miran Tušak iz Gorišnice 106. Bila je gosta megla in vidlji- vost le kakih 20 metrov, zato pred nezavarovanim železniškim prehodom ni opazil prihajajoče- ga tovornega vlaka. Zapeljal je čez prehod, strojevodja je avto zagledal in dal zvočni signal. Voznika pa je to očitno zmedlo, zavrl je in obstal na tirih. Loko- motiva je s prednjim delom trčila v desno bočno stran avtomobila in ga zbila s proge. Voznik Mi- ran Tušak je bil pri tem hudo po- škodovan in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. PE<;KA s KOLESOM PRED TOVORNJAK V soboto, 23. februarja, zjutraj je bila gosta megla. Okoli 8. ure je magistralno cesto pri Slovenji vasi prečkala in ob sebi potiskala kolo 71-letna Marija Sagadin iz Slovenje vasi 46. Iz smeri Hajdi- na je prav tedaj pripeljal tovor- njak s polpriklopnikom, ki ga je vozil Jože Senčar iz Čeč pri Hrastniku. Z vozilom se je skušal umakniti v levo, vendar je z des- nim rezervoarjem zadel peško. Pri tem je tovornjak obrnil in pe- ško potiskal še nekaj metrov pred seboj. Hudo poškodovano Marijo Sagadin so prepeljali v ptujsko bolnišnico. LMRL NA KRAJU NEZGODE Po regionalni cesti od Ptuja proti Juršincem je v nedeljo, 24. februarja, nekaj pred 15. uro vo- zil osebni avto Jože Novak, 43 let, Juršinci 27 a. Med vožnjo skozi Gabrnik je na ravnem delu cestišča nenadoma zapeljal levo s ceste in zadel v kup gnoja. Od tam je vozilo odbilo na njivo, kjer se je nekajkrat obrnilo in ob- stalo na kolesih. Med prevrača- njem je voznik padel iz avta in na kraju nesreče umrl. Nekateri očividci so trdili, da je avto vozil počasi in da je Novak verjetno imel težave zaradi bolezni, ki ga je že dalj časa mučila. Jože No- vak je bil med ljudmi na območ- ju Juršincev izredno priljubljen, bil je predsednik sveta KS Jur- šinci in izjemno delaven tudi na mnogih drugih področjih. VERIŽNO TRČENJE PRI DRAŽENCIH Gosta megla je nekaj juter za- pored ovirala promet na naših cestah. Tako je bilo tudi 25. fe- bruarja, ko je ob 8. uri vozil osebni avto po magistralni cesti od Podlehnika proti Mariboru Ilija Dolaševič iz Beograda. Za- radi goste megle ni pravočasno opazil pred seboj stoječega oseb- nega avtomobila, ki ga je vozil Mirsim Krasniqi iz Prištine. Trčil je vanj, tega je odbilo naprej v osebni avto, ki ga je vozil Branko Jovovič iz Zagreba, ta pa je trčil še v osebni avto Darka Pincetiča iz Zagreba. V verižnem trčenju je bil huje poškodovan Rašid Kras- niqi, sopotnik v avtomobilu svo- jega soimenjaka. Materialno ško- do na vseh štirih avtomobilih pa ocenjujejo na več kot 160 tisoč dinarjev. FF 17. srečanje pevskih zborov občine Ptuj Narodni dom v Ptuju je bil mi- nuli petek prizorišče 17. srečanja pevskih zborov občine Ptuj v or- ganizaciji Zveze kulturnih orga- nizacij. Deset zborov z nekaj manj kot 240 pevci in svojimi di- rigenti je predstavilo skupno 30 pesmi iz bogate narodne in umetne zakladnice domačih in tujih avtorjev. Tudi tokratno druženje vseh, ki jim je prepevanje v zboru ne- kaj več kot le aktivnost v pro- stem času, je pokazalo, da ima- mo v občini nekaj odličnih pevo- vodij, ki so s svojo mladostjo in znanjem pritegnili k sodelovanju v zborih mlade in talentirane pevce. To velja skoraj za polovi- co nastopajočih, ki so s svojo ubranostjo presenetili številno občinstvo. Ob dejstvu, da gre za Ijubitelj- stvo, za ure in mesece, žrtvovane prepevanju, ne kaže posebej poudarjati nobenega od nastopa- jočih. Nekateri so prijetno prese- netili, drugi spet potrdili tisto ve- ljavo, ki jo že imajo. Pa tudi to, da je srečanje po nastopu minilo Gorišniški pevski zbor. v prijetnem in tovariškem vzdu- šju, ob pesmi in glasbi, daje upa- nje, da bo ptujska Zveza kultur- nih organizacij še naprej med vo- dilnimi v množičnosti zborovske- ga petja. pismo »od daleč« (Foto: -OM.) Drugi del 17. srečanja PZ ob- čine Ptuj bo v dvorani Narodne- ga doma jutri ob 19. uri. M. Šneberger Anno Domini 1991 ho v »jugo instant" sceni vsekakor zapisano kol leto razrešitev sporov med »konjederalisti« in »federalisti«. Sicer pa je tudi zadnji razgovor na vrhu države podoben prese- netljivi igri v najtemačnejših ko- tih Beograda. Smisel igre je se- veda goljufanje naivnih prišle- kov, ki jih organizirani igralci obirajo do kosti. Skupina brez- delnežev. v glavnem ciganov, se dogovori s pomoč- jo treh vžigaličnih škatlic in kroglice mimoidoče pripraviti do igranja oziroma do participacije, ki igralcu v primeru, da ugotovi, pod katero škatlico je kroglica, poveča vsoto. Dobijo seveda samo tisti, ki Igro organizirajo, ne pa tudi mimoidoči. Toda ko mimoidoči ugotovijo prevaro, je seveda že prepozno saj se akterji nenavadno hitro izgubijo v zakotnih ulicah in trgih. Analogije razširjenih sej predsedstva z omenjeno igro ne bom posebej opisoval, saj je vse skupaj po- polnoma enako. Skupina visokih politikov že nekaj časa goljufa javnost oziroma državljane, le da se igra imenuje »federacija — konfederacija«. Pre- den bo javnost ugotovila prevaro, bo seveda že po- zno, saj bo. prvič, na koncu z živci in. drugič, ne bo več niti kruha niti iger. medtem ko se bodo glavni akterji porazgubili po temačnih balkanskih in ev- ropskih prestolnicah. Seveda tudi ni izključeno, da se bodo v predstavi spopadli med sabo oguljufani, ne da bi sploh vedeli, kdo jih je pravzaprav spri med sabo. Edini od »organiziranih igralcev«, ki ho izgubil, je verjetno An te Markovič, ki je igral — pogojno rečeno — preveč pošteno, saj hi na loteriji, imenovani »reforma«, še največ dobili državljani. Markovič igra na fmto. to je uvedba izrednih raz- mer v državi, če hi ga poskušali »odrezati«. Seveda njegov adut že zdavnaj ni več orožje, ki je plašilo republike, saj vse igrajo »full« in Markovič po nji- hovem nima več pravice mešali kari. Jasno je. da bo potrebno na novo pomešati karte v Jugoslaviji, če seveda nekateri igralci niso že popolnoma odsto- pili od igre. toda tokrat brez adutov v rokavu in brez označenih kart »Velike Srbije. Velike Hrva- ške. Velike . . .«. saj je prostor majhen. Vladimir Vodušek Peticija gradbenikov Izvršni odbor sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije je sprejel sklep o zbiranju podpisov za peticijo o zagotovitvi primer- nih pogojev dela in življenja gradbenih delavcev v Sloveniji. V njej je med drugim zapisano, da zaradi vse večjega pomanjkanja del za grad- bene dejavnosti prihaja vedno več podjetij v ekonomski propad, za- posleni pa v izredno težke socialne razmere zaradi negotovosti in vse pogostejše brezposelnosti. Socialni problemi in število čakajočih na delo se tako hitro veča- jo, da so sindikati prisiljeni nasloviti svoje zahteve na predstavnike oblasti. Zahtevajo, tla vlada in skupščina sprejmeta sklepe in ukrepe: — programe za preprečitev nadaljnjega padanja investicijske sposobnosti gospodarstva, — oživitev investicijskega ciklusa pri javnih delih, infrastrukturi ter stanovanjski gradnji in obnovi, — razbremenitev gospodarstva vedno večjih dajatev za predrago državo, — sprejem razvojnih, zaposlitvenih socialnih programov v repu- bliki, ki bodo omogočili odpiranje novih delovnih mest in zagotovili delo presežnim delavcem, ki so se izčrpali v težkih pogojih dela v gradbeništvu, — zahtevajo pa tudi čimprejšnji podpis, uveljavitev in spoštova- nje panožne kolektivne pogodbe gradbene dejavnosti v Sloveniji. Ce peticija ne bo dala želenih rezultatov, bodo podprli zahtevo po organiziranju stavke zaposlenih v tej dejavnosti, in sicer v celotni gradbeni operativi, industriji gradbenega materiala, zaključnih in in- stalacijskih del, vodnega gospodarstva ter projektne in inženirske de- javnosti. -OM Začela tako rekoč iz nič Sobota, 9. februarja, je bila slavnostna za vse, ki so se udele- žili zlate poroke Franca in Geno- vefe Ploj iz Oseka 5 v krajevni skupnosti Gradišče. Njuna skup- na življenjska pot se je pričela 24. februarja 1941. Takrat sta se poročila v cerkvi sv. Benedikta v Slovenskih goricah. Zlatoporočencema Francu in Genovefi sta bila tokrat za priči sinova Ja- nez in Franc. »Začela sva tako rekoč iz nič, samo s pridnimi rokami sva zgra- dila gnezdo za svoje otroke,« sta izjavila zlatoporočenca. Rodilo se jima je osem otrok, enkrat dvojčki. Vsi otroci (živih je šest — tri hčerke in trije sinovi) ima- jo svoje družine, tako da imata Franc in Genovefa 15 vnukov in 3 pravnuke. V Oseku živita od leta 1954, ta- krat sta kupila posestvo. Nikoli jima ni bilo postlano z rožicami, vedno sta morala trdo delati. Franc je bil leta 1945 ranjen na ruski fronti, v tistem času pa je bila Genovefa sama z dvema majhnima otrokoma, brez strehe nad glavo. Oba sta vesela, da so tisti časi minili. Sedaj še vedno pomagata pri različnih delih, saj živita skupaj s hčerko Anico, kjer se zelo dobro razumejo. Rodile so: Marija Dražkovič, Starošince 34, Cirkovce — Nad- jo; Stanka Ilec, Grajenščak 91, Ptuj — deklico; Lidija Rihtarič, Stojnci 30, Markovci — Davida; Anica Kramberger, Sp. Velovljek 9/a, Ptuj — Sanjo; Valerija Munda, Ul. 25. maja 8, Ptuj — Saša; Martina Vršič, Obrez 23, Središče ob Dravi — Doris; Ani- ca Rožmarin, Volkmerjeva 23, Ljutomer — Klaro: Gordana Horvat, Pirovec 18, Strigova, Ca- kovec — Tanjo; Jožica Zadra- vec, Šalovci 33, Središče ob Dra- vi — Mitja; Anica Butolen, Cer- možiše 74, Žetale — dečka; So- nja Djakovič, Ul. 5. prekom. br. 11, Ptuj — Amando; Vanda Ki- rič, Plojeva 1, Ptuj — Tilna; Na- da Gajst, Doklece 5, Ptujska Go- ra — Denisa; Tatjana Frangež, Draženska c. 8, Ptuj — dečka; Radmila Predojevič, Videm 5/c, Videm deklico; Boža Slana, Nova vas pri Markovcih 27, Markovci — dečka; Stanislava Vrbnjak, Moravci 46, Bučkovci — Denisa; Mirjana Jurkovič, Radovec polje 15, Cestica, Va- raždin — Ivana. Umrli so: Marija Vuk, Ptuj, Ul. Borisa Kraigherja 20, roj. 1916 — u. 17. febr. 1991; Miro- slav Hagauer, Ptuj, Krempljeva 9, roj. 1905 — u. 21. februarja 1991; Franc Koren, Maribor, So- ška ul. 24, roj. 1907 - u. 19. fe- bruarja 1991; Rudolf Križaj, Bu- dina. Ribiška pot 20, roj. 1933 — u. 17. februarja 1991; Matilda Krajnčič, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1915 — u. 14. februarja 1991. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franci La- čen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni ured- nik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lek- tor), Štefan Pušnik (tehnični urednik), Jože Bračič, Ivo Člani, Majda Goznik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupa- nlč (novinarji). PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: RADIO- TEDNIK. Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naroč- nina 500 dinarjev, za tujino 1100 dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk Maribor. Po mnenju Republiškega sekre- tariata za informiranje sodi Ted- nik med izdelke, za katere se plačuje 3-odstotni temeljni pro- oMtnLfiavfilu________„______________