P. b. b
kulturno - politično glasilo •
svetovnih in domačih dogodkov

Postni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XIII./ŠTEVILK A27
CELOVEC, DNE 6. JULIJA 1961
CENA 2.- ŠILINGA
Kuveit hoče samostojnost
Gospodarsko življenje pokristjaniti
I/!k.u&nja sama dokazuje, da gospodarsko iblajgoistanje človeka se ne zadovolji, če mu ostane duSa prazna. Nihče ne ho tajil, da ima Švedska sijajno socialno zakonodajo; da se ljudetm izredno dobro godi; pa kljub temu — prav ta dežela ima povprečno največ samomorov in ogromno Število ljudi preživlja v 'norišnicah
Zalkaj? Protestantski Švedi so si ustvarili raj na zemlji, 'pozabili pa so na dušo. In ta se me da odpraviti s tem, da se človeku telesno dobro godi. Tudi duša potrebuje svoje hrame in to more dati le vera.
To resnico je imel sv. oče Pij XI. pred Očmi, ko je v Okrožnici »Quadragesimo anmo« zapisal: »Vsi poslkusi bodo zamam in vsa stavba se bo gradila ma šibki pesek, če ne bo šla pred tako zaželeno socialno obnovo obnova krščanskega dulha.«
Skrb za vsakdanje življenje je človeka nehote spremenila v materialista.
Česa se današnji človek zelo boji? Ali mar tega, da je brez milosti božje in obsojen ma pekel. Kaj še! Današnji človek se boji samo časnih prevratov, lakote, klanja in razdejanja. Pri tem pa še daleč ne pomisli na 'razdejanje duhovnega življenja, na razdejanje duš, ki je strašno in neizpodbitno dejstvo.
Tega razdejanja so krive ne malo prav gospodarske razmere današnje družbe, ki odvračajo misli na večnost in premnoge tudi ovirajo, da ne morejo prav skrbeti za dušo, tudi če bi nanjo mislili im če bi boleli. In vendar uči krščanstvo, da je to tisto, kar je predvsem potrebno!
Če hočemo torej premagati brezdušni kapitalizem in preprečiti razmah brezbožnega komunizma, je treba ljudi notranje preroditi, brez notranjega čuta za dolžnost, pravičnost in ljubezen, brez nravnih kreposti kot so zmernost, pridnost, varčnost, brez vere v Boga in božjo previdnost bo vsa zunanja pomoč delovnim stanovom kaj malo koristila.
Pamet in razodetje nas učita, da obstoji v vesoljstvu enoten red bdžjiih načrtov: Vse človekovo udejstvovanje mora biti zato usmerjeno v Boga, ki je prvi in zadnji smoter Vsega. Vse drugo na zemlji je le sredstvo. Čilovek gospodari, da bi mogel 'živeti, a smisel življenja je služba božja, 'življenje za Boga, življenje, ki naj se kdaj dovrši v Bogu. 'Kolikor kaj šluži življenju za Boga, toliko je vredno.
Prvo v življenju človeka mora biti torej BOg; pod Bogom je človek, vse drugo stvarstvo pa pod Človekom. Kaka zmota je torej, kadar gospodarstvo postane malik, a človek suženj temu maliku; gospodarstvo gospodar, a Človek predmet izkoriščanja, kakor je dandanes večina ljudi.
človeško dostojanstvo pa zahteva prav to, da stoji Človek nad gospodarstvom in da mu gospodarske dol vrine služijo, d ako je hotel Bog, ki je ipostavil človeka na zemljo in mu velel, naj gospoduje nad njo. Vse človekovo delo je na ta način služba božja, izpolnjevanje božje volje in tako priprava za blaženo življenje v Bogu.
»O — pravi $\'. oče Pij XI. — če bi se vse gospodarstvo uravnavalo po naukih pameti in vere, kako drugače bi bilo na svetu.«
Tedaj bi se gospodarske dobrine drugače razdelile kakor sedaj: in delavci bi dobivali pravičnejše 'plače. Bogastvo že ne bi služilo neizmernemu razkošju, ampak potrebam človeštva, pomoči Ubogim, a tudi lepim kulturnim namenom. _
Toda s samo pravičnostjo še ni mogoče ustvariti pravega družbenega reda. Res J.e sicer, da je prva v družbi pravičnost, aj. prej je treba dati vsem, kar jim po pravici gre. Delavci upravičeno kličejo: Ne mi o-ščine, ampak pravico! Toda pravičnost je preveč raz,umarska, preveč hladna, t a n se
Prejšnji teden je bil objavljen dogovor med predstavniki Kuvaita in Veliko Britanijo, da slednja Ukinja svoj protektorat nad Kuvaitom, katerega predstavniki so istočasno izjavili, da se hočejo oklicati za samostojno in neodvisno državo. V ta na-mon so takoj zahtevali za sprejem v Organizacijo Združenih narodov in tudi obvestili njene države o tem svojem sklepu.
Toda s Sklepom Kuvaita, da postane ne-zavisna država, ne soglaša sosednji Irak. Talk oj je iraška vlada podala izjavo, da dogovora med Anglijo in Kuvaitom ne bo priznala in pristavlja, da bo pri Združenih narodih najodločneje protestirala. Prav tako se je tudi zoperstavila, da bi bil Ku vait sprejet v Arabsko ligo. Svoje zadržanje opravičuje Irak s trditvijo, da je bila pokrajina Kuvait vedno sestavni del Iraka.
Kuvait je važna točka ob Perzijskem zalivu ob južnem robu Iraka. Že koncem prejšnjega stoletja so ta košček arabske puščave kupili Angleži za 15.000 rupij od Turkov. Tako je Kuvait postal važno vojaško oporišče za Brifanijo. Revno prebivalstvo — 50.000 Arabcev — se je preživljalo do nedavnega z nabiranjem krasnih Skoljkinih biserov. Po drugi svetovni vojni pa so odkrili na tem področju velikansko morje petroleja. Čez noč je tako postala ta majhna dežela ena najbogatejših na svetu;
Na zamisel sdstanka dižav, ki se v sedanji mednarodni politiki držijo nevtralne linije in hočejo ostati izven obeh blokov, so prišli letos v Kairu, kjer se je mudil predsednik Tito na svojem .potovanju po Afriki. Pred dobrim mesecem pa so se zopet zbrali v Kairu odposlanci nekaterih nevtralnih držav in sklenili, da se bo vršil talk »vrhunski sestanelk izvenlblokovskih držav« 1. septembra v Beogradu. Tedaj so tudi sestavili pripravljalni odbor 20 poslanikov držav, ki so se tega prvega sestanka udeležile; ta odbor ima nalogo, da pripravi vise potrebno za imenovani sestanek. Pričakujejo, da se bo te konference udeležilo ysaj 20 držav in še ndkaj zastopnikov socialističnih stranlk iz nekaterih zapadnih držav. Vendar pa je še dvomljivo, če bo prišel tudi Nehru iz Indije; ta namreč ne soglaša, da bi se sestanka naj udeležil tudi Gizonga, upomiSki predsednik v Kongu. Odsotnost indijskega zastopnika na sestanku bi seveda zelo zmanjšala pomen konference.
Blok »izvenblokovslkih« držav bi si naj nadel nalogo, da likvidira zadnje ostanke kolonializma (čeprav v mnogih teh deželah
socialno vprašanje zadovoljivo rešilo. Pravičnost odpravlja krivice in s tem vzroke socialnih bojev; toda s tem še ne zbližuje in združuje 'ljudi. Zares notranje združiti ljudi more le ljubezen.
Ljubezen nagiblje ljudi, da s srcem izvršujejo zahteve pravičnosti. Če ni ljubezni, ki nagiblje na socialno delo, ostanejo najboljši socialni zakoni le na papirju. Sele tedaj bo zares mogoče Skupno delo za socialno blaginjo, če bo vse prešinila misel, da smo si vsi bratje, člani ene velike družine. Takšno veliko ljubezen in vdanost do občestva daje nauk, da smo vsi bratje, člani ene velike družine. Talksno veliko ljubezen in vdanost do občestva daje nauk, da smo vsi eno v Kristusu.	J. J-
saj pridobijo v enem 'letu že skoro 70 milijonov ton petroleja, kar znese nad 300 milijonov dolarjev zaslužka, katerega u-pravlja angleško-ameriška družba »Kuvvait Oil Comp«. Od tega dobička dobi del ta-mošnji poglavar Abdulah el Salem, ki je tako postal eden naj bogatejših vladarjev sveta. V ipovojni dobi so se življenjske razmere v deželi hitro izboljšale in danes je postal Kuvait povsem moderno urejevana državica.
Da se za mali Kuvait tako potegujejo sosedje, je vzrok v neizmernem petrolejskem bogastvu dežele. Saj ima Kuvait 20 odstotkov svetovnih petrolejskih rezerv in je njegova proizvodnja petroleja na četrtem mestu v svetovni produkciji.
Razume se, da ta spor zanima tudi vzhodni blok in zato so Sovjeti takoj obtožili zapadne .imperialiste’ (ki so v zadnjih letih priznali že celi vrsti narodov neodvisnost, dočim gre na vzhodu razvoj prav obratno), da hočejo zopet zanetiti v tem delu spor v svojo korist. Celo daljna Kitajska je čestitala Kuvaitu k osvoboditvi.
Toda spor še ni odstranjen in ker je grozilo, da bi iraške čete vkorakale v pokrajino Kuvait, so na povabilo kuvairskega šejka nastopile angleške čete, da zavarujejo mir v deželi.
vlada prava ali vsaj delna diktatura); da preskrbi zaostalim deželam pomoč in jim pomaga do politične in gospodarske samostojnosti; da uresniči razorožitev sveta in ustvari pravo sožitje in mir med narodi.
Zanimivo je, da so konferenco sklicali neposredno pred zasedanjem generalne skupščine Združenih narodov. Pač z namenom, da bi tudi tedaj te države nastopale enotno kot tretji blok in kot »moralna velesila« in tako odločilno posegle v nadaljnji razvoj mednarodnega življenja.
Opazovalci trdijo, da bo prihodnji sestanek v Beogradu velika preizkušnja tr-elnosti tretjega bloka. Brez dvoma bo glavni promet razgdvorov kolonializem in enakopravnost vseh držav. Da bodo glavne obtožbe padale na račun zapadnih držav, je gotovo; saj je znano, da v teh »nevtralnih« državah vladajo prOkamunistični režimi. Vendar pa je nekaj teh nevtralcev ostro proti komunistično usmerjenih ali so vsaj v sporih s Sovjeti ali Kitajci. In ker mnogo narodov ječi pod komunističnim imperializmom, je zelo verjetno, da ho prišlo tudi do kritike komunističnega imperializma. To pa gotovo ni v interesu Beograda, ki vendar vetlno izpoveduje komunistično ideologijo. To bo najbrž tudi razlag, da je tudi Hruščev že večkrat poudarjal, da v današnjem svetu ni nevtralistič-nih ljudi in zato tudi ni nevtralističnih tlitžav; saj bi mu bilo venelar neprijetno, če bi tudi mladi narodi Afrike ožigosali komunizem za imperializem našega časa.
Konferenca se bo vršila v Beogradu, čeprav so mislili tudi na Bled ali Dubrovnik. A raeli prestiža in praktičnosti so se odločili za prestolieo Jugoslavije.
'Priprave za sestanek so baje že v teku. Ravnateljstva hotelov so dobila nalog, da morajo imeti ,po 20. avgustu prostore rezervirane za delegate. Beograjska Občina je določila, tla morajo biti v dneh konfe-
Državna realna gimnazija
in gimnazija za Slovence
OBJAVA
Sprejemni izpiti za prvi razred in tudi za višje razrede na Državni realni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 8. julija t. L, to je prvi dan velikih počitnic.
Izpit za prvi razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo v obsegu četrte šolske stopnje ljudske šole.
Prijave za sprejemni izpit so lahko ustne v pisarne šole, Lerchenfeldgasse 22, II. nadstropje, vsak dan od 14. do 18. ure ali pa pismene do 1. julija 1961. Pismene prijave je treba kolkovati s 16 šil. Prijavi pa je treba priložiti rojstni list in dokument avstrijskega državljanstva. Sola, katero učenec ali učenka sedaj obiskuje, naj pošlje »Schiiler-beschreibung« direktno na ravnateljstvo šole, Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22.
Na dan izpita ipa mora učenec predložiti zadnje spričevalo, katero bo dobil 7. julija 1961. S seboj naj tudi prinese copate.
Glede izpitov za višje razrede pa dobite podobna pojasnila v šolski pisarni vsak dan
popoldne.	Ravnateljstvo
Pred Bogom so vsi narodi enaki
Kardinal Meyer, nadškof v Chicagu v Združenih državah v Ameriki, je izdal navodilo o zadržanju proti zamorcem.
Nadškof im kardinal pravi: »fotrebiti moramo vsako Slad, ki bi nas mogla privesti do rasnega razlikovanja in nesoglasja ali celo sovraštva do temnopoltnih ljudi (to je: do zamorcev). To zahteva od nas Kristus.«—
Naravno pravo je božje pravo. Po naravnem pravu ima vsak narod pravico, da se mu oznanjuje 'božja beseda; da moli in poje svete pesmi v svojem materinskem jeziku.
-KRATKE VESTI -
Jugoslovanska kraljica Marija, hči romunskega kralja in žena jugoslovanskega kralja Aleksandra, ki je bil leta 1934 ubit v Franciji, je umrla v starosti 61 let v Londonu, kjer je živela tiho zasebno življenje. Že več let je hudo bolehala, nekoč ipa je veljala za eno prVih lepotic v Evropi.
Povišek železniških tarif bo vpeljala italijanska železniška uprava na vseh progah Italije. Ta 'povišek bo stopil v veljavo s 1. 'julijem t. 1. Te tarife 'bodo za blagovni promet — razen za sadje in zelenjavo — povišane za 10 odst., dočim bodo za osebni promet povišane za 15 odstotkov.
Predsednik Kennedy je moral vzeti v roke berglje, ker so se mu ponovile bolečine v hrbtu. To so opazili že na dunajskem srečanju, da predsednik Kennedy telesno ni bil dobro razpoložen. Temu pa se je pridružila še infekcija na vratu, kar je povzročilo, da je imel Kennedy visoko vročino. Izjava zdravnikov je pomirila javnost, ki se je že bala, da bi energični mladi Kennedy moral vsaj za nekaj časa odložiti svoje funkcije.
renče Okrašeni balkoni im vrtovi. N tki za-padini diplomat je v zvezi s konferenco dejal: »To bo najbolj pisan velesejem, kar jih je kdaj bilo: lahko bomo skupaj fotografirali osebnosti, kot so Gizenga, Ferhat Ab-bas in Fidel Castro.«
Vrhunski sestanek tretjega bloka
Politični teden
olbislka je torej: poglolbitev medsebojnega (prijateljstva in gospodarska (kulturna in (politična (povezanost v okviru dobre soseSčine.
Po svetu ...
Lahko bi primerjali mednarodno politiko v zadnjih tednih sedanji izredno visoki poletni vročini. Saj 'trdijo vremenoslovci, da že nekaj let ni v tem času barometer 'Stal tako visoko. Isto bi mogli (trditi tudi o političnem barometru, iki po dunajskem sestanku še kar naprej zelo visoko stoji. Znano pa je, da se taka poletna so-parica rada sprevrže v grozeče nevihte in neurja, zato ni nič ipresenitljivo, če moremo zaslediti med najvišjimi predstavniki na olbeh straneh železne zavese neko nenavadno zaskrbljenost. Izjave namreč, kakor jih je izrekel Hruščev: »če bodo (Ame-rikanei) uporabili silo, imamo vse, kar je potrebno za odgovor«, zelo spominjajo na razmere iz let 1937/39.
Jabolko spora
Jabolko spora je vedno še vprašanje Berlina in mirovna pogodba z Nemčijo. Kot je znano, je Hruščev izročil Kennedy-jn na Dunaju posebno spomenico, v kateri je povedal, da hoče čimprej skleniti mirovno 'pogodbo z Nemčijo. Ako ne bo prišlo do skupne pogodbe, tedaj bo sklenil separatno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, nakar bi talko dobila Vzhodna Nemčija Vso oblast nad Berlinom. Konec prejšnjega (tedna pa so se sestali predstavniki zahodnih velesil in sklepali, kako naj odgovorijo Hruščevu. V tem odgovoru bodo zaparini predstavniki ipovedadi z vso odločnostjo, da iso sicer pripravljeni razpravljati o skupni mirovni pogodbi, toda ne po diktatu in na .pogojih, ki jih stavlja Hruščev. Prav posebno pa zanikajo Moskvi pravico samovoljno spreminjati okupacijski statut, (ki uravnava nadzorstvo nad Berlinom. Vendar pa se (Sliši — zla'sti iz angleških virov —, da bi bil celo Kennedy pripravljen na pogajanja o berlinskem vprašanju, zaradi česar v Bonnu ponovno z vso odločnostjo poudarjajo, da do kakih popuščanj nikakor ne sme priti. In kljub vsemu se smemo tolažiti s staro modrostjo, ki pravi, »da se ne poje tako vroča nobena juha, kakor se skuha«.
Alžir zopet v ospredju
Druga globoka rana evropske politike je alžirsko vprašanje. Pred časom so bila prekinjena alžirikodrancoska (pogajanja v Švici im že se je zdelo, da bo pri tem tudi ostalo. Sedaj se pa zopet že 'pogajajo, kdaj naj bi ta pogajanja nadaljevali, in je verjetno, da se bo to zgodilo v najlhližmjd bodočnosti. Med tem časom pa je De Ganile parkrait govoril o francoskih načrtih, kako urediti alžirsko vprašanje. Ob neki priliki je celo rekel: »Francija hoče, da Alžir vzame svojo usodo v svoje roke.« Toda istočasno je pa tudi poudaril, da bodo Alžir razdelili, če se bo videlo, da hoče ta hoditi svoja pota. Poleg milijona francoskih (kolonistov, (katere bi v tem slučaju preselili v nekatera obmorska mesta, bi tudi na petroleju (bogata Sahara ostala povezana s Francijo, zato je De Ganile postavil trditev, da je Sahara itak ozemlje zase in ni nikakor del Allžira. To je seveda zopet 'izzvalo polno protestov med Alžirci in njihovimi zaščitniki. Uporniška vlada je glasno 'poudarila, da ne bo prej položila orožja, dokler ne bo ves Alžir s Saharo osvobojen.
Francija pa ima 'poleg tega še vznemirjajoče kmečke ujpore, ki nikakor ne morejo priti do uspešnega konca. Čeprav je vlada že storila ukrepe, s katerimi bi naj odpomagla glavnim vzrokom stavk {prenizka cena pridelkom, polne zaloge, izžemanja prekupčevalcev), se upori vedno bolj širijo. Pri 'tem kmetje s svojimi traktorji zasedajo ceste, ovirajo promet din vodijo zborovanja, na poljih pa se dela velika škoda.
Minister Segni v Beogradu
[ugaslovanSko-italijanški odnosi se že nekaj let 'Ugodno razvijajo. Zlasti je med Obema državama dobro Vpeljano medsebojno gospodarstvo, pa tudi mali obmejni promet se je zelo dobro obnesel za obe državi, kar obe radi prikazujeta kot vzor rešitve medsebojnih vprašanj med državama z različnim notranjim ustrojem.
Od srede do sObote se je mudil v Jugoslaviji italijanski zunanji minister Segni na uradnem obisku. Razgovore je imel
italijanski gost predvsem z drž. tajnikom Kočem Popovičem in drugima prestavniki jugoslovanskega političnega življenja. Ob povratku v Italijo je minister Segni Obiskal tudi predsednika Tita na Brionih, 'kjer Sta imela daljše razgovore. Pravijo, da je bil Tito precej utrujen, ker je komaj vstal iz bolniške postelje; imel je vnetje mandeljnov. Razgovori so se tikali predvsem o izboljšanju medsebojnih odnosov in o Skupnih gospodarskih vprašanjih. Na sporedu so bila tudi še nerešena vprašanja narodnih manljšin na obeh straneh, a sta Oba ministra bila soglasna v naziranju, da morajo biti manjšine činitelj medsebojnega zbliževanja in razumevanja. Sad tega
Castro kupčuje ...
Kubanski diktator ČaStro je preti časom sporočil v ZDA, da je pripravljen zamenjati jetnike za 'traktorje. Takoj se je v ZDA sestal poseben odbor »Traktorji za svobodo«. Za 500 traktorjev je bil Castro prvotno 'pripravljen izpustiti nad 1000 vojnih ujetnikov, ki so bili zajeti prti ponesrečeni vstaji. Sedaj je pa Castro sporočil, da zalhteva za ujetnike celih 28 milijonov dolarjev. To je odbor odklonil in se nato tudi ralzšel. Toda Castro nadaljuje svojo traktorsko akcijo in pošilja v ZDA svoje Odposlance, da bi zbrali potrdben denar, Obenem pa dela propagando na račun ameriške vlade in jo tako (ponovno pred svetom 'stavlja v slabo luč.
in pri nas v Avstriji
Južmotirolsko vprašanje je po zadnji neuspeli konferenci v Zurichu še 'bolj zaostrilo razmerje Avstrije do Italije in njenih prijateljic. (Po poročilu zunanjega ministra v parlamentu se vlada resno bavi z namero, da 'znova predloži zadevo pred UNO. Predhodno pa je izročila italijanskemu poslaniku na Dunaju poseben memorandum, v katerem so utemeljene avstrijske zahteve gldde Juž. Tirola. Prav talko nameravajo tudi H aram a ršk j oklu (izročiti spomenico, v kateri bodo jasno prikazani vsi ti problemi.
V Tirolu še ni miru
Medtem pa na Južnem Tirolskem ni pravega miru. Dežela je kakor v izjemnem stanju in vojaške patrulje kontrolirajo vse važne gospodarske naprave. Noč za nočjo se sliši tudi streljanje in aretacije civilistov so na dnevnem redu. Tirolska ljudska stranka je že večkrat zasedala v zadnjih tednih in zavzela svoje stališče do dogodkov. Obsodila je vsa nasilna dejanja in izpovedala svojo zahtevo po popolni pokrajinski v tonami ji. 'Pri teh zborovanjih Juž-notirolske djud. stranke pa je bilo mogoče opaziti, da so se delegati delili v dve skupini, med katerimi je ena struja radikalnejša, dočim je zmernejša skupina v premoči. Po deželi pa so bili v teh dnevih razdeljeni dvojni 'letaki. Eni so zahtevali 'poleg avtonomije tudi pravico do samoodločbe, kar pomeni, da hi smeli podreti mejo na Brenneriju, drugi prav talko ekstremen letak pa napada zlasti Cerkev, češ da ona nosi krivdo za suženjske razmere v Južni Tirolski.
Vindišarji v Tirolu
V avstrijskih časopisih pa smo mogli odkriti, da se je v zadnjih časih pojavila na
Južnem Tirolskem tudi še tretja stranka, ki je v dobrih odnošajih z Italijani. To stranko, v kateri so člani južnotirolski Ndrnci, ki so Italijanom naklonjeni — torej nekaki dltalijanaši — imenuje avstrijsko časopisje Judeževo stranlko ali izdajalsko stranko. —- Koroški Slovenci tudi poznamo talke izdajalske ali Judežev e stranke, katere člani so po krvi sinovi slovenskih staršev, pa se sramujejo svojih sonarodnjakov, zato si nadevajo ime: »vindišar« in ustanavljajo Judeževa društva z imenom »'Bund der VVmdischen« in podobno; tudi ti so — kaikor v Južni Tirolski — pri vseh oblasteh zelo hvaležno sprejeti. Zato se naj naši rodoljubi nič preveč ne hudujejo nad temi svojimi nezvestimi sonarodnjaki, ki so v 'tiilslti Judeževi stranki, če jih bo minister Segni pri prihodnjem Obisku na Tirolskem sprejel v avdienco s posebno ljubeznivostjo in zanimanjem, kakor se je podobno zgodilo pred kratkim v Celovcu, ko se je tu mudil avstrijski zunanji minister dr. Kreisky .. .
Obisk francoskega ministra
V minulem tednu smo imeli v Avstriji visok obisk iz Francije. Zunanji minister Couve de Murville se je mudil tri dni s svojo gospo na Dunaju. Z avstrijskim zunanjim ministrom Kreiškim sta imela razgovore o mednarodnem političnem položaju vobče in še posebej z ozirom na (položaj nevtralne Avstrije. Ugotovila sta, da veže Obe državi iskreno prijateljstvo in medsebojno razumevanje ter da med njima ni nobenih spornih ali nerešenih vprašanj. Posebej se je sdsltal tudi z ministrom za trgovino in e njim razpravljal o vlogi Avstrije v današnji evropski gospodarski povezavi. Oba ministra sta se izrekla za čimbolj svobodno gospodarstvo.
Težave v Bolgariji
Po najnovejših vesteh, 'ki prihajajo iz Bolgarije, vlada tam po vsej državi veliko jiomanjikanjc. To pomanjkanje, katerega kažejo tudi skrbno 'pregledane vladne vesti, izhaja iz krize v 'poljedelstvu, ki je spravila v težak jx>loža j državno gospodarstvo. Pred nekaj dnevi so neprestano krožile po Dunaju vesti o zaroti, ki so jo odkrili v Sofiji, in je imela »revizionistični« namen, oziroma želi preoblikovati Bolgarijo v gospodarskem oziru po jugoslovanskem vzgledu. Že spomladi so radio in časopisi v tej deželi napovedovali slabo žetev. Sledile so kritike, avtokritilke, odstranitev voditeljev z mest, ki so jih imeli do tedaj. Toda te mere, se 'Zdi, da niso prinesle pričakovanih rezultatov. Pripominjamo, da je hila Bolgarija prva med satelitskimi državami, ki je pred leti dosegla popolno kolektivizacijo; prav tako so tedaj izvršili zlitje malih ipdljedelskih zadrug z velikimi. V naslednjih letih je sledil velik padec v poljedelski proizvodnji, padec, ki je šel vzporedno s »socializacijo« 'kmečke lastnine.
Na posebnem zasedanju centralnega komiteja v preteklem aprilu so 'Ugotovili, da kljub velikim državnim investicijam — investicije, Iki so bile višje kot pa po drugih komun Mičnih državah — je splošna produkcija bila le malenkostno višja kot pa v predvojnem času; število goveje živine pa je celo manjše.
Znak težkega gospodarskega stanja v Bolgariji je dejstvo, da mora ta država letno uvažati do 200.000 ton žita iz Sovjetske zveze, če pa še upoštevamo, da je
Bolgarija pridobila rodovitne ravnine Do-brudže, pa bomo lahko razumeli, da kljub rabi .modernih strojev vzrOk sedanjega stanja leži v nesodelovanju kmetov z. državnim naporom, ne pa v obubožanju zemlje in v pomanjkanju mehanizacije. V ostalem pa je tf> nesodelovanje bistveni element, ki ga srečujemo tudi na drugih produktivnih področjih. Leta 1959 se je podobno kot na Kitajskem tudi v Bolgariji govorilo o velikem napredku. Uresničenje velikih načrtov na vseh področjih bi moralo dvigniti Bolgarijo v gospodarskem oziru v prvo vrsto.
#
V aprilu tega leta so javili, da sta bila tajnik stranke in pa predsednik občine v Plevnu odstranjena zaradi nesposobnosti, ker nista znala uresničiti vladnih navodil.
Nekatere ugotovitve iz zadnjih let kažejo na naslednje: L položaj v bolgarskem kmetijstvu je kljub sovjetski pomoči nezadovoljiv; 2. ukrepi, katere 'izvajajo proti sindikalnim voditeljem, kažejo, da vlada velika apatija in nezanimanje, 'kar je značilno za kmečko, pa tudi za delavsko prebivalstvo. Razlogov tega stanja je gotovo veliko in enega je lahko ugotoviti: vlada hoče dati državi neprimeren gospodarski zagon. Veliki zagon, ki se ni posrečil niti na Kitajskem in ni rodil zadovolji-vosti v Pekingu, se polagoma drug za drugim odkriva kot 'neprimeren tudi v Bolgariji. Naravno, da ni vedno pravih revolucij, toda tiha odpornost pa zato ni nič manj režimu nevarna.
SLOVENCI
dama La pa jaeta
Ravnatelj Bajuk umrl
Med naj markantne jše osebnosti kulturnega življenja v Sloveniji med obema vojnama spada brezdvomno ravnatelj Marko Bajuk. Bil je rojen pred osemdesetimi leti v Beli Krajini blizu Metlike. Univerzo je študiral na Dunaju, nato pa je Dii jnoiesor na gimnaziji v Kranju m na klasičnih gimnazijah v Ljubljani, katere je vodil kot ravnatelj uo leta 1957. 1‘oucevai je poleg klasičnih predmetov tudi petje. Ban dr. Natlačen ga je tedaj unenovat za prosvetnega inšpektorja pri banski upravi. Leta 1945. se je umaknil pred komunisti v Avstrijo, kjer je zopet organiziral šolstvo med begunci, pozneje pa se je preselil z družino v Argentino, Kjer sc je jirezivljal z rocnun delom.
Ravnatelj Bajuk je bil izvrsten vzgojitelj in jirolesor. Bil je eden najboljših pisateljev šolskih Knjig za latinsčmo m priredil je tudi nekaj prevodov klasikov. Poleg tega pa je bil ravnatelj Bajuk tudi glasbenik. Kot pevovodja in skladatelj bo ostal v svojih delih nepozaben. V času svojega udejstvovanja na glasbenem področju je zeio spretno organiziral vrsto pevskih organizacij, med 'katerimi je bila osrednja ,,Pevska zveza”, katero je ustanovil že leta 1920 in bil njen pevovodja da razsula Jugoslavije. Bil je duša vseh velikih pevskih prireditev v Ljubljani ob raznih slovesnostih (ob evh. kongresu je pelo pod njegovo taktirko 2400 pevcev). Za praktični jievski pouk je izdal tudi več priročnikov hi celo vrsto zbirk narodnih pesmi.
Z ravnateljem Bajukom je padel zopet en steber našega kulturnega življenja polpretekle dobe.
Or. Samec - 80-letnik
Vseučiliški profesor dr. Maks Samce je praznoval te dni svojo osemdesetletnico. Ta svoj jubilej je dočakal telesno in duševno svež sredi zanimivega raziskovalnega dela.
Ko je bila leta 1919 ustanovljena univerza v Ljubljani, je bil dr. Samec imenovan na njej za jirofesorja kemije. S svojim globokim znanjem in z izredno delavnostjo je uredil kemični institut na univerzi in pripomogel mnogo k ugledu mlade univerze. Kot znanstvenik se je posebno odlikoval z mnogimi odkritji na področju kemije škroba. O teh raziskovanjih je napisal tudi okrog 200 razprav. I*o drugi vojni pa se je kljub starosti pridružil raziskovalcem nuklearnih sil hi tako je j>o svojem delu še kot častitljiv jubilant ostal na sodobni razvojni stopnji skrivnostne znanosti, ki je prav v zadnjem desetletju napravila tolik napredek.
Dr. Maks Samec je bil deležen najvišjih odlikovanj. Bil je dekan slovenske Univerze, skozi šest let je bil vodja Unije kemijskih društev Jugoslavije, nosi pa tudi naslov akademika, to je člana Akademije znanosti in umetnosti, kar je najvišje odlikovanje in priznanje kulturnemu delavcu.
Katehet Čadež umri
Dne 14. junija so pokopali v Ljubljani nekdanjega kateheta in biseromašnika Antona Čadeža. Pokojni je bil znan in dolgoleten katehet na ljubljanskih meščanskih šolah. O poučevanju krščanskega nauka je tudi precej pisal in sestavil več učbenikov. Zaradi svoje službe in svojih pedagoških knjig ter razprav je bil visoko spoštovan in ujioštevan jm> vsej Sloveniji. Malo pred vojno je izšla tu<U njegova zbirka vzgledov, ki je bila zelo sodobno urejena in je tudi prav kmalu pošla. Za svoje vestno delo kot katehet in vzgojitelj je bil tudi imenovan za duhovnega svetnika.
Msgr. Alojzij Novak - jubilant
častni kanonik stolnega kapitlja v Gorici insgr. Alojzij Novak je 20. junija obhajal svojo osemdesetletnico življenja. Njegova življenjska pot je izredno bogata in tudi pisana. Kot duhovnik je deloval predvsem v Vipavski dolini. Preživel je grozote obeh svetovnih vojn, ki sta bili posebno v teh krajih izredno hudi. Fronta, !>cgunstvo, požigi in razdejanja so bili delež teh krajev. Preganjanja dobrih Vipavčanov in trpljenje pod fašizmom ter v času partizanskih borb je bila njegova največja bolečina; živel je namreč le za svoje ljudstvo. Dolga leta je bil dekan v Črničah za vipavsko dekanijo, po drugi vojni pa je postal kanonik v Gorici in vodil tudi štandreško dekanijo. Njegova modra beseda in velika izkušenost ter neizčrpna ljubezen za slovensko in katoliško stvar je bila in je še vedno velika dobrota za goriške Slovence. To nam potrjuje tudi dejstvo, da je tudi predsednik odbora za Katoliški dom, katerega prav v teh mesecih zidajo v Gorici. Tudi za to ima vedno veseli in liubcznivi g. kanonik veliko zaslug. Rog S3 ohrani še mnogo let!
Hoja in tek — šport in potreba
Med najstarejše in obenem najbolj naravne 'telesne vaje spadajo one panoge, ki jih poznamo pod imenom lahka atletika, to so: teki, skoki in meti. Zraven pa pride še hoja, ki zavzema važno mesto pri olimpijskih in drugih mednarodnih tekmah. O hoji bi še omenil, da So iteki na dolge proge v najtesnejši zvezi s treningom hoje, ki je obenem bistveni del športnega udejstvovanja in sestavina večine •lahkoatletskih disciplin.
Stari Grki so pri prvih olimpijskih igrah tekmovali samo v 'tdku na 192 m, kajti stadionska proga ni bila daljša in tekal išče je bilo ravno. Pozneje so dodajali teke na daljše proge in še druge športne panoge. Stadion je lahko sprejel 30.000 gledalcev.
Današnje olimpijske igre so mnogo obsežnejše, saj je bilo na rimski olimpijadi kar 18 različnih športnih panog. In kljub temu zavzema lahka atletika (teki, skoki, meti) prvo mesto na vseh modernih olim-pijlskih igrah in tudi največ časa ji odmerijo vsakokratni prireditelji, četudi je marsikje na svetu za gotove športe večje zanimanje kakor za lahko atletiko, vendar le-ta je in ostane najbolj koristna in najbolj naravna telesna vaja in jo zato po pravici imenujejo tudi kraljico športov.
Kako pa mi hodimo in tečemo?
Moderna doba je prinesla marsikaj dobrega in koristnega za današnji svet, da se Ljudem ni treba več tako truditi kakor nekdaj, vendar moramo priznati, da se je na drugi strani 'pojavilo tudi marsikaj slabega. Civilizacija je tako izpridila današnje človeštvo, da ima vedno manj stika z naravo. Motorizacija je oni činitelj, ki nas bo odvadila hoditi in teči. Že sedaj smo imeli priliko videti pri odrasli mladini (ki se ni udejstvovala v kakem telovadnem ali športnem društvu), da nima dobre hoje, da o pravilnem in smotrnem teku sploh ne govorimo. Tedaj smo lahko opazili veliko razliko med tekom majhnega otroka in onim odraslega fanta ali dekleta. Otrok, ki veliko teka v svojih otroških letih, se je toliko izuril, da porabi v tdku samo toliko sile, kolikor je nujno potrebno. On teče torej ekonomično, brez vsakega nepotrebnega trošenja sil. Kako je pa netreniran, odrasel fant, neroden, okoren, trd. Njegove kretnje so za tek nepotrebne, ker vprezajo mišice, ki ibi morale mirovati. Po nekaj korakih teka že diha kakor kak star kovaški meh in izgleda, da mu bo — kakor pravimo — »sapo zaprlo«. Zatorej je potrebno, da 'tudi potem, ko smo odrasli, gojimo tek, pri čemer moramo zlasti paziti na pravilno dihanje in naravno kre-tanje. Poudarjam, naravno kretanje, ki je naj zanesljivejše za uspeh. Le poglejmo ptice v zraku, kako naravno letajo, in živali na zemlji, kako ritmično tekajo! Ali smo že kdaj videli pri njih kako neokretnost? One niso izgubile prirojenega čuta (katerega ima tudi človek), ker pač živijo v naravi in z naravo. Človek se pa odmika naravi in se hoče celo boriti z njo.
Veliki uspehi svetovnih mojstrov
Napačno je mnenje onih, ki mislijo, da so svetovni prvaki kar mimogrede prišli do svojih uspehov. Veliko let treninga, trdega dela, truda in naravnega gibanja tiči za njihovimi rekordi. Oglejmo si nekatere izmed njih, ki so ravno v zadnjem času postavili neverjetne svetovne rekorde.
Zmagovalec v maratonskem teku Abesi-nec Abebe Bikila na zadnji olimpijadi v Rimu je pretekel 42.000 m dolgo progo v fantastičnem času 2 ur 15 minut in 16 sekund. Vsega občudovanja vredno je to, da je tekel ves čas 'bos, na trdi kamniti cesti v strahotni vročini, ki je vladala tedaj v Rimu.
Izreden uspeh je dosegla na isti olimpijadi črnopolta ameriška atletinja Wilma Rudolph, ki je v teku na 100 m postavila nov svetovni rekord s časom 11 sekund. Ta odlična 20-letna športnica je 1,80 visoka in tehta samo 59 kg. Ona je 17. otrok v družini z 18 otroki in je bolehala na otroški ohromelosti, iko je bila stara 4 leta.
Ruski študent Valeri 'Brumel je dosegel absolutno najboljši uspeh v skoku v višino
Naslednji nasvet pa dajemo vsem, ki živijo pod Damokljevim mečem pretečega srčnega infarkta: Ne uživajte preveč masti živalskega izvora. Če pa že ne morete opustiti živalske maščobe, uživajte vrh tega še vsak dan 20 do 40 gramov rastlinskega olja, ki naj bo kot solatno olje nekuhano.
Sedaj se pa vrnimo zopet k venčastim žilam srca! Neprenehno duševno razburjenje škoduje vsakemu organizmu. Od tega so najbolj prizadete žile, ki sc krčevito ožijo in širijo. Od strahu prebledeti, od zadrege zardeti, so znaki žilnih krčev. Najbolj občutljive so pa srčne venčaste žile, ki se odzovejo pri najmanjšem razdraženju.
Naše visoko civilizirano življenje pa je brez duševnega razburjenja skoraj nemogoče. Kaj pa naj ukrenemo zoper to? Izkoriščajmo naš prosti čas pametno in zavestno. Ne hodimo zvečer k predstavam razburljivih kriminalnih filmov! Če imamo samo 14 dni dopusta, ne drvimo v tein kratkem času z motornim vozilom v južno Italijo ali pa še dalj!
Zamolčati pa ne smemo tudi dejstva, da vsako prekomerno uživanje nasladilnih strupov podpira nagnenje srčnih venčastih žil h krčevitemu stiskanju — to so: tobak, zrnata črna kava, alkoholne pijače in druga dražilna sredstva.
Če so mnogostranske okvare že pripravile tla, potem zadostuje ena kapljica, da sod prekipi. Ta kapljica je malenkostni krvni strdek, ki sproži srčni infarkt. Zadostuje že, če ima krvni sesedek velikost bučkine glavice.
Vzemimo primer, da sedi nekje v notranjščini srca ali v vneti žili dovodnici na golenih malenkosten nedolžen krvni stržen, ki se pri močnejšem naporu ali razburjenju morda odlušči od notranje srčne stene ali od notranje plasti vene. Krvni obtok ga zanese v srčno venčasto žilo, kjer obtiči na nekem zoženem mestu in nepričakovano za-
i znamko 2.25 m. Je to nov svetovni rekord, ki ga je dosegel v dvorani in je ipri-čakovati ma prostem še večji uspeh, zlasti sedaj, ko je ameriški mojster Thomas izjavil, da bo zastavil vse sile, da zboljša sedanji rekord svojega rivala.
Amerikanec George Davies je skočil s palico 4.83 m visoko, kar znači zopet nov svetovni rekord. Nič preveč ne bo športni svet presenečen, ko bo padla znamka 5 m. Toda neverjetno je že 4.83 m.
Veliko presenečenje je zbudil zopet Amerikanec Ralph Boston s skokom 8.24 m v daljavo. Da si Iboš mogel predstavljati to daljavo, vzemi meter in si jo izmeri. Čudil se boš, kako more človek leteti po zraku tako daleč le z naletom in odrivom svojih lastnih moči.
Zaradi zdravja in potrebe
se bomo tudi mi udejstvovali v hoji, teku, skokih in metih ter bomo pri tem pazili na pravilno izvajanje in naravno gibanje. športnih uspehov 'bomo veseli, če jih bomo dosegli, ni pa to glavni namen. V svojem vsakdanjem življenju bomo izkoriščali pridobitev v hoji, tehu in skoku ter se obenem zavedali, da gojimo šport, ki nam je potreben in koristen,
Ivo Kermavner
maši venčasto žilo. Nesreča je tu in razvija se infarkt z vsemi neprijetnimi posledicami.
Če danes ljudje med 40. in 50. letom življenja — torej v najboljših letih — zbolijo za srčnim infarktom, je iskati temu vzrok v poapnenju venčastih žil srca. Krivo je pa tudi dejstvo, da ljudje prenaporno delajo, da se odrekajo prostemu času in oddihu in da zlorabljajo nasladila. Mnogi strokovni zdravniki so tudi mnenja, da je premastna in 'kalorij preveč bogata ' prehrana največja sovražnica srca. Številne preiskave so pokazale, da je količina maščobe v prehrani v tesni zvezi s poapnenjem žil.
Da so sc srčni infarkti razmeroma redko pojavljali v vojnih in povojnih letih, ni samo slučaj, ampak je to pripisovati pičlo odmerjenim količinam maščobe. Danes, v znamenju gospodarskega čudeža, ko imamo vsega v izobilju, pa strahotno narašča število obolenj za srčnim infarktom, ki končajo mnogokrat smrtno.
Ako spoznamo bistvo in vzroke srčnega infarkta, oziroma z njim povezane srčne tegobe in težave, bomo lahko takoj začeli s pravilnim in primernim zdravljenjem. Kako pa zdravimo srčni infarkt? Katera sredstva pa ima zdravnik danes na razpolago?
Zdravnika moramo poklicati takoj, čim sumuno, da imamo opraviti s srčnim infarktom, ki se javlja predvsem z žgočimi bolečinami v osrčju in z bolečinami, ki izžarevajo v levo roko. Bolnik mora ležati popolnoma mimo, brez vsakega giba. Do prihoda zdravnika ne sme ničesar zaužiti.
Pri srčnem napadu lahko zdravnik včasih prepreči najhujše z zdravili, ki ublažijo srčne krče in razširjajo srčne žilice. Zadnje čase je mogoče tudi z raztopinami v obliki injekcij zaustavili nadaljnje sesedanje krvi, ki je pri srčnem infarktu tako usodepolno, in na ta način ustaviti tvorjenje nadaljnjih krvnih žmukljev. Ker pa ni mogoče vrniti
MODROSTI NORCEV
Urugvajski minister za zdravstvo je odstavil ravnatelja največje državne norišnice pri Montevideu, in sicer zaradi složnega upora zdravnikov in bolnikov, ki niso mogli več prenašati nereda, slabe uprave in prehrane ter nasilnosti v zavodu. Zdaj bodo skušali vse te pomanjkljivosti pod novim, sodobnim in naprednim vodstvom odstraniti.
Vsa stvar se je začela lani junija, ko so bolniki in zdravniki priredili veliko demonstracijo, med katero so sprejeli »Sve- / tovno listino pravic za duševno bolne«. Listina pravi med drugim:
»Razglašamo enakost vseh ljudi, ne glede na irazllike v uporabi razuma in v stopnji zmešanosti... Razglašamo pravico, da tudi duševno bolni lahko uveljavljajo svoje kolektivne pravice... Duševno bolni naj bodo bratje med sabo in bratje svojemu bližnjemu ... V imenu duševno bolnih vsega sveta zahtevamo uvedbo varstva za nas po vseh deželah in sicer s ipomočjo »zakonika za duševno bolne«.
Prebivalci urugvajske umobolnice so dalje obsodili vojno kot zločin ter poudarili, da med duševno bolnimi ni bilo nikoli vojn. Zavrgli so tudi atomske po-poskuse, zaradi katerih grozi človeštvu uničenje, ker je pač na svetu prevladal gOli razum...
Vlada je tem zahtevam duševno bolnih ustregla. Ena prvih pridobitev, ki jo je prinesla vstaja, je stalno gledališče, ki mu je režiserka, zdravnica dr. Villanueva dala ime »Shizofrenia« in ki je med drugim z velikim uspehom izvajal Moličrovo burko »Zdravnik po sili«. Igrali so seveda sami bolniki.
Zanimivosti
Modema uporaba zvona. V Prichsen-stadtu pri Kitzingenu na Bavarskem imajo star navček (zvonček), s katerim so nekoč zvonili, če so peljali koga na vislice. Zvonček je že več kot sto let molčal, zdaj je pa dobil novo nalogo.
Z njim zvonijo pet minut na predvečer dneva, ko poteče rok za kako važno davčno prijavo.
Starci Židane volje. V domu za onemogle pri Verdunu je odkrila ena od stanovalk, da lahko v kleti skozi špranjo v Židu pride v skladišče sosednje tovarne likerjev. Od tistega dne dalje je bilo vseh 80 oskrbovancev doma stalno Židane volje, dokler končno le ni postalo lastniku žganjarne sumljivo, zakaj ti stari ljudje vedno prepevajo. Po dolgem iskanju so njegovi u-službenci našli špranjo in jo zazidali, stanovalci v hiralnici pa pijejo spet vodo.
poapnenim in trdim venčastim žilam prejšnjo prožnost (elastičnost), so nujno potrebni preprečevalni ukrepi v obliki zmernega in razumnega življenjskega načina, kot smo ga opisali že med razpravo.	Dr. G.
(Srčni infjirki
(Nadaljevanje in konec)
FRAN ERJAVEC:	318
koroški Slovenci
(III. del)
Napoleon je krenil s svojo peščico vojakov iz Juana proti Grenoblu in je tu naletel na prve močne kraljeve čete s topovi. Kazalo je, da bo prišlo do 'prvega spopada, toda Napoleon je svoji peščici ukazal, naj miruje, nato je pa sledil prizor, ki v svetovni zgodovini menda 'nima para. Sam je namreč stopil pred naperjene puške kraljevih čet, rekoč:
»Vojaki petega polka, ali me še poznate?«
»»Da, dal«« zavpilo več sto glasov.
Tedaj je odpel Napoleon svoj plašč in vprašal: »Kdo izmed vas bo streljal na svojega cesarja? Ustrelite!«
»»Živio cesar! Živio Napoleon!«« je izaorilb iz kraljevih čet in vse je prestopilo na njegovo stran.
In tako se je ponavljalo potem do Pariza. Ljudstvo S:i je sprejemalo povsod z vedno večjim navdušenjem in vse čete z generali vred, ki jih je pošiljal proti njemu kralj, so sproti prestopale na njegovo stran. Pariško časopisje je dne 5. III. poročalo, da »se je korziška pošast izkrcala...«, par dni zatem, da je »'trinog vkorakal v Grenoble...«, dne 10. III. ga je z velikanskim navdušenjem sprejelo delavstvo v Lyonu in pariški časopisi so javili, da je »Bonaparte zasedel Lyon...«, nekaj dpi zatem, da je »Napoleon došpel v Fonitainobl-eau...«, a dne 19. III. so končno sporočili, da »pride Njegovo Veličanstvo jutri v Pariz«. Kralj Ludovik XVIII. je že tisto noč pobegnil v Belgijo, a Napoleon se je dne 20. III. vnovič nastanil v pariških Tuilerijah, ne
da bi na vsej1 poti z Elbe počila ena sama puška. Tako je vnovič prevzel oblast, ki je pa trajala samo »sto dni«.
V kratkih mesecih njegove odsotnosti se je namreč v Franciji že marsikaj spremenilo. Vzplamtel je vnovič nekdanji revolucionarni duh, naperjen zlasti proti plemstvu in duhovščini, ki sta želela vzpostaviti zopet nekdanji predrevolucionarni režim, in jakobinsko 'malomeščanstvo je snovalo povsod svoje zveze, upravne oblasti vse so pa bile zbegane. Napoleon je bil prepričan, da bo skrajno levico in desnico z lahkoto strl, a meščanstvo je upal pridobiti z liberalnimi, obljubami. »Državni svet« je zahteval ustavno vlado, zato je izdal (23. IV.) Napoleon poseben dodatek k ustavi, ki je pomen j al nekako srednjo pot med zahtevami posameznih slojev (pristal je n. pr. na splošno volilno pravico, obdržal pa zgornjo zbornico) in ni zato zadovoljil pravzaprav nobenega. Zaupalo mu n! več zlasti meščanstvo, ki je zato prešlo kmalu v odkrito opozicijo. Fouche, vnovič 'policijski minister, je ščitil vse, na skrivnem pa spletkaril z Metternicbom, uradništvo ni upalo več nastopati odločno, odpravljeno cenzuro so zlorabljali zlasti rojalisti. Vendeja je pa začela zopet celo z novo vstajo.
Odločilna nevarnost je pa grozila seveda takoj od zunaj. Ko je Napoleon korakal proti Parizu, je zatrjeval, da se vrača sporazumno z Avstrijo, toda to mu je malokdo verjel, a ko je prevzel zopet oblast, je ponudil zaveznikom takoj1 mir. Ti mu pa niso niti odgovorili, temveč so že dne 25. III. na Dunaju vnovič potrdili svojo zvezno pogodbo, proglasili nad Napoleonom nekako izobčenje in se odločili za ponovni boj* Vladarji in visoko plemstvo so hiteli še enkrat zatrjevat, da se bore za neodvisnost narodov in celo za svobodo Francozov, dejansko jim je pa šlo seveda zgolj za dokončno zadu-
šitev revolucije in za uničenje moža, ki jo je nekako poosebljal. Imeli so na nogah še vedno 700.000—800.000 mož, velike rezerve in vso gospodarsko moč Anglije in vse to se je vnovič kot plaz udrlo na Francijo. Nasproti tem je prevzel Napoleon ob svojem povratku le armado
150.000	mož, pozval potem v naslednjih tednih prav vse, kar bi moglo nositi orožje, skupno kakih 700.000 mož, toda zanje ni ime1! ne orožja, ne streliva, ne konj, najmanj pa še denarja in časa za njih vojaško vokvirje-nje, a predvsem je izginilo tudi nekdanje bojno navdušenje in celo cesar sam ni imel več nekdanjega samoza vestnega zaupanja.
Ker je bilo treba ukrepati z vso naglico in zasesti bojno črto ob Renu še pred zavezniki, je mogel odvesti na bojišče komaj 126.000 izvežbanih mož, a še te z jako pičlo konjenico in topništvom. Od zavezniških armad sla bili tedaj dve še vedno v Belgiji (Wdl ling tonov i h
96.000	Angležev, Belgijcev in Holandcev ter Blucher-jevih 124.000 Prusov). Ker sta bili že samo Iti dve armadi številčno jako nadmočni in mnogo bolje opremljeni, je mogel Napoleon računati le s tem, da bi potolkel njihove vojne zbore posamič, vendar bi tudi to spričo ogromne celotne zavezniške premoči še ne moglo prinesti nobenih odločitev. Napoleon je osredotočil svojo armado prve dni meseca junija južno od reke Sambre (pritok Meuse) in jo udaril dne 15. VI. preko Gharle-roi-ja (v jlužni Belgiji) proti severu, da bi se vrgel med obe nasprotniški armadi ter je že spotoma pri mestu Liigny-ju tudi pobil 84.000 mož močne Blucherjevc Pruse, 'in to vkljub temu, da je imel sam samo 68.000 mož in da ga je izdal general Bourmont, ki je s svojimi četami prestopil k Prusom ter jim izdal cesarjeve načrte.
(Dalje prihodnjič)
METLOVA
Pretekli teden je bilo spet veliko avto-mdbilov tulcaj Ob cesti, bila je menda komisija radi globaSkega potoka, katerega so regulirali lansko leto do ceste, ki pelje iz Blata preko naše vasi preiti Sinči vesi.
Do tokaj so lanslko leto regulirali, zdaj bodo menda pa po obmejnem grabnu naprej; prav bi bilo, da bi se že emkrait tudi naših 'krajev spomnili. Kdliiko se bere po nemških 1'iStih o popravi potov po »Lafon-tolu« in drugod in regulacij i hudournikov. Saj tudi mi nekaj iz našimi davki prispevamo.
Zadnje hudourje je naši vasi še prizaneslo, vsaj toče ni bilo 'toliko kdt v sosednjih Kazazah, Pribli vesi in drugod.
Škrjančev Bernard se je Oženil in mu želimo, da bi bil prav srečen s svojo mlado ženko.
RINKOLE
Leta 1917 smo Rilkdljani in Rutarjani ob cesti, ki pelje v Pliberk, postavili lesen križ z 'željo, da bi bila voj|na kmalu konlčalna. Ni bilo nič posebnega in je bil že prenove pOtrdben. Zdaj pa je Kristus z malim križem odtrgan in ndkaj kosov je okrog razmetanih. Znamenje ni bilo sicer posebne umetniške vrednosti, ali podobo Križanega je vendar predstavljalo. Kdor je to storil, mu mi v čast, ampak v sramoto.
V nedeljo 25. VI. je bilo pa kar dvoje krstov, in sicer pri Prduisu, kjetr so dobili majhnega Janezka Krstnika, pri 'Kropivniku pa mladega Emila, krstili so pa stric Emilov, g. 'Nacej David im sicer kar zastonj, še Emilu so v križevnik srebrn raj-niš dali.
Pred 'hudo točo, ki je povzročila strašno škodo po sosednjih vaseh, smo bili mi še, hvala Bogu, obvarovani.
Kaj bo še leto pri neslo je pa v božjih rokah.
LOČE OB DRAVI
Dne 27. junija t. 1. smo spremili k večnemu počitku obče priljubljenega kmeta Jožefa Ropača, pd. Danijela v Ločah. Pokopali smo ga na pokopališču št. Iljske podružnice sv. Štefana v Ločah, kjer počiva pred par leti umrla njegova žena m njegovi starši ter njih predniki. Zadela ga je srčna kap doma v sobi, kjer so ga našli mrtvega. Otroci, sedem po številu, katere je vse vzgojil v verskem im narodnem duhu, so že več ali manj samostojni raztreseni po raznih krajih. Le France, kateri je že prevzel kmetijo, je ostal na domu in je opravljal delo z sddaj rajnim očetom. Pa nesreča tudi za njega ni mirovala. Pri izpraiznjenjm sena z voza je omahnil in padel pod konja, kateri 'se je ustrašil ter poskočil. Pri tem si je zlomil France nogo ter dobil tudi druge poSkodbe. Prepeljali so ga v bolnico v Beljak, kjer se 'bo moral dalj 'časa zdraviti. Želimo mu, da bi prav kmalu ozdravčl! Talko je hiša izgubila naenkrat dve delovni moči.
šentiljski cerkv. pevski zbor je lepo zapel očetu za slovo pri hiši pesem »Polje, kdo bo tdbe ljubil«, katero je rajhi z ljubeznijo nad pol stoletja Obdeloval. Tudi pesmi v cerkvi pri sv. maši in Ob grobu so ganila srca pogrebcev. Domači č. g. župnik Petri-čič, se je poslovil od rajnega v Idpih in to-lažljivih besedah.
Naj se rajni po trudaipolmem delu spočije v domači zemlji. Zapuščenim otrokom pa naše sožalje!
ŠT. JANŽ V ROŽU (Letno žegnanje in drugo)
Kakor ona noč slpanja, tako bi si človek mislil, mine tudi leto dni. Na koledarju je stopil v ospredje slpdt naš 'farmi 'patibn, sv. Janez Krstnik. Dan navrh, dne 25. junija smo ga prav slovesno Obhajali. V prvi vrsti nam je do tega pripomoglo kraSno poletno vreme. Ob deveti uri smo se zbrali v cerkvi in v lepi procesiji popramgali i|X) običajni poti slkOzi vaš lin polje mimo Okusno Okrašenih oken vašlkih domov spet do cerkve. Nato je sledila sllovdsna sv. maša, pri kateri so verniki napolnili veliko cerkev. Naš domači 'gosp. župnik so pa bili gotovo zadovoljni te lepe udeležbe, še v pridigi so omenili, kako lepo bi bilo, ko bi se toliko faranov 'zbralo pri maši vsako nedeljo. Pri Vsej slovesnosti je pa lepo prepeval mešani izbor 'pOd vodstvom našega vrlega Hanzija Gabriela.
Tudi izvencerkivono se je to naše letno žegnanje prav dobro obneslo. 'Za vse je (bilo poskrbljeno. Oba naša gostilničarja sta bila menda zelo zadovoljna, ker sta prodala vse, kar sta imela pripravljenega,
Po nevihtah in nalivih zadnjih dni se je na praznik sv. Petra in Pavla rodilo jasno in mirno jutro. Kakor nalašč zato, da ob najugodnejšem vremenu tem lepše poteče izredna slovesnost nove maše.
Trem bogoslovcem iz daljmih dežel je že selska župnija s podpiranjem omogočila bogoslovske študije. Eden od teh je
g. Izidor Le Houng iz države Vietnam v Južni Aziji, študiral je na salezijanskem bogoslovnem učilišču v Turinu. Razumemo, da je po dokončanih študijah posvečen v mašmilka rad prišel v Sele opravit prvo slovesno sveto mašo.
V Severni Vietnam, ki je za železno zaveso pod komunistično vlado, pošta ne seže naravnost. Zato se 'tudi novomašnilkovi starši, oče star 92 let in mati 85 lat, nista mogla udeležiti mašniškega posvečenja in seveda tudi ne slovesnosti v Selah. Nado-mestovala sta jih kot duhovni oče g. Peter Oli|p, lesni trgovec, iln kot duhovna mati Angela RObldk, kmetica, pd. Pušla. V njunem 'spremstvu se je novomasnik dopoldne ob pol 10. pripeljal iz Celovca v slavnostno ozaljšano vas.
Pri prvem slavoloku ob kalpoli pri občinski hiši z napisom »Novi mašnik, bod’ pozdravljen!« ga je 'pričakovala velika množica. Kdor je količkaj mogel od doma, je prišel, pa tudi iz Okolice, iz Podjune in Roža, je bilo mnogo pobožnih vernikov.
Vse oči so se uprle v malega mladostnega novamašnika temne ipolti, ko je stopil iz avta ih si nadel koretelj. Zadoneli sta
dve pozdravni pesmi pevslkoga zbora. V imenu ‘župnije ga je pozdravil domači župnik Alojizij Vavti, otroci so mu v krepkem Zboru voščili dobrodošlico, čestitala sta mu 'zastopnika mladine Francej Roblek in Ana Oralže in končno je g. kaplan Matko pojasnil pomen duhovnih Staršev. Pozdravne nagovore je novomašniku pretolmačil č. g. Vode, ki ga je spremljal iz Turina dalje in nam 'prestavil njegovo zahvalo. Uvrstila se je procesija, skozi drugi slavolok z napisom »Od Boga si nam poslan!« in privedla novomašnika k oltarju. Pod milim nebom na trgu pred /jupniščem je bil sredi mlajev in zelenja pripravljen oltar, vrh njega napis: »Milost, spravo sprosi nam pred dobrotnim Jezusom«!
Ko je novomašmik z asistenco gg. Česna, Kanaufa in Vodeta in drugih pristopil k oltarju, je ob spremljavi godbe iz Globasnice zadonelo ljudsko petje vse zbrane množice in se glasilo med vsem svetim o-praviiom. Petje in godbo je vodil č. g. Mi-hor iz Pliberka. Pridigar, č. g. ravnatelj Alojizij Luskar s Kamna je predstavil no-vomašmika iz orisom njegove domovine in osebe ter poudaril, da je vernikov najvažnejša naloga, Skrb za misijonsko delo, sodelovanje z oznanjevalci svete vere. Zahvalna pesem je zaključila sveto daritev. Nato so verniki drug za drugim pristopali, tla prejmejo novomašniški blagoslov in spominske podobice. Odzvonilo je že poldne, ko se je svečanost končala.
V dvorani farnega doma so izkušene kuharice ih gibčne postrežnice, pripravile zbranim gostom, pevcem in godbenikom okusna okrepčila. Med gosti so bili tudi gg. župniki Vošnjak, Lampiohler, Mallo-ndig in Cergoj, Markič, Mihor, pozneje je prispel še tudi mil. g. prelat dr. Bitimi. Manjkal seveda tudi ni fotograf g. Rovan.
G. novomašniku je silno ugajalo naše petje. Ima pa tudi sam izboren, mehek glas in nam je zapel par pesmi v domačem vietnamskem jdzlku. Pokazal nam je tudi način, kako njegovi rojaki jedo in povedal Se marsikaj drugega zanimivega.
Popoldne se je po slikanju preselila vsa družba v hladno senco pod lipo in kar samo po sebi se je razvil pravcati koncert. Globašlki godci so pokazali, da znajo še druge melodije, enako pevci, pa tudi g. novomašnik. S slavospevi je kar vžgal navdušenje za njegov mehki bariton in prijazno družabnost. Počutil se je med Selani kakor doma in mii ga smatramo kot svo-
To je bil res dan, ki ga je pripravil Gotpod! Zdaj nas pa čaka še ena izredna slovesnost: zlata maša našega g. župnika dne 16. julija ob 50-letnici njegovega mašniškega posvečenja!
Miha se pa še danes na smeh drži, ker si misli: »Profit je že dober biv«.
Dne 18. junija pa 'je 'Stojpila pred poročni oltar Marija Lapuš, pd. Aihaclhova Mici, v Podisinji vesi. Za ženina si je izbrala Pavleja Stihgler, ki je po poklicu zidar, doma jeiz Kotimirške fare. Želimo Mici ji in Pavletu, da bi srečno 'tudi dozidala dom družinske sreče.
Ob šentjanški železniški postaji si pa zida lopo hišico Marija Schweiger, pd. Mež-narjeva Mici. Na tihom ima pa še eno željo več:
Pozidana bo hišica, izbrala si bom fantiča, življenje lepše in gorko, v tem novem domu bo.
Iz. Dunaja sta se te dni vrnila Matki Hafner in Lenzi Lauseger. Obiskovala rita tam neko višjo šolo za krojaško obrt in z lqpim uspehom naredila mojstrski izpit.
Tudi smrt na nas ne pozabi. Dne 17. 5. majnika smo nesli na njivo miru Apolonijo Orlov v njenem 66. letu starosti. Dne 13. junija pa smo pokopali Matijo Lapuš, Gatrtinarico, v 75. letu Starosti. Obe sta podlegli kruti bolezni — raku. Bog bodi njima dober sodnik.
LIPA pri ROŽEKU (Birma)
V 'ponedeljek, dne 26. junija je bil za občino Lipa nadvse slovesen dan. Krasno vreme, nebroj ljudstva od blizu in daleč in v njega sredi po osmih letih vladika Skali j e, škof dr. Jožef Kdstner!
Po dohodu je visoki vizitator najprej posetil vse Štiri razrede šole. Otroci so dajali pravilne odgovore; zlasti se je nadzornik čudil, da so znali toliko raznih spevov na pamet. Nato je sledil slovesen sprejem pred župniščem. V imenu občine je v toplih besedah pozdravil g. župan, nato preč. g. župnik Alojz Nagelschmied slovensko in nemško nadpastirja in naslednika apostolov z nekaterimi primernimi duhovitimi izreki latinskih klasikov. Sledil je v pesniški obliki po g. župniku zložen pozdrav učenke v nemščini; dekle s slovenskim pozdravnim besedilom, ki se ga je izborno naučila, pa mi prišla k sprejemu. Verniki so napolnili nato župnijsko cerkev do zadnjega kotička. Med sv. mašo je Pre-vzvišeni .pridigal o pomenu zaiznamonova-•nja birmanca z znamenjem sv. križa. Mnogo vernikov je med sv. mašo prejelo sv. obhajilo. — Na koru je s šolriko mladino g.
CELOVEC
PEVSKA VAJA ZBORA »GALLUS«
Prihodnja pevska vaja Gallusovega zbora bo v soboto, 15. julija, ob 14. uri v Haimlinger. — Pridite gotovo!
Pevovodja
organist Sajovic prepeval v obeh jezikih. O dolžnosti birmancev je pridigal preč. g. župnik z Gozdanj. Neki mož-Nemec, menda s Krappfelda, se je vznemirjal, ker ni razumel — zanj in za druge nemške vernike je pridigal sam škof nemško (deloma tudi slovensko) — in je menil, da je tudi ta druga pridiga njemu namenjena, da ga je moral sam g. tajnik škofa pomiriti, rekoč mu, da nemški jezik ni na tako slabih nogah, da bi zato, ker je pridiga tudi še v drugem deželnem jeziku, že kako škodo trpel!
Končno je Prevzvišeni izvršil obred sv. birme nad 70 birmanci iz vse Koroške in še tudi iz drugih dežel. Sledilo je še škropljenje grobov z molitvami za vse pokojne. Popoldne je nadpastir škofije še poučil in blagoslovil matere in njih male otroke. Večji so se itak z vso šolo udeležili vseh prod|poldanskih 'birmanskih opravil.
Ob 'sklopu je Prevzvišeni ob spremstvu gg. dekana in domačega župnika obiskal še tudi podružnici v šmišvavčah in v Tma-ri vesi.
Vse izredno slavje je bilo vse hvale vredno izvedeno v večjo čast božjo, v slavo svete Cerkve in v duhovni prid vse župnije Lipa. Glavno breme potoka je seve slonelo kakor povsod na ramah škofa in njegovih neposrednih pomočnikov, breme priprav in Okinčanja cerkve itd. pa na ramah župnika samega z nekaterimi njegovimi dobrovoljnimi sotrudniki.
SKOČIDOL (Razne novice)
Leta 1917 je silen vihar podrl vse tri mogočne stare lipe pred župnijsko cerkvijo. še isto leto je skrbni cerkveni ključar zasadil na istem mestu tri nove Lipice. Prijele so se in zdaj po 44. letih že tekmujejo s cerkvenim stolpom. Pod njimi je studenec. Košate so že in nudijo poleti s svojim gostim listjem hladno senco ljudem in tudi raznim vozilom. Ravno zdaj so spet v polnem cvetu. Obe znameniti veliki akaciji na istem prostoru (ob vhodu na pokopališče) pa je med zadnjo vojno dala oblast posekati za drva.
Prvoobhajancev je bilo letos 22, birmancev iz naše župnije pa le 15. V gradu oz. misijonišču Vernberg so se neprestano vrstili razni tečaji različnih stanov in poklicev kakor tudi razni občni zlbori z zanimivimi predavanji ter posebno tudi mnoge duhovne vaje za razne stanove iz vse dežele.
iKELAG je v Vernbcrgu—Žlebnju namestila nov velik transformator. — Tvrdka Kunz & Go. je dala (pot (cesto) od svoje peščame na Dolinskem polju preko Po-dravelj in železnice do državne ceste Celovec—Beljak v Novi vesi pred kratkim tlakovati (asfaltirati); široka je 5 m.
V letovišču Vernberg je 'že zdaj vse polno miru in razvedrila potrebnih letoviščarjev iz Avstrije (Dunaja) in Nemčije. Radi obiskujejo od 'tu razna jezera, zlasti Baško, pa tudi naše gore, n. pr. Osojšči-co nad Osojirikim jezerom in vitko lično Jepo na avstrijriko-jugoslovanski meji. Z j epe se vidi olb zelo jasnem in čistem nebu celo Jadransko morje pri Reki. Naj bi se vedno 'tudi zdravi in okrepljeni po svežem planinskem zraku vrnili brez nezgod domov.	— g
DAN AVSTRIJE NA TRŽAŠKEM VELESEJMU
Na tržaškem velesejmu je bil 23. 6. dan Avstrije. Avstrijska republika se udeležuje velesejma od prvih početkov in je letos o-premila svoje razstavišče v palači narodov. Osnova avstrijske razstave je stanovanje. Predstavljene so nekatere rešitve prostora po okusu in lepoti; to razstavo izpopolnjujejo še nekatere v naprej zgrajene hišice na X. lesni razstavi. Pri različnih prikazovanjih pa so poudarili pomen avstrijske prisotnosti zlasti v pristaniškem prometu. Predsednik zavoda za gospodarski razvoj na Dunaju, Jager, je na tiskovni konferenci izrekel prepričanje, da bo avstrijska navzočnost na tržaškem velesejmu doprinesla in okrepila odnose med obema državama.
Iftiavizl je bil pri birmi
Pred ndkim okrajnim sodiščem na Dunaju je bila letos majmiilka sodinijsika obravnava, ki je potdkla taikole: 45-letni ipo-pravljailec karoserij Rudolf M. je rekel Okrajnemu sodniku: »Od letos naprej je beseda birma zame kakor mora, ki me tlači. To more razumeti samo oni, ki je imel talkega birmanca, 'kakor sem ga imel jaz. Dovolite, da vam natančno 'pripovedujem.
V	naši 'hiši stanuje vdoiva, ki ima 13-letine-ga fanta. Dečku je Hanzi ime. V celem okraju je znan ipo svoji .porednosti.
Gospa U. je tedaj prišla k meni in je rekla: »Gospod M., vem, da bi vi sami koga potrebovali, da bi vam kupil uro. Toda fant mora k birmi, ker čisto brez vere tudi ne sme zrasti. Tu imate 200 šilingov. S temi plačajta in vzemita taksi, se peljita v cerkev sv. Štefana, nato v 'Pirater in se popoldne dobro imejta. In tukaj imate lepo uro, ki sem jo poceni dobila pri neki znamki. Uro dajte Hanziju po birmi in okrog devetih zvečer pridita Spet domov.«
Tako sem postal birmamSki boter (gotej).
V	nedeljo ob lOh sem šel po fanta, da ga peljem k birmi. Še nisva bila čisto zunaj, ko je vprašal: »Koliko denarja vam je dala mama s seboj? Upajmo, da mi preveč varčevala,, kajti ik birmi grem samo enkrat v (življenju. Hočem imeti trajen spomini«
{Nato prideva k hišnim vratom; ko je videl taksi, je rekel: »Kaj, s temi starimi garami se bova peljala? Vi ste mi čeden birmanski gOtej! Samo dobro, da ni nobenih mojih prijateljev na ulici, kajti ti bi mislili', da se peljeva k veteranski dirki v Freud enau.«
i»Ti, ušiv ec,« sem mu rekel, »ne bodi tako nehvaležen! Ko som bil jaz pri birmi, smo se s tramvajem peljali) v cerkev. In ne samo to. Moj birmanski gotej me je postavil v kot in je samo zase kupil karto. Tako smo tedaj varčevali.«
Po birmi sem mu izročil uronzapestnico.
»Mislim, da je od krošnjarja,« je rekel. Pa nič ne de. Saj jo bom tako bržikone zamenjal za pištolo na spfeilni plin. Upajmo, da je niste kupili na obroke, kajti drugače jo še zarubijo preden jo morem (zamenjati.«
»Če uro zamenjaš ali prodaš, prideš v poboljševalnico,« sem mu rekel. »Ura mora biti trajen spomin na današnji dan. Jaz osebno ne potrebujem nobenega predmeta za spomin. Birme s teboj do konca življenja ne bom pozabil. Pojdiva jest.«
Pri jedi sem prišel na to, da je fant gastronomski fenomen. Nisem se mogel načuditi, da je mogel toliko spraviti v svoj želodec.
Najprej je (pojedel dva krožnika juhe, potem dva zrezka z rižem in mešano solato. Nato štiri Sacher-jeve torte, šest Dobner-jevih rezin (»šinit«) in tri porcije sladoleda. Vse to je zalil z dvoma velikima skodelicama kave in s tremi pokalicami (»krahr-li«). Nato mi je likradel cigarete in užigal-nik z mize in je še1! na 'Stranišče kadit.
»če te še enkrat zalotim pri kajenju, ti jih prilsolim,« sem mu rekel. »Se vidi, da doraščaš brez očeta, še pri deželnem sodišču te bom videl, pri moji veri!«
»Kaj, zaušnico mi hočete dati?« je rekel. »Ne domišljajte si, da ste škof. Pri vas bom udaril nazaj.«
Nato seveda sem mu jih dal par po hrbtu.
Ko sem plačeval, mi je ostalo še 84 šilingov, in da bi ne mogel kdo reči, da se hočem od birme Okoristiti, sem dal fantu v Pratru 40 šilingov in sem mu rekel, naj se pelje, kjer se hoče. 40 šilingov sem si pridržal za vožnjo domov. 40 šilingov, ki sem jih dal fantu, je v pol ure porabil. »Posodite mi še en desetak,« je rekel. »Rad bi pri 'Streljanju dobil še par rož za mojo prijateljico.«
Zdaj se bova peljala domov,« sem rekel. »Temno bo že, in bojim sc, da bi bil ponoči s teboj v Pratru. Zdi se mi, da napraviš roparski napad name, da prideš do 40 šilingov.«
Posadim fanta zopet v taksi in se odpeljem ž njim domov. Pri hišnih vratih iščem dva dvajsetaka in ju ne morem najti.
»Mislim, da sta vam padla iz žepa,« je rekel Hanzi. »Ko ste se useknili, sem videl, ‘la je padlo nekaj na tla.«
»Napišite mi svoj naslov,« sem rekel lastniku taksija. .»'Prinesem vam jutri voznino na dom.«
Vozač pa s tem ni bil zadovoljen in je rekel, da mora dobiti (jxiTOŠtvo, ali pa morava iti ž njim na policijo. Da se izognem
RIBIČI:
(dardifu - duhovnik za delavce
Mlad belgijski delavec pripoveduje iz svojega življenja med mladimi katoliškimi delavci svdje doživljaje. Z zborovanja, o katerem smo zadnjič slišali, se je mladi Peter Ma.rdydk, talko mn je bilo ime, ves zamišljen vračal domov in po resnem pre-mišljanjiu je Spoznal, da čuti v sebi klic stopiti med te mlade, idealne fante in z njimi sodelovati, da vrnejo Kristusa-de-lavca brezbožnim delavskim množicam.
Skrbno se je odslej udeleževal sestankov, razgovorov in skupnih akcij v okviru Zveze mladih delavcev. Na enem takih zborovanj je prvikrat srečal mladega abbčja Cardijna, danes sivolasega starčka z mladostno energijo, poznanega po vsem svetu. Ob tej priliki je obiskal skupino mladih delavcev v Roubaixu. Za zborovanje so najeli veliko kiino-dvorano.
Vikar v Bruslju
upal nam je, zakaj je hotel postati duhovnik za male ljudi. Pripovedoval nam je o svojem očetu. Ko je bil od dela ves že utrujen, si je ta mož zaželel še kako uro počitka, preden umrje.
»Začel sem delati!,« nam je pravil Car-dijn, »za njegova stara leta, šel sem v trgovina... Tedaj se mi je oglasila želja, da bi postal duhovnik.«
»Ne bo mogoče,« je menih oče; »delati moraš. Jaz sem prestar. Potrebujeva tvojih rok. Sinko, saj moraš razumeti.. .«
Razumel sem in se uklonil... A oče me je otožno gledal. Ko sva nekega večera spet o tem govorila, je oče pogledal mater in ji zašepetal:
»če hočeva imeti sina-duhovnika, se bo pač treba spet vrniti v tovarno. Kaj meniš, mati?«
»Spet je bodil v tovarno, da bi jaz mogel
iti v semenišče. Pri delu je umrl, da sem mogel postati duhovnik. Glejte, zato sem mu na njegovi smrtni past Olji prisegel, da postanem duhovnik za delavce... «
Duhovnik za delavce
Cardijm je pripovedoval tudi o svoji materi. Tako jo je iz vsega srca ljubil, da je kakor svojo mater Spoštoval in častil tudi vsako drugo žoniško. Ko je mislil na trpljenje svoje matere, je hkrati trpel z vsemi delavkami'. 'Pravil nam je o njenih belih laseh, o glasu, o utrujenih očeh, o gubah in nabreklih žilah na rokah... Nenadno se mu je prelomil glas in je zajokal ...
Vise življenje bom videl pred seboj nenavadno postavo toga drobnega duhovnika, ki se je nenadno prikazal na odru, stopical sem ter tja, 'krilil z rolkami, se trudil, glasno govoril ter z obema rokama gnetel zrak. Zdaj šepeta, zdaj kliče, njegova silovitost je včasih skoro smešna. Potem pa bruhne na plan navdušenje, ogenj, pre-pričanje, ogorčenje, dobrota, usmiljenost. Talko je (počasi zgrabil vso množico. Brez diha smo strmeli vanj, v njegova usta in notranje doživljali z njim do solz. Ta mož je vse do zadnjega kotička duše dal za brezpravne, zatirane. V njem smo gledali Duhovnika — drugega Kristusa, ki tu pred nami vnovič glasno ljudem kliče v spomin njihove dolžnosti.
Dekleta učijo fante...
Cardijn nam je pripovedoval najprej, kako mu je prišlo na misel, da bi ustanovil krščansko delavlsko mladino (JOC). Kot preprost vikar majhne župnije v Bruslju (Belgija) je imel mnogo opraviti z delavci. Pri tem je moral ugotoviti, da odpad od krščanstva vedno bolj narašča. Car-dij|n je dbbro poznal življenje, bedo in delavčevo siromaščino, pa tudi njegovo veličino. Nadalje nam je omenjal vse tisto, kar smo že vedeli o ‘trpljenju delavskih žena, o svojih materah in sestrah, še danes ga vidim, ko se je obrnil k ložam ter delodaj aleem zaklical:
»Vi, delodajalci', kr ste navzoči' v tej dvorani, ali bi pustili, da bi vaše mlade hčerke morale delati v vaših predilnicah?«
Pripovedoval nam je o početkih, o dolgom čakanju pred tovarniškimi vrati. Kako je hodil tja Iskat in čakat, zgolj zato, da bi delavce pozdravil, da bi se oni zanj pozanimali in da bi jih on spoznal ter jih pridobil. NajipoprCj enega, potem dva, potem tri... Omenjal je, kako so se bogatini 'srdili nanj in ga črnili, češ da je komunist. In reveži so mu očitno kazali nezaupanje ter sovraštvo do duhovščine. In celo nekateri cerkveni krogi: župniki, kanoniki, škofje so ga imeli za prismuknjenega sanjača, za nevarnega človeka, ki bi ga bilo treba zapreti kakor nekoč Don Bosca.
Sprejem pri papežu
Nazadnje je pravil o dolgo zaželeni avdienci pri papežu, ki so jo različne spletke talko dolgo preprečevale. Pripovedoval je, kako je papež sprejel njega, neznatnega vikarja, kateri niti novega talarja ni mogel obleči, ker je za petek in svetdk imel le enega.
»Vi ste molž, katerega potrebujem!« je rekel papež. »Dosllej so mi vselej govorili samo o eliti. Vi Ste prvi, ki mi govori, da je treba pridobiti delavsko maso. Res, delavec potrebuje Cerkve, pa prav tako Cerkev potrebuje delavca«.
»Jaz pa,« nam je pravil Cardijn, »sem mu odgovoril: .Sveti oče, tudi jalz vam 'privedem elito. A to elito si bom izbral iz mase same!’«
Očetu je prisegel
Končno se je Cardijn raznežil, odkril nam je srce, Skoro spovedal se nam je. Za-
kompli kači jam, sem zastavil pri lastniku taksija Hanžijevo uro.
Prideva k Hanzijevi materi, zahvalila se mi je in vprašala, kako je bilo. Fant pa se začne dreti in kričati: »Lepega birmske-ga gotej a si mi pdilskala, mama! Tepel me je, jesti nisem nič dobil itn mojo uro mi je zopet vzel, ker je denar za taksi zapil!«
Gospa U. pogleda fantu na roko in ne vidi ure. »Kje je ura?« je vprašala.
Jaz rečem: »Zastavil sem jo. Dajte, da vam razložim ...«
Gospa U. pa si ni dala nič razložiti', ampak se je 'kot divjakinja vrgla name. Zaušnico za zaušnico mi je dala, ih če bi ne bil
Pod vaško lipo so zbrani fantje in dekleta in gledajo majhno dekletce, 'ko s prikupno dvignjenim krilcem pleše. Za njo pa prestopa deček, ki bi jo rad posnemal in l razkrečenimi prsti drži za hlače in skuša zibati glavo tako ljubko kakor dekle, kar pa se mu seveda ne posreči in je videti neznansko bedast.
Prizor iz vsakdanjega življenja in vendar je zelo 'pomenljiv. Prav nobene škode bi ne bilo, ko bi fantje šli malo k dekletom v šolo in se v gibanju naučili nekoliko dostojnosti in ljubkosti. Pa ne samo v gibanju, ampak tudi v govorjenju in nastopu sploh.
Prav gotovo za fanta ni sramotno, če se nekoliko uči pri dekletih, in nikakor ni moško, če prav nerodno prištorklja in se robato zadira in ropoče in loputa z vrati, da se trese vsa hiša. Tudi morete sami opazovati mladino pri igri in videli boste, da so največje nerode in slabiči najbolj glasni •im oblastni. Vrh tega pa se še ogniti ne znajo, ampak divjajo in se vsak trenutek kam zalete. Če pa je kdo izurjen, se giblje z 'lahkoto. In če se mu le prigodi, da tovariša pri igri nehote udari ali ga podere, ne bo rekel samo »hopla« in godrnjaje izginil, ampak po pomagal padlemu, se mu opravičil in ga očedil.
Tako spoznamo, kdo je močan in ima v oblasti svoje mišice. Toda to ne velja samo za igro, ampak za vse človeško življenje. Z bedastim in hrupnim vedenjem, z drznim in brezobzirnim nastopom me pokažeš možatosti, ampak le slabost. Začetnik in šušmar je tak fant in ne mojster. Marsikdo ostane šušmar vse življenje.
Nikakor naj torej ne misli kdo, da se v obzirnosti, molčanju in skromnosti kaže slabost, ki bi bila fantu v sramoto. Prav nasprotno: čim močnejši je kdo, tem bolj je lahko vljuden in ljubezniv. Le tepci se vedejo surovo, ker ti ne morejo ugnati svojih rok, nog in jezika; odpustiti jim moramo, ker pač še nimajo .potrebne moči.
Dekletova narava pa je vsa bolj nežna in prikupna. Prirojeno ji je, da se njena nežnost pokaže na vsakem njenem koraku; še več, iz vsega njenega življenja, diha prikupna ljubkost, ki zamore tudi najhujšo robatost nadomestiti z uglajenostjo. O ne-
prišel v tistem trenutku hišnik najemnino pobirat, mislim, da bi me bila ubila.
»Prosim za odpuščanje,« je rekla gospa Ana U. pred sodiščem. »Tako sam se veselila na dan birme, potem pa je prišel moj Otrok brez ure domovi Danes vem, da sem storila gospodu M. veliko krivko. Tukaj je 40 šilingov, gospod sodnik, ki mu jih je moj otrok za šalo potegnil iz žepa. Ni slab moj Hanizi, samo malo poreden je.«
Razprava je končala s .poravnavo.
»'Zdaj mi fanlt ne uteče več,« je rekel gospod M. Toda odpustiti mu moram. Saj sem njegov birmski gotej!«—
Po »Klerusblattu« št. 12. 1. 1961
ki mladi mučenki je zapisano, da so celo divje zveri ob njej postale krotke in prizanesljive.
Iz itega sledi, da za rogovileže ni boljše šole, kakor je družba dostojnih deklet, ki polne plemenitosti im dekliške nežnosti izžarevajo svojo dobroto in krotkost.
Bruna P e r t o t:
(Vabila
Z mano, ribič, poveslaj od kraja!
Je potihnil šum peruti, v dno zeleno zvezd srebro se je izlilo, •ten j e borov streh rdečili obvisele so pod bregom. Vse zabrisal je večer. Morje tiho in spokojno, kot srce, ko neha peti. Pojdi, ribič, vrzi mrežo!
Vanjo vse izgubljene upe bi nocoj hotela ujeti.
Prepozno - prezgodaj
Saj vendar ne more hotelir dovolj hitro polstreči svojim številnim gostom, ki v hotelu čakajo na kosilo, ko pa je postal že pravi dčbduhar s 135 kg telesne teže. Toda nepotrpežljivi gostje so venomer godrnjali, ker So morali le predolgo Čakati, da je zaželena juha priromala počasi na mizo. Marsikateri gost je že zapustil lokal in se ni več vrnil.
To je nagnilo debelega hotelirja k resnemu razmišljanju, kaj Storiti, da bi ga gostje ne zapustili, toda pospešiti postrežbo, na to ni misliti.
Po dolgem razmišljanju mu naenkrat pade odrešilna ideja in takoj gre v trgovino za papir in naroči primerno število papirnatih namiznih prtičev. Nato se oglasi v 'tiskarni in pusti vse te prtiče natisniti / različnimi ugankami in križankami.
Ko so naslednjega dne prišli zopet gostje, so našli na mizah prtiče z ugankami. Strmeli so in se lotili reševanja ugank. Nič se niso več pritoževali — razen nekaterih — namreč najgorečnejših prijateljev ugank. Za nje je jluiha prišla na mizo — prezgodaj ...
»Lebensborn« je naslov filma, ki ga je režiral Arthur Brauner in prikazuje v kritični luči življenje v istoimenskih zavodih, v katerih je nameraval Hitler vzgajati »gosposko raso«, kot živinorejci gojijo plemensko živino. Nemoi se pa na te neprijetne reči neradi spominjajo in v več mestih je pri prvih predvajanih filma prišlo do med-klicov, kravalov in zdrobljenih šip.
Izrabimo gozdne sadeže!
Surova jagodna marmelada
Poljubno količino rdečih jagod preberemo im odstranimo vse slabe plodove, nato pa zdrave jagode pretlačimo skozi čisto sito v porcelanasto Skledo ali v sJkledo s celim loščem. Na 1 kg pretlačenih jagod odtehtamo I 'kg 'kristalnega sladkorja. Oboje mešamo z novo in prekuhano leseno žlico eno uro. Da zanesljivo preprečimo pozmejše vrenje, primešamo na 1 ,kg marmelade 1 g pratika za vkuhavanje. Marmelado denemo v steklenice s širokim vratom in jih ne-produšmo zamašimo s prekuhanim zamaškom, ki ga zalijemo še s stopljenim parafinom.
Tako pripravljena marmelada, hranjena na Maidnem 'in suhem prostoru, Obdrži zelo dolgo svojo naravno aromo in prijeten okus. Uporabljamo jo kot namaz za na kruh, za raz.no pecivo, kreme itd.
Džem iz jagodičja
Prebrane jagOde denemo v kozico s čistim Hoščem. 'Potresemo jih is siadkorjem, katerega vzamemo na 1 kg jagod, borovnic ali malin pol kilograma. Jagode s sladkorjem postavimo na štedilnik. Mešati ne smemo, kozico le sem pa tja potresemo. Ko se sladkor stopi in je sadje zelo vroče, napolnimo z njim steklenice s širokim vratom. V Vsako steklenico zlijemo žličko čistega alkoholla in jo zamašimo s prekuhanim zamaškom. Ohlajene steklenice še ob vratu zalijemo z voskom alli parafinom. Namesto steklenic 'uporabljamo tudi kozarce, ki jih zavežemo z dvojnim celofanom.
Borovnice brez sladkorja
Očiščdne, zbrane, zdrave in lepo oprane 'borovnice stresemo v čisto kdzico in pustimo ivreti na srednje vročem štedilniku. Ne dodamo niti vode niti sladkorja. Borovnice dajo vodo same, nekajkrat jih le stresemo v kozici, da se je ne primejo. Ko so gdsto tekoče, jih Odstavimo, da se na pol ohladijo, z njiimi 'napolnimo čiste steklenice, na vrb nalijemo za prst alli dva dobrega jedilnega olja, zamašimo z zamaškom in zalijemo z voskom.
Borovničevec
V dva 'litra hladne 'vode denemo 4 dkg očiščene kisline vinskega kamna, ki ga raztopimo v vodi. S tem polijemo tri litre
EWG in EFTA?
zmečkanih borovnic in zmešamo. Nato pustimo vse skupaj stati 24 ur. Sok precedimo skozi gosto 'blago. Na vsak liter .soka damo 50 dkg 'sladkorja in ddlbro mešamo, dokler se sladkor ne raztopi1. Ponovno pustimo stati sok, da se očisti — približno 24 ur —, nakar ga surovega nalijemo v steklenice, ki jih pa ne zamašimo, temveč jih zavežemo z redko 'prozorno krpo in shranimo na hladnem, temnem prostoru.
Pijača je posebno dobra za bolnike, kajti v njej so ohranjeni skoraj vsi vitamini.
Borovničev zvitek
!4> kg moke, Vi 1 mlačne vode, malo soli, žlica olja; na olju 'prepražene drobtinice, IVi 1 borovnic, 10 dkg sladkorja, limonina lupinica, cimet, maščoba za pekač.
Iz moke, mlačne vode, volja in soli naredimo vlečeno testo, ki mora biti mehko, da ga bomo pozneje depo razvlekle. Dobro ugnelteno razdelimo na dva hlebčka, ju pomažemo z oljem in pokrijemo s pogreto skledo. Čelz pol ure testo na pogrnjeni mizi najprej malo razvaljamo, namažemo z oljem in nato prav na tanko razvlečemo. Razvlečeno testo namažemo najprej s prepraženimi drobtinicami, nato potresemo z
Kdaj dobi žena
Če so dani vsi pogoji, kot n. pr. da je bil mož zavarovan najmanj pet det, bo dobila žena po umrlem možu rento kot vdova. Ako pa vodi vdova obrat pokojnega moža več kdt tri leta samostojno, po zakon-skiih določilih ne more več dobivati rente po možu, pač pa ima pravico do starostne rente. Vse zavarovalne dobe pokojnega moža velljajo za to rento prav tako, kot če bi bila vdova salma zavarovana, najmanj pa mora znašati doba zavarovanja 15 let. Vdova pa more dobiti rento šele, ko je dopolnila 60. ileto, če j'e bilo istočasno s prošnjo za podelitev starostne rente posestvo predaho in če znaša mera zemljiškega davka več kot 56.— šilingov. Sicer pripada renta Vdovi navadno le tedaj, če je mera zemljiškega davka izpod 56.— šilingov.
Torej vdova lahko sama odloči ali bo zaprosila po smrti moža za vdovsko rento ali, Če bo vodila posestvo samostojno naprej, ■pozneje za starostno rento. Seveda so v zakonu 'predvidena za podelitev rent še tudi druga določila. Zato svetujemo vsem vdovam, da pred vložitvijo prošnje za pode-ilitev ene ali druge rente vprašaljo Socialno
borovnicami, slad konjem, s sekljano limonino lupinico in cimetom. Testo zvijemo, zvitek položimo na pomazan pekač, po vrlin pa še namažemo z oljem ali raztopljenim surorvim maslom in spečemo. Pečen zvitek zrežemo na rezine in potresemo s sladkorjem.
Jagodova strjenka
t/i litra jagod, nekoliko vode, sladkorja po okusu, 12 dkg pšeničnega zdroba, nekaj lepih jagod.
Jagode malo prekuhamo z vodo, da se zmehčajo, nato jih pretlačimo in jim prilijemo toliko vode, da je vse tekočine za en liter. Dobljeni sok po okusu osladimo im zakuhamo vanj zdrob. Kuhamo ga 15 minut, nato ga denemo v skledo, splaknjeno z mrzlo vOdo. Ko se zmes strdi in ohladi, jo zvrnemo na krožnik in obložimo z oslajenimi jagodami. Prav tako lahko naredimo strjenko iz Vseh vrst jagod in poizimi iz sadlnih sokov.
Strjenka je pri nas manj znana jed. Ker pa je hitro narejena, lahko prebavljiva in pripravljena s sadjem, tudi zdlo Osvežujoča, nam ho dobrodošla j>rav v poletnem času. Z njo dopolnimo kosilo, hladna pa je primerna za večer j e, posebno za otroke.
rento po možu?
zavarovalnico za 'kmetijstvo in gozdarstvo za tozadevne nasvete.
Da se izognejo neljubim iposledicam in zavlačevanju pri postopku podelitve rente, morajo na vsak način natančno izpolniti 'tozadevne formularje. Prošnjo iza podelitev rente je treba vložiti pri pristojnem občinskem nradn, kjer so na razpolago tudi vse 'potrebne tiskovine. Te tiskovine je treba po točkah izpolniti, jih podpisati ih jih dati potrditi na občini.
Priporočljivo je vložiti prošnjo za podelitev rente kaka dva meseca pred izpolnitvi j o vseh pogojev kot n. pr. Starostne meje, ki j,e pri moških dosežena s 65. letom, pri ženskah pa s 60,
'Prošnji je brez izjeme treba priložiti rojstni list zavarovanca, kakor tudi rojstne iliste 'žene in otrok, poročni list, mrlišiki list po smrti zakonca, potrdila o vojaški službi ter vedno dokaz o avstrijskem državljanstvu.
Če 'so prošnje točno izpolnjene in so priloženi vsi dokumenti, zavarovalnica laže hitreje rešuje prošnje.
Kratice za označevanje za Evropo talko važnih gospodarskih organizacij, kot sta EWG in EFTA, so ljudem še premalo razumljive. Do tega spoznanja je prišel in stitiuit iza raziskovanje javnega mnenja v Lausanni v'Švici. Ta institut je po pristopu Švice k EFTA izvedel povpraševanje vsepovprek. Le 49 Odstotkov vprašanih Švicarjev je vedelo, da imamo v Evropi dva različna gospodarska prostora. O članstvu Švice je njeno prebivalstvo vedelo le malo 'povedati. Da je Švica članica EFTA, je vedelo le 18 odst. Švicarjev, 11 odstotkov pa je menilo, da je Švica članica EWG.
Dragi bralec ali bralka, kako pa je s (teboj? A'li veš ti, pri kateri od omenjenih gospodarskih organizacij je Avstrija in kaj pomeni kratica EFTA? Koliko držav je včlanjenih pri EWG in koliko pri EFTA? Zakaj je Avstrija lahko pristopila le k isti organizaciji kdt Švica?
UPORABA KRUHOVIH DROBTINIC
Zopet se je nabralo v predalu polno starega kruha. Kako ga najbolje uporabimo? Dobro ga 'posušimo ter zribamo v drobtinice, ki so važen kuhinjski 'pripomoček. Niso samo za paniranje, ampak jih uporabljamo še v mnoge druge namene.
Kadar je zmleto meso pičlo, ga pomnožimo z dodatkom drobtinic. Če je testo za cmoke premehko, ga vežemo z dodatkom kruhovih drobtinic.
Zelenjavna juha je včasih redka, toda zgostimo jo z dodatkom kruhovih drobtinic. Te se kmalu popolnoma razkuhajo. Juha se ne spremeni niti po barvi, niti po okusu.
Ostanke zelenjave 'prinesemo lahko pri drugem jedilnem obroku na mizo v spremenjeni obliki. Na primer: zelenjavo stresemo v pomazan narastkov dbod, povrhu potresemo z drobtinicami in prepečemo.
Kaj pa naš
Visak, ki- ima svoj sadni vrt, se mora zavedati, da bo imel veselje z njim le tedaj, če bo z njega ddstralnil zastarela drevesa in negoval mlado drevje po vseh pravilih. Glede te nege nam nudi »C»ey.gy posvetovalnica« strokovne napotke kot sledi.
Uapevanje sadovnjaka je izključno odvisno od znanja lin vešČnosti tistega, ki neguje drevesa. Zahteve po kakovosti, ki jih dandanes imamo do naših sadnih vrst, lahko izpolnimo tudi na domačih sadovnjakih če drevje pravilno negujemo. Ukrep: so zelo raznoliki, a pbtrdbni so vsi, če želimo uspešno sadjariti.
Dokazano je n. pr. da nižje drevje in grmičje hitreje raste kot pa visoka drevesa, 'ker potrebuje visokodebelno drevo več časa za izgradnjo debla, kar zavlačuje rast. Razen tega pa je visoko drevo izpostavljeno tudi mnogo bolj vremenskim me-prilikam, pripeki, zmrzali in poškodbam, ki mu jih prizadene veter. Na vrtovih, ki odgovarjajo zahtevam z ozlirom na veter, pozne zmrzali in kakoivost zemlje, daje nizko sadno drevje prej letino, če te nizke vrste sadnega drevja pravilno negujemo in gnojimo. Zemljo moramo redno zastirati. Nizko drevo je ob saditvi eno do tri leta mlajše kot visokodebelno drevo ter hitreje raste. Pri obrezovanju drevesa ijjorežemo poganjke, ki smo jih izbrali za izgradnjo krone, na močan popek, pri čemer lahko pustimo večji del poganjkov, če drevje dobro raste. Vse druge poganjke pustimo neobrezane in odstranimo le tiste, ki bi mogli tekmovati z obrezanimi poganjki krone, če smo storili vse potrebno za nego drevesa, kot n. pr. pripravili zemljo, pognojili in po zasaditvi drevesca zastrli kolalbfje z gnojem ali zastirko bo dreve-
sadovnjak?
sce kaj. hitro napravilo liste, časovna prednost te valžne vegetacijske dobe je Kato zelo važna, ker korenine tem hitreje rastejo, čim boljša je asimilacijlska zmožnost
Kako si pomagamo:
Cvetje
Najsi cvetje kupimo ali natrgamo v domačem vrtu, vedno ga želimo čimdalj obraniti. S pravilnim ravnanjem mu res podaljšamo življenje za nekaj časa.
Ko cvetlice kupujemo, moramo pogledati na peclje in ne samo na cvet. če je rez na pedjo rjav, rastlina ni več sveža, še manj, če so konci pecljev zelenkasto sin zavil. Take cvetlice nas ne bodo dolgo razveseljevale.
Ni vseeno, kdaj cvetje trgamo. Najboljši čas je rano jutro, ko je rastlina še osvežena k roso, ali pa pozno zvečer, tudi po rosi. V vročem dnevu nabrano cvetje hitro vene.
Ljubitelji cvetja, ki se spoznajo tudi na njihovo rast, vedo, da je treba n. pr. vrtnico odrezati, dokler je še v popku, ker v vodi lepo razcvete in ostane nekaj dni sveža, raizcvela roža pa se hitro osuje. Prav taiko bomo imeli gladiole veliko dalj, če jih narežemo tedaj, ko odpirajo prve spodnje cvete. Gladiola se razcveta namreč od spodaj navzgor. Prve cvete lahko porežemo in jih iz visoke vaze predenemo v nizke.
Natrganega ali kupljenega cvetja ne denimo takoj v vaze! Privoščimo mu najprej osvežilno kopel in ga izato potopimo db cvetov v vedro vode, kjer ga pustimo nekaj ur. Tako ga osvežimo še za nekaj časa tudi tedaj, ko začne kazati prve znake ve-njenja.
drevesca. Na ta način damo drevescu najboljše pogoje za dobro rast.
Do zgodnjega poletja moramo pospeševati rast. Da dosežemo to, moramo gnojiti liste s sečnino, ki jo dodajamo škropilnim, kajti čim močnejši je list tem laže ubranimo drevesce pred krastavostjo, listnimi ušicami in podobnim, če pravočasno škropimo z zaščitnimi sredstvi.
Če mlado sadno drevesce lepo raste, maramo doseči odebelitev debla na ta način, da delamo zgodaj poleti navpične zareze v lubje. S tem postopkom tudi zmanjšujemo pddvrženost drevesa poškodbam zavoljo zmrzali.
Veliko je tudi govora o izkoriščanju trave pod mladim sadnim idrevjiem in o gojitvi vmesnih kultur. Pomisliti je treba, da je moderen sadovnjak, četudi je še majhen, navsezadnje monokultura, pri kateri vsako dodatno izrabljanje zemlje škoduje glavni kulturi, v našem primeru sadnemu drevesu, izkušen sadjar ve, da mora nadomestiti tisto, kar mu je drevo dalo, drevesu z novim gnojem, da si drevo spet opomore. Plodovitost teh dreves, ki nastopi že v tretjem letu po zasaditvi' in optimalno izkoriščanje površine sadovnjaka zaradi tesne, a ne pretesne razvrstitve drevesc, ki bi ovirala nego, dopuščajo opuščanje drugih kultur pod drevesci. Vse ukrepe, ki so jx>-trebni za pravilno negovanje sadnega drevja, tako tudli laže izvajamo. K temu spada tudi redno zastiranje drevesnih kolobarjev in košnja trave pod drevjem. Pokošeno travo puščamo ležati, da na ta način izboljšujemo zemljo. Saditev sočivja pod sadlniimi drevesi ni priporočljiva že zavoljo tega, ker škropimo drevje često s sredstvi, ki dolgo učinkuj ejo in za zelenjad niso ugodna. 'Zastiranje drevesnih ikolobarjev sadnega drevja je jako važno, iker drevo tako laže 'Sprejema hranilne snovi. N. pr. lahko posipamo rudninska gndjiila kar po vrhu zemlje in poleg tega s pametnim zastiranjem tal ugodno vplivamo na Vlažnolst zemlje. Dolgotrajno deževje zahteva večja, suša pa krajša Obdobja med košnjami. Trava pod sadnim drevjem naj nikdar ne ostane predolgo mapolkošena, ker se sicer zaredijo voluharji v njej.
Mladi 'sadovnjaki so navadno ograjeni, zato je treba tudi travo ob Ograji nadzorovati. To je najenostavneje, ako poškropimo pramen ob ograji spomladi s SIMA-ZINOM 50, ki uniči travo in tako ščiti spodnji del ograje.
V teku poletja lahko z odščipavanjem ali puščanjem vršičkov poganjkov reguliramo rast drevesnih poganjkov glede njih dolžine. Poleti je cldbro korigirati tudi 'premajhne in prekoničaSte vejne kote. Posebno važnost in pažnjo pa moramo polagati na zdralvo listje. Krastavost, listne uši in podobno maramo pravočasno zatirati s sredstvi, ki jih je na trgu na pretek.
v vazah
Preden denemo cvetje v vaze, se še malo pomudimo pri pecljih. Z ostrim nožem ali vrtnimi škarjami odrežemo košček peclja in sicer poševno, da dobimo v dejo ploskev, s katero rastlina lahko srka vodo. Piri mlečkastih rastlinah pa je to še iposebno vtilžno, ker ise mleček na koncu peclja hitro posuši iln zapira vodi pot. Pri cvetju z olesenelim stebelcem, kot so n. .pr. krizanteme, hortenzije, vrtnice, veje z kpotičnih dreves itd., potolčemo kdnec stebelca s kladivom, da ga 'razceframo. Tako rastlina laže vsrka več vode.
Vodo moramo večkrat menjati, da ne postane sluzava in smrdeča. Cvetlic, ki zelo močno diše, ne ipdStavljamo v stanovanjc, posebno pa ne v prostore, kjer spimo. Iz spalnice umaknemo cvetje zvečer, ker nam sicer porabi preveč kisika.
Cvetja v vaze ne natlačimo. Vedno je lepše, če denemo v posode le po nekaj cvetov. Drobno cvetje s kratkimi peclji spada v nizke posodice, z dolgimi peclji pa v višje in večje. Na mizo, za katero sedimo, ne devajmo visokih šopkov, prav tako ne na mizo, za katero jemo, ker tako oviramo razgovor s sosedom na drugi strani mize.
Cvetlica je 'že sama po sebi okras, zato ji ni treba posode posebno kričečih barv.
p * | * 5 * A * N * O * B * R * /\ * NI * J * E
Nihalo
(Iz svojih spominov pripoveduje Alojzij Vauti, selski župnik.)
(Nadaljevanje in konec)
Sodnlik je naredil name dober vtis poštenega moža, vse drugače kakor pozneje znani krvnik dr. FreMer. Njegov tovariš me je prav prijazno gledal. Državni pravnik pa je bil bolj mrk.
Ne bom obširno popisoval poteka obravnave. Edina zame obtdžilna priča je naredil splošno tako slab vtis, da njegovih izpovedi niso mogli resno vzeti. »Oče, odpusti mu, saj ni vedel, kaj je govoril!«
Državni pravnik je med obravnavo svoj prvotni predlog za 6 let ječe sam znižal na 4 leta. Zagovornik je storil vse, kar je mogel in jaz sem se pri sklepnem govoru skliceval na izjavo preiskovalnega sodnika v Celovcu, da v mojem slučaju ne vidi nobenega prestopka postave. Predsednik pa je gotovo r udi preštudiral pismeni odgovor na obtožnico.
Obravnava je trajala približno eno uro. Nato se je sodni zkor umaknil v sosedno sobo k posvetovanju. To je trajalo izredno dolgo.
Prvi se je vrnil na svoje mesto državni pravnik. Nič kaj dobre volj e je jezno premetaval akte pred seboj1. To je že dobro znamenje, sem si mislil.
Kmalu nato pride v dvorano tudi sodni zbor in zavzame Svoje prostore.
Vse je napeto. Predsednik se dvigne in razglasi: Obtoženec je oproščen! Nato kratko utemeljli oprostilno razsodbo. Vstanem in se priklonim. Pri item se moj pogled sreča z dobrohotnim pogledom drugega sodnika.
Še stražnik, ki me je spremil nazaj v celico, je bil vesel in je medpotoma zaklical tovarišu: »Zopet eden oproščen!«
Zahvaljen bodi Bog! se mi je v celici izvilo in zdel sem se olajšan, kakor da se je težak kamen odvalil od srca. Negotovost ije pač mučna.
A kaj bo zdaj? One, ki jih je sodišče o-prostilo, je geStapo navadno poslala v koncentracijska talborišča. Morda z menoj ne bo tako! Saj se mnogo moli zame in merodajne osebe se trudijo, da bom spuščen na svobodo. Morda bo pa fratrova napoved tudi v tem oziru resnična!
Naslednji dan sem dobil v celico tova-riša, visokega gospoda: vpokoljenega generalmajorja.
Stanoval je v Gradcu, a zunaj na deželi je imel malo pristavo. Tam je zaklal (prašička, a tega ni prijavil prehranjevalnemu uradu, kjer je dobival živilske nakaznice. Zato so ga zaprli. Kako se je počutil nesrečnega! Prvi dan tudi ni hotel jesti.
»Kdo bo jedel tako živalsko žretje! To je hrana za živali, ne za. ljudi!«
Sem se pa jaz Okoristil z njegovo ]>or-oijo in tako ta dan s polnim želodcem pra-
znoval svojo zmago. iKmalu pa je lakota tudi njega prisilila, da je menažo kar sam 'pospravil.
Hudo neprijeten doživljaj mu je bil usoljen naslednji dan. 'Spustili so nas na sprehod na 'podolgovato dvorišče. V Celovcu smo se na takem sprehodu bodeč po parih večkrat lahko pogovarjali, tu v Gradcu pa smo morali korakati posamič in v gotovi oddaljenosti eden od drugega. Govoriti je bilo strogo prepovedano. General menda tega ni vedel in je mirno stopil k enemu in ga nekaj vprašal. Tedaj je paznik privihral nadenj kakor kragulj nad pišče in ga ozmerjal z raznimi priimki prav prostaško. General je bil tako presenečen in prestrašen, da ni ves dan prav prišel v red. Oh, visoki častnik, ki je vselej drugim le ukazoval, pa je bil od takega suroveža ozmerjan hujše kakor rekrut od korporala. Ves dan je bil videti potrt m nesrečen. Kako se je svet čudno ‘postavil na glavo!
Čez par dni sem bil s transportom poslan nazaj. V Brucku sem v zaprašeni, pre-napolnljeni celici prebil štiri dni. Hrana ije bila pod psom. Pač pa so pripovedovali, kako ječar kolje debele prašiče, pitane s krompirjem, ki je bil pripravljen za jetnike.
V Celovcu sem prišel pozno v noči v odhodno celico. Čez dva dni so me klicali na gestapo in mi tam naznanili, da sem prost, a da moralni s prvim vlakom zopet zapustiti koroški »gam«.
N e s
Pod večer poletnega dne sb je oglasil Ribničan s svojo suho robo. Oče in mati sta nakupila suhe robe za gospodinjstvo, kolikor je bilo treba.
Ko je bila kupčija sklenjena, je možakar prosil za prenočišče. Ker v hiši ni bilo prostora, je oče dejal, da lahko prenoči v hlevu. Mož je bil zadovoljen. Toda naš oče je bil sila nezaupljiv mož. V vsej vasi niso nikjer zaklepali hleva, pri nas je pa oče zahteval, da zvečer, ko je delo opravljeno, hlev zaklenemo. Poleg tega je moral vsak popotnik, ki je prenočeval, izročiti očetu dokumente in, če je kadil, tudi vžigalice in tobak.
Seveda je moral tem očetovim zahtevam ugoditi tudi Ribničan. Morda se je možu še celo modro zdelo, kar je oče oni njega zahteval. Brez pomisleka je izročil vžigalice, cigarete in svoje papirje. Suho robo je pustil pa kar v hiši. Tudi ni imel ničesar proti temu, da ga je oče zaklenil,
Srce mi je vriskalo od veselja, ko sem stopil prost na ulico. Lahko sem si pred-stavljal srečo verne duše, rešene iz vic. Kam sedaj? Na škofijski ordinariat, da se predstavam in povem, kako je z menoj.
A tako grd kosmat vendar ne morem tja. K brivcu bo treba! Pa nimam pfeniga v žepu! Pri Janeschu na Velikovški cesti je uslužbena Trabesingerjeva sestra Lizika. Tja ‘stopim in |jo poprosim za 5 mark. Iz srca rada mi je ustregla. Nato v najbližjo brivnico. Majhen starejši možiček je bil skrajno slabe volje, v meni pa je vrelo veselje, ko je z britvijo kosil ščetine s koščenega obličja.
Ravno sem bil že skoro obrit, ko vidim skozi okno mimo iti advokata dr. Streita. Zvedel je, da sem že prost in me je šel iskat ik škofijstvu. Tam sva se sešla pri mil. g. generalnem vikarju. Vsi smo se veselili srečnega izida. Ko sem se okrepčal in prejel denar, sta me še oba spremila na železniško postajo.
Zvečer som bil na Zgor. štajerskem na svojem službenem mestu. Bilo je 11. februarja, torej na dan, ki ga je fratru razodelo nihalo.
To nihalo je nokaj zagonetnega. Dekan v Wildonu je menda z njim celo ugotavljal, ko so mu predložili pismo kakega vojaka, ali je ta še živ ali mrtev. Razlagati se da to čisto naravno. Nekateri ljudje, a zelo redki, imajo v sebi posebne magne-tične sile, ki delujejo z nihalom, ako tak človek močno osredotoči svoje misli v pisanje onega, o katerem hočejo kaj zvedeti.
Jaz nisem tak magnetičen človek, vi pa najlbrže tudi ne. Ukvarjanje z nihalom b: nam bilo brezuspešno, zato se ne splača poskušati.
r e c a
ker mu je oče povedal, da bo zarana vstal, ker pojde kosit.
Ko so se domači spravili k počitku, sem se zmazal iz hiše in odšel na vas med fantovsko druščino.
Ko sem se okoli polnoči vrnil, je Ribničan zbijal po hlevskih vratih. Slišal je, da je nekdo hodil okoli hiše, pa je hotel imeti cigarete in vžigalice. Gotovo ni mogel spati. Stopil sem v hišo, odklenil hlevska vrata in izročil Ribničanu cigarete in vžigalice. Usedla sva se na klopco na vrtu. Kadil je in pripovedoval marsikaj zanimivega o svojih doživljajih po svetu. Prehodil je večkrat vso našo ožjo in širšo domovino in vedel veliko povedati, kako ljudje po svetu ždive, s čim se bavijo in kakšne običaje imajo. Koliko časa sva govorila, nisem vedel, gotovo precej dolgo, kajti daleč na obzorju se je že rdečila jutranja zarja.
Ribničan je vstal, vzel svojo suho robo.
izročil sem mu tudi njegove papirje in šel. Meni se tudi ni izplačalo hoditi spat. Zaklenil sem hlev, vzel koso in odšel kosit. Kosil sem, premišljeval o tem in onem in na Ribničana kmalu pozabil.
Z očetom sva bila dogovorjena, da poj-deva zarana kosit, in sem zato pričakoval, da bo oče vsak čas prišel. Sonce je stalo že ‘visoko na nebu, toda očeta še ni bilo. Po soncu sem skušal ugotoviti, koliko bi utegnila biti ura. Čudno se mi je zdelo, da tudi od ostalih domačih ni nihče prišel, saj bi mi morali prinesti zajtrk. Menda se ni zgodila kaka nesreča. Vsakokrat, ko sem brusil koso, sem se razgledoval okoli sebe, od katerega kraja bo kdo prišel. Kosil sem kake četrt ure od doma. Postajalo je vroče, kosa je postala topa in sem jo moral pogosteje brusiti. Oče bi moral pripeljati tudi klepalnik na travnik. Brisal sem si pot in gledal okoli sebe.
Bil je krasen junijski dan. Vsa božja narava je Bogu prepevala hvalo: murenček v gosti travi svojo; škrjanček visoko gori na nebu svojo; sinička v bližnjem gozdu svojo in črni kos za mejo svojo. Postal sem in prisluhnili.
Po stezi za mejami je nekdo prihajal. Napenjal sem oči, da bi videl, kdo je. Ženska, sem najprej ugotovil. Mlado dekle. Postava se je bližala. Bila je sestra Marjanca. Prihajala je kar čez ‘jx>košena vodovja naravnost proti meni. Začudil sem se, da mi ni nič pomahala in se smejala, kot običajno.
»Kaj pa ti je, da ši tako klavrna?« sem jo vprašal.
»Ah!« je vzdihnila in segla po robec.
»Ali se je zgodila kaka nesreča? Ne bodi otročja in povej!«
»Imaš prav, Tine, zgodila se je velika nesreča.«
»Kakšna nesreča? Povej že in me ne muči dalje.«
»Naše krave so Ribničana požrle!«
»Ribničana? iKakšnega Ribničana?*
»No, tistega, ki je včeraj zvečer pri nas prenočil. Oče so ga zvečer zaklenili v blev; ko so pa zjutraj hlev odprti, Ribničana ni bilo več v hlevu.«
»A kdo pravi, da so ga krave ‘požrle?«
»Nihče ne pravi, a stvar je jasna. Zjutraj ga ni bilo v hlevu. Vse smo pregledali, vse preiskali, a vse zastonj, moža ni nikjer. Iz zaprtega hleva ni mogel nikamor, torej so ga požrle krave. Niti enega samega gumba niso pustile, vse so požrle. Oče so šli takoj k orožnikom in povedali, kaj se je zgodilo. Prišla sta dva orožnika, naredila dolg zapisnik in zahtevala, da pošljemo po veterinarja. Prišel je Vodopivec. Ta je pregledal vse krave in ugotovil, da ne more ugotoviti, katera krava je Ribničana požrla, niti ne more trditi, če so bile morda vse krave udeležene pri umoru Ribničana. Trdil pa je, da glede
(Nadaljevanje na 8. str.)
Visoška kronika
48.	Dr. Ivan Tavčar
»Agata je izgubljena!« je zatrepetalo v meni in sam pri sebi sem začel moliti sveti očenaš.
Takrat še nisem poznal francoske klet* ■vine, ali pozneje, pri različnih aferah, sem se ji tudi privadil. (Zatorej lahko zapišem, da je Joamnes Framciscus tistihmal, ko je dirjal po sobi, klel, po francoski je klel, ker ga je tako silno razkačila dokazana pregreha zapuščene Agate!
»Mon Dieti!« je kričal, »eksempel se mora postaviti, eksempel hočem postaviti v teh krajih, da ne bodo več potolčeni po toči in da ne bodo trosili po njih nezakonskih svojih prašičkov Lucifer dn njegovi bratje! Parbleu!«
Togotil se je nad nekim patrom jezuitom, ki spi, in govoril še druge reči, katerih ni umela moja kmečka pamet. Zno-V;i je dirjlal po sobi gor in dol, in razločno se je čulo, da je škripal z zobmi; obličje mu je stalo v plamenu in vsako roko je bil skrčil v pest. Uboga Agata!
Ko se je nekoliko pomiril, me je vprašal ostro in trpko, prav kakor bi mi potisnil nabrušen nož v uho:
»Kaj bo sedaj s tvojimi prašički?«
Budi na to je mislil visoki gospod. — Odgovoril sem:
»šest jih je in dobro se rede.«
»Čemu naj bi se slabo redili, ko jim vendar coprnica daje oblodve?!« se je zadrl milostljivi gospod škof. Zadrl! Kaj ‘drugega ne morem zapisati, ker se tudi visoki gospodje radi zadirajo, če so razkačeni. Oj, sveti Izidor, škof Joannes Framciscus je bil tedaj razkačen v polni meri! — Pristavil je Še: »Morda je sedala na enega, morda na vseh šestero! Diable!«
Zajecljal san:
»Če Agato obsodite, jih družina ne bo hotela jesti; pobijem jilh ter zagrebem v gozd, kjer jih izkopljejo lisice, katerih je veliko v visoških gozdovih, če je ne obsodite, jih 'bom pač zaklal.«
škof se je hudobno zasmejal: »Tako je prav! Pameten gospodar si, Izidor Sclnvarz-kobler!«
»Izidor Khallan, vaša milost!« sem popravil ponižno.
'»Torej Izidor Khallan! Prazen lonec je prazen, naj se že imenuje Schvvarzkobler ali Khallan!«
Zopet je sedel na svoj stol, po mizi pa bobnal s svojimi prsti ter gledal pri oknu na ravnino, rumeno obsejano.
»Sonce sije in dosti lepega vremena imamo,« je mirno Spregovoril.
»Vreme je dobro in letina ne bo slaba,« sem odgovoril i]x>gumno.
»Letina — ta je zate prva!« Že je ostro brekljal po mizi, da se nisem upal kaj odgovoriti.
Joannes Framciscus je precej časa molčal, potem pa se je hitro obrnil proti meni s prijaznim obrazom in lahnim smehom o-krog ustnic ter me je tako-le pozval:
»Izidor Khallan, misli si, da opravljaš sveto izpoved pri svojem dušnem pastirju, in misli si, da sem jaz tvoj dušni pastir! Odgovori mi: Ali veruješ, da so coprnice ali čarodejnice ali čarovnice na svetu? Odgovori mi prav tako, kakor bi odgovarjal svojemu Bogu, če bi te poklical pred se!«
Sveta Trojica, pomagaj! To je bilo vprašanje, pred katerim sem se tresel vse dni, kar so mi Agato vzeli! Bal sem se tega vprašanja in upali sem, da izostane. Ali izostalo ni — in odgovoriti moram, kakor bi odgovarjal Gospodu, ki stanuje v svetem taber-nakeljnu. Če je Agata 'pogubljena, zavoljo tega ne smem še zapraviti nebeškega kraljestva!
Milostljivi škof me je svetlo pogledal, da sem že mislil, da me prežge njegovo žareče oko.
Odgovoril sem:
»Kristus mi je priča, da verujem!«
»Da so čarovnice, da so coprnice? — Da bi mi dal gospod Jezus dosti takih 'podložnikov!« je zaklical visoki gospod. 'Potem je zamolklo vprašal: »Kako podpiraš to svojo vero?« — Zopet je posegel jto smokvah v zlati posodi.
Ali jaz za nobeno priliko nisem hotel postati deležen večnega pogubljenja! Takole sem odgovoril:
»Kar pomnim, jih je svet preganjal, vselej jih je obsojala gosposka in na grmado jih je vodila. Sežgan pa ni bil nihče, da ni poprej sam in odkritosrčno ‘priznal svojega peklenskega hudodelstva.«
Milostljivi gospod je prinesel čašo k listom in se je pokrepčal s požirkom sladkega čmikalca. Ko je pil, je upiral svoja očesca v me, da sem imel občutek, kakor bi silili v me dve bodeči puščici.
Grenko se je zasmejal: »Dobro si podkovan! Morda si že bil v mojem loškem stolpu, tam imamo še danes lepe zaloge priznanja, na katero se sklicuješ!«
»Gosposka se tu in tam zmoti,« sem odgovoril, »da bi se pa zmotila v vsakem slučaju — greh bi bilo, kaj takega trditi.«
Tu je bilo, da se je eden prvih višjih svete Cerkve pričel tako smejati, da se je bilo bati, da ga zadavi nepremagljiv krči
»Prav imaš, moj sin, gosposka se malokdaj zmotil Le čudno, da ste se vi z Albrehtom Sigismundom zopet in zopet pravdali, ko vam je že bila odrečena pravica z pravdah z Vidom Adamom!«
Nerodnega kmeta lahko spraviš v zadrego, zatorej sem molčal.
še je vprašal:
»Ali ni čudno, dragi mladčnič, če je Agata tako mogočna, če se pajdaši s hudičem, ki je, kar mi lahko verjameš, velik gospod, da si sama ne pomaga in da ne odfrči pri oknu ter se tako otrese težke loške pravice?«	(Dalje prihodnjič)
V-d nas na HocosUun
Iz jubileja v smrt
V stiSkem stamostanu na Dolenjskem je 30. maja praznoval devetdesetletnico življenja najstarejši pater v samostanu in v cistercijanskem redu, p. Dominik Ober-frank, ki je leta 1898 prispel v Stično iz samostana Mehrerau bb Bodenskem jezeru. Prispel je z obnovitelji stiškega samostana, 'ki je od 1784 bil razpuščen. Mladi p. Dominik je bil takrat komaj novomasnik. Vzljubil je Stično in slovensko ljudstvo ter se naučil tudi slovenski. Čeprav so njegovi nemški sobratje sčasoma vsi odšli, je pater Dominik Obenfrank vztrajal in v Stični dočakal 90. leto in 65 let duhovništva, v življenju vedno veder in zdrav. Le poslednji čas je bolehal in 5. junija v Gospodu zasipal.
Blagemu gospodu, prija tel j'u Slovencev, naj se v slovenski zemlji truplo spočije, njegovi duši pa naj dobri Bog povrne vse dobro, kar je storil za Boga, za sv. Cerkev in slovensko ljudstvo!
KRČANJE na SVINSKI PLANINI
Le malokdaj se oglasimo s svojimi novicami v časopisju. Malokdaj tudi kdo zaide iz mesita aHi doline gor v naše hribe. Mimo dremlje naša vasica tu zgoraj nad Gre-binjem v veselih in žalostnih dneh.
Prav posebno veselo in slovesno pa smo obhajali letOšnji kres, praznik farnega pa-trona, sv. Janeza. Saj smo imeli zato še poseben vzrOk: srebrno sv. mašo našega dušnega pastirja, preč. g. Mihaela Laura. Krasno vreme in veselo pokanje možnarjev je .privabilo na ta dan ne le hvahežne farane k islavju, temveč tudi sosede s Kneže, grebinjskega Kloštra in GolOvice. Vsak, ki že delj časa ni bil v naši cerkvi, se je začudil Okusno prenovljeni božji hiši in na novo popravljenemu Obrambnemu zidovju okoli nje. Pred stoletji so si postavili naši predniki v Obrambi proti Turkom to mogočno zidovje, dobro se zavedajoč, da jih ščiti pred sovražnikom le Bog in lastna pest. Zadnje čase pa so se začele kazati vse-
OPOZORILO
Naslov novoustanovljenega akademskega doma »KOROTAN« na Dunaju je naslednji:
SLOVENSKI AKADEMSKI DOM »KOROTAN«, BENNOGASSE 21, WIEN VIII.
Nesreča
(Nadaljevanje s 7. strani)
na to, da je Ribničan že doraščen človek, teliček, ki je star tri dni, Ribničana ni požrl, in da tako njega lahko izključi iz sodnega postopka ...«
»Gumpec, neumni!« sem dejal.
Kljub temu, da so imeli domači velike derbi in sitnosti, sem se mora'l .temu pripovedovanju na glas smejati. .Marjanca me je gledala in si seveda mojega smeha ni mogla razlagati.
»Kje je pa 'Ribničanova suha roba, njegovi papirji, cigarete in vžigalice? Ali so tudi to krave požrle?«
‘Ni me razumela, kaj mislim. Povabd sem jo, da sva sedla in ji potem razložil, kako se je »nesreča« zgodila. Oba sva se smejala. Gotovo bi se tudi Ribničan smejal, ko bi vedel, kakšne skrbi sva napravila domačim.
Preden je Marjanca odšla, sem ji naročil, naj mi vendar prinesejo kaj toplega za pod zobe, sicer 'bom še Od lakote umrl. Premešal sem redovje in zaspal.
Nekdo me je prebudil in, ko sem se zdramil, sem zagledal pred seboj dva orožnika.
»Ali sta prišla pomagat kosit?« sem ju pozdravil.
»Ne norčujte se!« sta bila stroga. Gledam ju debelo, menda jima nisem rekel kaj čez čast, ko sem ju vprašal, ali sta prišla .pomagat kosit.
»Oblecite se! Osumljeni ste umora Ribničana’, ki je sinoči pri vas prenočil.«
Ta je pa dobra, sem si mislil, ali sta tudi ta dva znorela. Razlagal sem jima, kako je bilo, a me nista hotela poslušati. Moral sem z njima na orožniško .postajo, šele proti večeru so orožniki našli na koncu druge občine našega Ribničana, ki jim je mojo zgodbo ponovil.
povsod v zidovju razpoke, zato so naš župnik vedno spet klicali k Skupnemu delu in k požrtvovalnosti svoje farane. Mnogo truda, skrbi in deloma tudi obrekovanja jih je stala lanska prenovitev cerkve. Kljub temu so tvegali letos ponovno akcijo v fari za popravo zidovja. Krčanjska fara, uboga po zemeljskih dobrinah, pa bogata po svoji ljubezni do farne cerkve in do domače grude, je zopet žrtvovala.
Na dan srebrne sv. maše je daroval sko-ro vsak v fari svojemu dušnemu pastirju v rOke dar za kritje stroškov. Morda prihaja s tem do izraza hvaležnost faranov svojemu ‘župniku, ki so ga med- in povojne razmere povedle preko več službenih mest na Vzhodnem štajerskem in Koroškem končno v naš planinski kraj. Iz vseh nagovorov in čestitk na dan njegovega sre-brnomašniškega slavja pa je zvenela odkrita želja, da bi ga nam Večni ohranil še mnoga leta zdravega in zadovoljnega v naši sredi.
Predstave
»KRALJ LEAR«
Že dvanajsto leto prirejajo Breže svoj vsakoletni kulturni program, ki se stopnjuj e od leta do leta pod vodstvom odličnega režiserja in igralca Hannesa Sandler-ja. To se je pokazalo zadnjo soboto ob zahtevni Wi'Llliam Shakespearavii tragediji »Kralj Lear«, katerega so uprizorili .pod milim nebom, v do zadnjega kotiča zasedeni areni gradu. Duša Hannes Sandler, ki je po poklicu arhitekt, je težko nalogo režije dobro rešil, prizorišče napravi na gledalca mogočen vtis. Silni stebri, vrsta magčnih vrat in sivorjave stene tvorijo prizorišče s prestolom. Izkušena roka režiserja Hannesa Sandlerja je bila vidna povsod; vodila je tako nosilce glavni vlog kot tudi vse ostaile nastopajoče, do najmanjših, kajti vse vloge so enako pomembne in imajo svojo določeno mesto v celotni zasnovi drame. Tudi vse ]>odn)bn'0sti kot n. pr. osvetljiva dreves za odrom in efektna glasba Norberta Artnerja je olepšavala prireditev.
V Hannesu Sandlerju je stal kralj Lear kot močna Osdba, ki je s svdjilm temperamentom v razburljivih in predvsem v mirnih prizorih globoko ganil. Heinz Neun-teufel, odličen komik, ni mogel v svoji majlhni Vlogi kot ndrček pokazati vso svojo kOmiko. Grofa iz Kenta, zvdstoga privržen-
Ži aneborti s’m jaz štu v zamurju z zanimanjem brov v Kor. Kroniki tiste Vnji-gove šribaje, zastavlen in .posnate po nošeni podjunskem mornu. Som pr sjabe 's’m si djov, bom še umov počokov, bom viduv koj bo. Za cev sa mi zdi, da srna še v žvohti z Vnjigovim, Če si Petrov Pet’r. Ge sa pa žertam, .pa drži, da srna si vundr blizu po src. Kakr ti, s’m tuj jaz pred •tvub rad hod’v po nošem Komlnu. Oh, k’k lop’ je tam g’re p’r Tužak’, Prekrnik’, Ravjok’ nu Trotarj’. Ta šlijbart sa mi je pa p’r Kurnik’ t’k čudn’ lop’ dupodv’, čeglih ni kugara p’r hiši kni bov’, da 's’m djov: Prjotv’ t’k je pa top’ štu, da bi najrojši štu vatuv živet. Zmirm bi tota čez Pule in Drav’ na Vubrske guare viduv, na Djckšc, Knaž’ in Svinjsk’ pvanin’, pu Gorenščici clovta od Rude du Vob’ta in grta črez Golc’, kodr ismu včasih na Ojstrovc’ ru-mali. Grta pu dulini čez Belkov’c bi viduv Cetovc in zodi za njim pa Vrbsko jizar’, kak sa bleši v popuvdajnskem soncu. Od tam kjir sonce za bttažj’ gnod’ gra, pa etov-se .zod od Dobrača čez. Obir bi pvavov pogvatl po osojnih Karavankah, od Košute in Jezerskih pvanin do iPece. Čujte, koke lepuate. še Triglav sa vidi ob lepem vremanu. Tam leta 1932. s’m na vrhu Triglava biv in od tam pu respetlinu sku-ze Ijiv’ v plehnatem stolp’ s’m Komi viduv. Pr Drug1 je bova videt nova streha. Dr’ rjisn’: Gej su tiste stazice, k’ su ma vodive na vse te znane pvanine. Lubi Peter, le pojdi še grta na Komi! Za boj’ črešje zrele, pa ti žji vjiš kej so najbuli, morda p’r Kužnik’, Kogovnik’, Brdnik’ bol Pistotnik’, pa kej ti še štamprl šnopsa čuta doj’, da ta pu vomp’ kne šravfa, če bi
RINKOLE
Pred kratkim je pobegnila breja svinja kmeta Pavla Sadjalka, pd. Lesjaka in prekoračila vaško mejo. Hotela si je menda prebrati na boljše, a ni bila dobrodošla. Deležna je bila strogega »zapora«, po domače rečeno »strogega aresta«: pet dni brez jedi in pijače.
Pridna Lesjalkova mama je bila v skrbeh, kad hodi njeno živinče. Iskala jo je po sosednih Vogrčah in Repljah. Vsa utrujena je 'prosila sosede, če kdo vidi njeno svinjo, naj jo zapre in ji naznani. A, žalibog, nikjer ni bilo sledu za ubeglo živaljo.
Po petih dneh je spet prišla sama na svoj dom. Kmalu nato je povrgla 13 pujskov in tako (poplačala dobri Lesjakov! mami žrtve, žalost in skrb.
Ta 'svinja si bo najbrž dobro zapomnila in nikdar več ne bo prestopila sosedovega praga oziroma vaške meje.
Slišali smo tudi, da v Rink odah zelo napredujejo: imajo namreč svojega cesarja, svojega (kralja) Davida, č. g. kaplana; pa menda tudi novega župana, samo to bi radi vedeli, kako se piše.
v Brežah
ca kralja, je nepretirano in žeto človeško igral Heinz Kopipl. Hčerke kralja Gonoril in Regan (Klaura, Pagitz) so se v svojih zahrbtnih vlogah zelo potrudile. Heidrun Aiiohmer se je v svoji vlogi kolt Corddlija odlikovala v mičnosti in dobrosrčnosti napram svojemu zavrženemu očetu. Tudi vise ostale manjše vloge so bile 'lepo podane.
»RAZBITI VRG«
Teden pOzneje so igralci v Brežah igrali Heimrieh Kleistovo komedijo »Razbiti vrč« (Der zenbrochene Krug). Krstna predstava te veseloigre občinstva ni tako navdušila kot prejšnji teden uprizorjena tragedija '»Kralj Lear«. Igralcem ni uspelo, da bi gledalcem pripravili večer resnične zabave in užitka. Hannes Sandler je tudi tokrat pokazal, da je igralec prve vrste in da nad-kriljuje vse ostale igralce. Podajanje njegove komične vloge je bito tako dovršeno, da bi ga noben drug igralec ne mogel doseči. Valentin Pagitz v vlogi Ru-prechta ni ugajal, ker je igral pretirano, dočim je Burgi Klavra igrala zelo prikupno. V splošno je mogOče trditi, da v predstavi »Razbitega vrča« breški igralci niso pokazali tiste spretnosti, kot smo jo že mnogokrat videli na Petrovem gradu v Brežah.
uh
črešje vkrejene bove. Pa še unta v šmar-jet’ pogvaj ob kokem žegnaj’, ki jih tam ne manjka, pa povej koj kej p’r Gutov-nik’ djivaj’ in pr vnjim nu pr onem. Pa 'še tiste mi daj vjadet, k’k si kej na Gtrrah oprav’v, komr ta je onbart Špela vobuva. Ti kn’ vjiš koke vesele mi boš napravV s spisom svaje poti po Komlnu in Gu-rah.
Jožko
Caracas, Venezuela, Juž. Amerika
IZBIRA
»Ako bi bila midva pred izbiro,« je vprašal arabski kalif Harun al Rašid svojega dvornega norca, »da se spremeniva v konja ali v osla — kaj bi ti izbral?«
»Naj izbere najprej moj prevzvišeni gospodar,« se smehlja norec, »jaz bom potem zadovoljen z živaljo, katera ostane.«
»V tem slučaju izberem seveda konja!« reče vladar z zaničljivim nasmehom.
»In jaz osla z največjim veseljem!«
»Kako — z največjim veseljem osla?« se čudi Harun al Rašid.
»Gotovo, gospod!« pritrdi norec, »ker glej: na tem svetu je že večkrat prišel osel do visokih služb, toda o konju še nisem slišal kaj takega ... «
*
Poklicali so fotografa, da bi fotografiral mrtvega Očeta. Skrbno je 'pripravil aparat in nato rekel:
»Samo trenutek mirno, prosim.«
Mnogo naših izseljencev še ne ve, da imamo na
zalogi lepo število
povestnih in drugih knjig
Na željo vam pošljemo cenik.
Ob 10-letnem jubileju
»N a š e luči« nudimo do 15. septembra c 1.
posebno priložnost
Pošljite nam vrednost 25.— šilingov (50 bfr, ali 4 DM, ali 5 NFr. ali 600 lir ali 12 angl. šilingov).
Z obratno pošto boste prejeli kolekcijo treh povestnih knjig in sicer tisto, katero želite.
1.	kolekcija
K. Mauser, Velika rida, 128 strani;
K. Srienc, Pastir Ciril, 112 strani;
K.	Mauser, Prokleta kri, 124 strani.
2.	kolekcija
J.	Jurčič, Deseti brat, ilustriran roman 356 strani;
Fr. Bazilij, V kraljestvu lutk, 148 strani;
B. Ambrožič, Domislice, 120 strani.
3.	kolekcija
Viescr, Hema Krška I., 208 strani;
Vieser, Hema Krška II., 175 strani;
Fr. Kotnik, Štorije II., 88 strani (ilustrirano).
4.	kolekcija
(za kratek čas)
H. S., Stric Jaka, povest v slikah;
Rotman, Kozamurnik, povest v slikah;
Fr. Bazilij, Cmokec poskokec, 148 strani.
5.	kolekcija
L.	Ilija, Domače zgodbe (ilustrirano), 104 strani;
K.	Mauser, Sin mrtvega, 112 strani;
ena od knjig iz gornjih kolekcij.
Pišite in naročajte na naslov: Družba sv. Mohorja v Celovcu - Klagcnfurt, Viktringer Ring 26, Austria.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 10. 7.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. Koroške narodne pesmi. 18.00 Pota k smislu življenja. — TOREK, 11. 7.: 14.15 Poročila, objave. — Bolje je paziti, kot zdraviti se. — SREDA, 12. 7.: 14.15 Potočila, objave. — Za ženo in dekle. - Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 13. 7.: 14.15 Poročila, objave. — Zborovske pesmi. (Poje mešani zbor ..France Pasterk-Lenart”). — PETEK, 14. 7.: 14.15 Poročila, objave. — Iz znanosti in tehnike. - SOBOTA, 15. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca. — 18.25 Moja ljubca, m’je pošto postava... — NEDELJA, 16. 7.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Titmi
Bistrica v Rožu. — Sobota, 8. 7.: Das Ratsel der grimen Spinne (IV). — V nekem nočnem loikalu pridejo na sled nekemu morilcu. Kriminalni film.
Borovlje. — Sobota, 8. 7.: Herrin der VVelt (I. del) (IVa). — Internacionalna policija se bori proti tajni organizaciji, ki hoče znanstvenike prodali na Vzhod. Pustolovski film brez pravega smisla. — Nedelja, 9. 7.: Herrin der VVelt (II. del) (IVa). — Borba med tajno policijo in tajno organizacijo se konča s smrtjo skoraj vseh udeležencev. — Torek, 11. 7.: Giftmischerin von Pariš (V). — Grozljiva zgodba o znani varilki strupov. Ga je treba odklanjati. — Četrtek, 13. 7.: Sie hassen und sic licben (IVa). — Trije ubožniki-gangsterji terorizirajo v nekem vzgojnem zavodu paznike in gojence ter končno končajo s smrtjo.
Miklavčevo. — Nedelja, 9. 7.: Blitzmadcl an dic Front (IVb). — Film prikazuje, kako so morala nemška dekleta za časa druge svetovne vojne na zapadno fronto. — Četrtek, 13. 7.: Der Dicke von Schotland-Yard (III). — Kriminalni film. Lov in-ternationalne policije na roparje, ki so napadli neki denarni transport.
Pliberk. — Sobota in nedelja, 8. in 9. 7.: Du gc-horst mir (IVb). — Dramatičen film, ka ni priporočljiv. — Torek in sreda, 11. in 12. 7.: Blitzmadel an die Front (IVb). — Glej pod Miklavčevo!
Št. Jakob v Rožu. — Sobota, 8. 7.: Geheimaktion „Schwarze Kapelic (IV). — Vohunski film, ki se tlogaja tik pred začetkom druge svetovne vojne.
—	Nedelja, 9. 7.: Die Brucke (III-t--+•+). — Skupina nemških fantov, na pol otroci, morajo braniti brezsmiselno neki nepomemben mast pred bližajočimi se Amcrikanci. Film prikazuje nesmiselnost vojne. — Sreda, 12. 7.: Frinc, Sklavin der Liebe (V).
MALI OGLAS
Mizarskega vajenca sprejmem takoj. Delavnica v bližini Celovca. — Naslov pri upravi lista.
Vnjigovemu Petru
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.