CEUE, 15. OKTOBER 1981 - ŠTEVILKA 41 - LETO XXXV - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC gOSVETZA KMETIJSTVO /.gprav v okrnjeni postavi se je sestal sosvet našega g^pištva za področje kmetijstva. Tako si v prihodnje ''{"gtarno še več ustvarjalnega sooblikovanja kmetij- ga dela vsebinske zasnove in letnih delovnih pro- 5" j^ov obeh naših medijev Novega tednika in Radia ^jje, Upamo pa seveda tudi, da bo delovni zanos v ^ -ibinaciji z aktualnostjo agro-živilske problematike a širšem celjskem območju pripomogel k bolj po- globljenim prispevkom iz področja kmetijstva, v kate- ima bitka za hrano enakovredno težo skupaj s "Tgbilizacijo našega gospodarstva. V sosvetu so dele- Lti iz vseh občin - ustanovitelji našega časnika in fadia - delegirale so jih organizacije SZDL, na prvem Lstanku pa smo izoblikovali predlog, da bi bil predse- dnik sosveta JOZE GRACNAR iz SOZD Merx, Celje podpredsednik pa VINKO KOLENC iz SOZD Hme- Žalec. Sosvet se bo na drugi seji sestal še enkrat v plitobru, rečunamo pa na polnoštevilno udeležbo dele- gatov iz vseh občin. * MITJA UMNIK POSPREMILI SO ŠMARSKE BBKRUTE Tudi letos so predstavniki Skupščine občine Šmarje pri Jelšah pripravili prijazno slovo za rekrute, ki so odšli preteklo sredo služit vojaški rok v JLA. Poz- dravni govor za 106 rekrutov iz šmarske občine je imel predsednik Skupščine občine Darko Bizjak, slovesa pa so se udeležili tudi predstavniki Oddelka za ljudsko obrambo in Občinske konference ZSMS. Mladinke so niladim rekrutom pripele na prsi nagelj, tako kot nare- kuje stara slovenska navada. DS 4£/70 CELJE: TEŽAVE V PROIZVODNJI AC'PAPIRJA v obratu za proizvodnjo samokopirnega papirja je prišlo prejšnji teden do zastoja zaradi pomanjkanja surovin. V ponedeljek, 12. oktobra je proizvodnja AC- papirja sicer spet stekla, vendar najbrž le za deset dni. Aero ima namreč po odločitvi slovenske SISEOT odo- * brenih komaj pet milijonov dinarjev za uvoz potrebnih i surovin. To pa je praktično le desetina tistega, kar v i Aeru potrebujejo za normalno proizvodnjo. Problem 1 surovin je tako v TOZD Kemija Celje vse večji pro- i blem, ki lahko povzroči resne motnje v vsem našem i informacijskem sistemu (v SDK, PTT, carini, zdrav- stvu itd.). Vsekakor so dolgoročnejše rešitve samo v večjem izvozu, da si na ta način Aero »prisluži« dovolj deviz za \ uvoz potrebnih surovin. Pri izvozu pa je tako, da sta odločilnega pomena kakovost izdelka in dosledno spo- štovanje dobavnih rokov. Pri takšnih stvareh pa Jugo- slovani nikakor ne kotiramo visoko, kar so, žal, že dolgo znana dejstva. Res pa je tudi, da v letošnji izvozno-uvozni zmešnjavi in ihti marsikatere domače ukrepe (omejitve) ne naravnamo vedno najbolj pa- metno. UM VELENJE POSULO mOVO VELENJE Med zadnjimi mesti v Jugoslaviji, ki imajo to čast da bodo v bodočnosti nosila ime našega največjega sinu - tovariša Tita - je slovensko rudarsko Velenje. Prejšnji petek popoldne ob 17.25 uri je bil izrečen zadnji stavek o proglasitvi Titovega Velenja. Kljub odpovedni osrednji proslavi najprej pred Titovim spomenikom in kasneje v Rdeči dvorani, je bilo pomembno srečanje nadvse slovesno. Poleg graditeljev sedanjega Velenja so na slovesnosti prišli tudi številni gostje iz vse Slovenije, ki jih vidimo na posnetku v družbi družbeno- političnih delavcev Velenja in celjskega območja, kot Mitja Ribičič, Janez Zemljarič, Andrej Marine, Vinko Hafner, France Popit, Milan Kučan, Franc Leskovšek-Luka, Lidija Sentjurc, Štefan Korošec in mnogi dmgi. Tovarišice in tovariše vidimo pri vstopu v Dom kulture na slavnostno sejo s kulturnim programom. T. VRABL - Foto: T. TAVCAR KAKRŠNA SETEV - TAKŠNA ŽETEV! Ob tem smislu naslova ra- zmišljajo kmetje na Kozjan- skem, ko sejejo pšenico na roko - kot se reče, to je okrog 300 kg na hektar, tako kot so sejali njihovi pradedje pred stoletji. Kljub velikemu ra- zvoju na splošno in tudi kmetijske mehanizacije v zadnjem obdobju, je resnica in dejstvo, da sejalnikov za žito na Kozjanskem in tudi na splošno v šmarski občini ni in so kmetje ob tem oško- dovani za vse prednosti strojne setve. Znano je na- mreč, da pri strojni setvi pri- hranimo po hektarju okrog 150 kg semenske pšenice, kar pri današnjih cenah po- meni 3000 din proizvodnih stroškov manj. po drugi stra- ni pa neposejano pšenico lahko koristno porabimo. Znano je tudi, da s strojno setvijo pr>večamo pridelek pšenice du 20%, ker pride zrnje v primemo globino in je tudi pravilno razporejeno. Računa se, da se na tem ob- močju letno poseje nad 500 ha pšenice in da bi s tem prihranili nekaj vagonov se- menske pšenice in da bi bil tudi pridelek pšenice nekaj vagonov večji. Se vedno prisotna ročna setev je tudi po domnevah možni vzrok nizkih hektar- skih donosov v Sloveniji, ki se zadnjih deset let gibljejo okoli 30 stotov na hektar v poprečju. Pri navedenih po- prečnih donosih je tudi od- kupna cena 9,30 za kg pšeni- ce nespodbudna oziroma je čisti dohodek pri koruzi in pitanju živine bolj ugoden. Z boljšo agrotehniko, to je skrbno pripravljeno zemljo, s strojno setvijo, s pravilnim gnojenjem in uporabo herbi- cidov, bi se dalo občutno zvi- šati pridelek pšenice, kar bi tudi dalo kmetu večji doho- dek oziroma pocenilo pride- lek. Kmetje, ki niso popolno- ma preusmerjeni v živinore- jo, so se ob večjih donosih bolj uspešno vključevali v akcijo setve pšenice. V.F. )BISK delegacije izvršnega sveta makedonije HČUNAJO NA SUROVINE tlatame in Cinkarna za nove dohodkovne odnose : Celjske Zlatarne imajo že •je časa velike težave zaradi Ifite surovine. Dogovarjali 0 se o sovlaganjih z Majdan- *kom in tudi nekaterimi 'skedonskimi rudniki in ^lovnimi organizacijami. 56 pa kaže, da bodo zadnji igovori z najodgovornejši- ^ predstavniki makedon- '^ga izvršnega sveta in nje- ivih organov ter makedon- gospodarske zbornice ^f^darle povzročili pospeše- ^ reševanje surovinskih te- '5 celjskih zlatarjev. ^ "makedonske strani je bi- '^godno ocenjena analiza o 'oinostih sodelovanja, ki se ^Jikretno lahko odraža v uh smereh: sodelovanje z J"lrnkom Bučim iz Radovi- 1 kjer je mogoče kaj kmalu "kovati temeljno organi- i']o združenega dela, ki bi |r ^ sestavi celjskih zla- seveda z možnostjo Jjipnega izvoza iz tega ru- v nakit predelanega ^' Celjske zlatarne bi so- delovale tudi pri raziskavah in vlaganjih v nov rudnik na področju Planice-Zlatice, se čvrsteje povezale s Korun- dom iz Kruševa pri obdelavi kamnov, s topilnico Zletovo v Titovem Velesu pa bi bilo možno doseči pristno sode- lovanje na področju dobav srebra in njegove rafinacije. In kot zadnjo obliko možne- ga sodelovanja omenjajo v Zlatarnah Celje poslovno te- hnično sodelovanje z Rubi- nom-Karminom iz Skoplja ter kruševsko Zlatarno. Vsekakor pa je princip do- hodkovnih odnosov bistven za vsakršno novo in poglob- ljeno sodelovanje med pre- delovalci in proizvajalci su- rovin, česar se dobro zaveda- jo tudi v Cinkarni Celje, ki povezuje in oživlja že trasira- ne poti sodelovanja tudi s to- pilniškim kombinatom Zle- tovo v Titovem Velesu, skupno z rudnikom iz Me- žice. Gre za dolgoročnejše do- hodkovne odnose pri uresni- čitvi projekta rudnika Tora- nica, kjer naj bi Slovenija za svoje potrebe po cinku so- vlagala tretjino, potrebnih sredstev, od tega tri četrt iz fonda za nerazvita področja, četrtino pa bi zbrali v celjski Cinkarni in mežiškem rudni- ku. Skupna vrednost investi- cije znaša po sedanjih izraču- nih okrog 2 milijardi 400 mi- lijonov dinarjev. Predvsem pa še ni dokonč- no rešenih troje vprašanj: količina cinka, ki naj bi ga dobila Slovenija oziroma Cinkarna, kriteriji za določi- tev in oblikovanje cen ter de- vizna udeležba pri zagonu in nato rednem obratovanju novega rudnika. Po zadnjih razgovorih najvišjih pred- stavnikov obeh vlad, sloven- ske in makedonske, pa kaže, da bodo tudi ta vprašanja kmalu in zadovoljivo rešena za obe strani oziroma obe re- publiki. MITJA UMNIK TITOVO VELENJE: ZVESTI KRVODAJALCI o tem ni dvoma. Če- prav marsikdaj le ni stor- jeno vse, da bi darovalci krvi svoje poslanstvo opravili dovolj kulturno, pa so vedno prav ti ljudje, delavci in občani, prvi ob odvzemnih mestih. Tako se je izkazalo tudi tokrat, v primeru krvodajalske akcije v Titovem Velenju. V dneh od 5. do 7. okto- bra se je udeležilo akcije kar 1097 darovalcev, kar je preseglo pričakovanje in načrtovano število. Skupno so letos darovali kri občani Titovega Vele- nja že v 3300 primerih, to pa je že skoraj dosežen načrt za letošnje potrebe. Gotovo pa bo presežen, saj se akcije za potrebe bolnišnic Celje in Slovenj Gradec odvijajo nor- malno. Minulo akcijo lahko ocenimo tudi kot pleme- nito dejanje delavcev in občanov ob poimenova- nju mesta Velenja v TI- TOVO VELENJE. J02E MIKLAVC VESELO LIČKANJE Na posnetku je 81-letna Viktorija Gračner z Ravnega pri Dobju, od koder bomo ličkarski zapis objavili v prihodnji številki, danes pa berite reportažo o ličkanju pri Gučekovi Geli na 16. strani. FotoiDM. 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 41-15. oktober J BISTRIČANOV NI BILO Na zadnji seji predsed- stva Občinske konferen- ce SZDL Šmarje pri Jel- šah je beseda tekla tudi o političnih razmerah v krajevni skupnosti Bistri- ca ob Sotli. Razprava je bila kaj hitro sklenjena, ker se seje ni udeležil nih- če od predstavnikov te krajevne skupnosti, pa čeprav so bili nanjo po- vabljeni. Zato bodo o ra- zmerah v Bistrici ob Sotli razpravljali na eni prihod- njih sej, ko se je bodo udeležili tudi Bistričani. DS ROČK V KORUZI Ročk festival ni vzrok za naše nezadovoljstvo, vzrok je v odvajanju mlade gene- racije od dela in njegovega družbenega pomena. Tako je samo lani propadlo tisoč in tisoč ton koruze, jabolk in drugega sadja. In niko- mur ni prišlo na misel, da bi organiziral množični sadni festival ali nočno bedenje v mesečini med koruznimi polji. Ali mladina dejansko ne želi delati, ali pa ji ne damo konkretnih nalog? Velike kmetijske delovne organi- zacije predvidevajo delo s sezonci, vabijo tudi občane. Del svojega dohodka in svo- jih nalog bi lahko delili tudi z mladino. Vendar tega ne storijo. Šole, ki imajo celo obveznost, da 35 ur letno na učenca posvetijo t. i. druž- beno koristnemu delu, se s tem delovnim potencialom vrtijo na šolskem dvorišču. Tako so na primer mladi v Beogradu, pred SZDL ponu- dili na voljo 5 milijonov de- lovnih ur. Vendar jim ni nihče dal konkretne zadol- žitve. Na drugi strani pa sa- dovnjaki Grocke brezuspeš- no iščejo obiralce jabolk in hrušk in dajejo 80 par za ki- logram. (BORBA) praznik konjiške občine KREPAK KORAK NAPREJ S slavnostne seje zborov občinske skupščine v spomin na 12. oktober leta 1942, na borbo prvega Pohorskega bataljona v Bo- harini nad Zrečami, praznu- je občina Slovenske Konjice svoj praznik. Letos ga je do- čakala z ohrabrujočimi go- spodarskimi rezultati, pa tu- di številnimi pridobitvami. Med njimi ima gotovo najpo- membnejše mesto preusme- ritev delovne organizacije Konus iz usnjarske v pretež- no kemično industrijo, ome- niti pa velja tudi nov zdrav- stveni dom v Slovenskih Ko- njicah, Emonino blagovnico v Zrečah in športno rekrea- cijski park Blato v Sloven- skih Konjicah, ki so ga zgra- dili krajani sami. Zadnje leto so v občini asfaltirali 12 kilo- metrov cest, zgradili vodovo- de in uredili kanalizacijo, v Zbelovem pa so krajani s prostovoljnim delom zgradi- li nov dom gasilcev. Številnih pridobitev se je na slavnostni seji zborov ob- činske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organi- zacij občine, ki je bila v sobo- to v jedilnici delovne organi- zacije Konus, spomnila tudi slavnostna govornica pred- sednica izvršnega sveta Ma- rija Poličar. Orisala je leta povojnega razvoja občine, zlasti pa dosežke v zadnjem srednjeročnem obdobju in v letošnjem letu. Poudarila je, da so v občini kljub težjim pogojem storili krepak ko- Po sla vnostni seji so si ogledali preusmerjeno proizvodnjo v Konusovih temeljnih organizacijah. rak naprej, ki bo omogočal tudi nadaljnji razvoj, čeprav ta prihodnje leto verjetno ne bo tako hiter. Na seji, ki jo je vodil pred- sednik skupščine občine To- ne Turnšekj so podelili tudi nagrade 1^. oktober, plakete in občinska priznanja ter na- grade za inovacijska dela INOVATOR 81. Za realizaci- jo pri oblikovanju netkanih materialov v Konusu sta na- grado Inovator prejela Sla- vica Pokom in Mirko Kropf; za konstrukcijsko re- šitev na hidravličnih stiskal- nicah za izdelavo visokotu- ražnih armiranih brusov v bakelitni vezi v delovni orga- nizaciji Comet pa Jože Brirlez, Jože Ercek, Zdravko Ivačič, Daniel Kozikar, Ivan Lorger, Anton Lesko- var, Albin Matavž in Mihael Vuherer. Za enobobenski gozdarsko-vinogradniški vi- tel je prejel nagrado obrtnik Konrad Arbajter. Ostala priznanja in vzpodbudne na- grade bodo podelili na skup- ščini občinske raziskovalne skupnosti. Na slavnostni seji zborov skupščine in vodstev druž- benopolitičnih organizacij so bili številni predstavniki drugih občin, med njimi tudi pobratene občine Kosjerič, prvi predsednik konjiške ob- činske skupščine Leon Mli- naric, predstavniki delovnih organizacij in drugi občani. MILENA B. POKLIC slavnostna seja ds konus MNOGO ZA SKUPNOST Med gosti tudi France Popit Uspešen zaključek deset- letnega presnovanja proi- zvodnje so v delovni organi- zaciji Konus proslavili v ok- viru praznika občine Sloven- ske Konjice »12. oktober« v petek s slavnostno sejo de- lavskega sveta. Med gosti so bili številni družbenopolitič- ni delavci, med njimi tudi predsednik CK ZKS France Popit, poslovni partnerji in izvajalci investicij. Slavnostni govornik, di- rektor delovne organizacije Jure Pokorn, je zbranim ori- sal razvojno preusmeritveno pot, delavcem, ki so storili največ za dobro delovne or- ganizacije pa so podelili pla- kete in priznanja. Plaketi sta prejela Anton Jelenko iz Us- njarne Lenart in Kari Ško- berne iz TOZD KOKO, priz- nanja pa Aleksander Bobi- na, Konrad Čakš, Francka Gorjup, Fanika Kadilnik, Robert Kovše, Maks Lešnik, Karel Strele in Franc Žula. Čestitkam delovni organi- zaciji in občini Slovenske Konjice se je pridružil pred- sednik CK ZKS France Po- pit, ki je poudaril, da je Ko- nus pokazal pot, po kateri bodo slej ko prej morale tudi številne druge delovne orga- nizacije v Jugoslaviji, ven- dar. Konus je to pot začrtal pravočasno, že pred deseti- mi leti, pri tem pa je nepre- cenljiva vloga vseh delovnih ljudi, strokovnega vodstva in družbenopolitičnih orga- nizacij Konusa. MBP SAMOPRISPEVEK V DANAŠNJIH POGOJIH Nekateri občinski samoprispevki se iztekajo > drugo in menda celo v tretje. Morda marsikje tehtaj^ proučujejo razmere, ali bi kazalo iti po že utečeni ^''^ naprej. Oklevanje na eni strani povzroča občuten dec življenjske ravni, po drugi strani pa stabilizacij' usmerjenost, ko je treba vsako investicijo vzeti oJ' pod lupo. Kako torej? Samoprispevek, da ali ne? Naj bo odgovor tudi tak; da m ne! Nihče namreč more neki določeni skupnosti omejevati svobode, skupne potrebe uredi, kot najbolje ve in zna. Ni primerov samoprispevkov brez referendumov, /fj ' preprosti dogovori med krajani nekega zaselka, n^i ulice, peščice sosedov. Kadar je nek skupen interl dovolj močan, ga ljudje zmorejo, tudi če je treba zJ odložiti kakšen oseben nakup ali naložbo. " Nekatere občine imajo tudi recipročne solidarnosh obveznosti. Vzemimo občino Laško. Dva samop^ spevka doslej sta vsebovala v glavnem delu skup^ program; predvsem obnovo in razširitev šol. Najprej bila na vrsti šola v Rimskih Toplicah, za tem prizidek Radečah, pa prizidek in telovadnica v Laškem dolgu pa je še telovadnica v Radečah. Za vsako izmei\ teh šol so se stekala sredstva iz vse občine in sicer enakem odstotku. Zato je v tej občini skupni cilj nairn. ravanega tretjega samoprispevka gradnja radeške tek vadnice, z močno oskubljenim prvotnim načrtom. Pustimo ob strani posamezne primere. Vemo, da za uvedbo novega samoprispevka na našem območji odločajo v Celju, v šmarski in v laški občini. Tu zelem luč že gori. No, in kateri bi bili razlogi za ne, oziroma kako ne'| Predvsem je vprašljiva praksa iz preteklosti, ko zbrani samoprispevek znesel komaj okoli 20 do odstotkov investicije naložbe v sprejetem programu, ostanek pa je bilo treba zbrati s prispevki delovnih organizacij in s krediti, ki navadno niti niso bili najet pod izredno ugodnimi pogoji. Danes je s krediti hudi stiska, to vsak ve; preobremenjevanje združenega dek pa v teh razmerah - milo rečeno - vsaj nestabilizacij- sko. Če torej zberemo minuse in pluse, dobimo seštevali! kije samoprispevek očiščen vseh dodatkov, ki bi sic&\ ne bili sporni, če bi ne bilo težavnih gospodarskih razmer in zavestne akcije uspeti s stabilizacijo. K vsemu temu je treba prišteti še eno: v sedanjem dasu varčevanja na vseh področjih in ravneh, naj ne podpirali investicij s posledičnimi obremenitvami. U kaj so le-te: Zviševanje prispevnih stopenj, ki po zgra- ditvi objektov nastanejo z razširjeno dejavnostjo. Seveda je navada železna srajca. Dosedaj so bih v referendumsko agitacijo vključeni vsi deli finančne konstrukcije in celotni objekti. Bilo je veliko bolj vab- ljivo slišati, da smo iz samoprispevka zgradili to in ono šolo, vrtec, cesto, karkoli že. Toda tu so bila tudi zdru žena sredstva po posebnih družbenih dogovorih i/il krediti, ki jih je seveda treba vrniti. In ker zdaj dva vin dohodka v glavnem odpadeta, je vsota toliko manjša it za polovico manjši znesek je moč ponuditi polovicd manj. Vse to narekuje večji napor političnih organizacij v pripravah za uvedbo samoprispevkov, večjo jasnosi pri razlagi programov. Predvsem pa je uspeh odločitve odvisen od dejanskih potreb, najširšega javnega inte- resa zanje, kot tudi od zavesti, kije temelj za odločitev, ko neposredna korist posameznika ni več poglavitna. JURE KRAŠOVEC JOŽE VIŠNER »Zaupam v mladi rod. Vedno sem se zavedal, da lahko največ naredim kot učitelj,^ pravi nepo- boljšljiv optimist učitelj zgodovine in zemljepisa na osnovni šoli Dušana Jereba v Slovenskih Ko- njicah, dobitnik .letošnje nagrade 12. oktober. Z blagim, a odločnim na- smeškom, ki mu ga je plodno življenje vklesalo na obraz. Toliko vsega je za njim! Partizanska leta, leta pedagoškega in družbe- nopolitičnega dela. Iz Slovenskih Konjic ga je pot učiteljevanja zanesla na potovanje po »visokih šolah«. Na Skomarju je bila šola požgana. Najprej je bilo treba očistiti ruše- vine. Napisno tablo je na hrbtu prinesel iz doline, od Tijeka v Zrečah. S Skomarja na Jernej, na Paski Kozjak in v Slovenj Gradec, kjer je bil kultur- ni referent, a želja po delu z mladimi je spet zmaga- la. Dolga leta je preživel v Spitaliču in tudi tam je, kot drugje, živel in delal s krajem. Vodovodi, elek- trifikacija, telefoni... Da, to sodi k delu in življenju podeželskega učitelja. Potem ga je pot vrnila v naročje domačega kraja - v Slovenske Konjice, »v ta čudoviti kraj ob vznož- ju Pohorja, v soncu Škalc in v senci Konjiške gore«. Navezanost na domači kraj in na ljudi v njem. na njegovo preteklost in živo sedanjost se odraža v nje- OBRAZI govem rednem delu in v delu, ki mu botrujejo sa- motne urice, prežete s preteklostjo kraja, prete- klostjo, ki jo Jože Višner oživlja za danes in za ju- tri. Med preteklostjo in se- danjostjo ni ostrih ločnic. »Mladi rod bo lahko sre- čen, če bo nadaljeval pot, ki smo jo začeli z našo re- volucijo in prehodili v vseh teh plodnih letih ob- nove in graditve novega, boljšega." Mnogi nekda- nji učenci so že dokazali, da besede, da naložbe v njihovo mlado znanje, predvsem pa srca, niso bile zaman. Vredno je preživeti življenje užite- Ija, učitelja, ki je vpet v svoj narod in v njegove potrebe, učitelja, ki živi trdno na zemlji današnje- ga časa, duh pa te omeji- tve ne pozna. MILENA B. POKLIC kdo bo priskrbel dobro preskrbo KAJ JE S SKUPNOSTJO? Svoje je rekel tudi sindikat Brez dvoma je dobra pre- skrba občanov tudi skrb sin- dikata, zato tudi ni nobeno naključje, če so o preskrbi govorili na eni od zadnjih sej predsedstva občinskega sin- dikalnega sveta. Ocenjevali so nekatera vprašanja pri oskrbovanju Celja z osnovni- mi prehrambenimi proizvo- di, energetskimi viri in osnovnimi reprodukcijskimi materiali. Ni šlo več za to, da bi pregledovali, kako je kon- kretno s količinskim oskrbo- vanjem in kako po vrstah blaga, marveč veliko bolj za nekatera vsebinska in zato poglavitna vprašanja, saj nji- hovo uresničevanje in spo- štovanje v veliki meri vpliva na dobro ali slabo preskrbo. Najbrž ni naključje, če so se najprej ustavili pri ugoto- vitvi, da se celjsko združeno delo in med njim nekatere največje organizacije združe- nega dela še doslej niso od- zvale in pristopile k ustano- vitvi območne interesne skupnosti za preskrbo. Kaj je napravil sindikat, da bi se stanje izboljšalo, so se vpra- šali. Mar so se za tako stali- šče odločili samoupravni or- gani, ali le posamezniki? Ce je tako, v čigavem imenu? Interesna skupnost za pre- skrbo je sicer ustanovljena, konstituirani so njeni organi, toda, dela ni čutiti! Zakaj? Ko so ocenjevali kmetij- sko proizvodnjo in proizvod- njo hrane na tem področju, so poudarili, da je celjski kmetijski proizvodni načrt premalo ambiciozen, da ima zato velike rezerve. Ta je tudi v površinah slabo ali sploh neobdelane zemlje. Aktual- no je tudi vprašanje, kako so zasebni kmetovalci vključe- ni v planska prizadevanja? Vprašanje je pomembno tembolj, ker doma pridela- mo premalo mesa in še dru- gih pridelkov. Lahko pa bi jih imeli več! Kritična je bila tudi misel na račun povezovanja klav- nic, njihove specializacije. Stara pesem. Ce je ni mogo- če izpeti, povejmo na glas. Zlasti pa, zakaj! Veliko misli je bilo izre^ nih na račun trgovine. Toa osebnih dohodkov ni I '^0 merilo za socialni po- delavca in njegove dru- žine. Tu so še drugi činitelji in vprašanje je, če jih pozna- jo vse in v zadostni meri. In še nekaj je, na kar radi po- zabljamo v teh ocenah, pa so na to dejstvo v razpravi moč- no opozorili. V bistvu se oce- na o socialnem položaju de- lavcev srečuje le s posledica- mi stanja, ne pa vzroki, zakaj moramo o teh vprašanjih sploh govoriti in zakaj posta- jamo nanje pozorni. V tem je bistvo naloge, na katero je v uvodnem poročilu opozoril tudi sekretar občinskega sin- dikalnega sveta Franjo Ger- dina, ko je med drugim de- jal, da prizadevanja za social- no varnost delavcev ne mo- rejo biti izločena iz naporov za stabilizacijo gospodar- stva. To tudi pomeni, da je socialna varnost delavcev predvsem odvisna od uspeš- nosti gospodarjenja, saj je ra- zreševanje posameznih po- dročij socialne varnosti de- lavcev tesno povezano z ustvarjenim dohodkom v de- lovni sredini. MB POGLED V SVET S kovinotehno MANEVRI NA BLIŽNJEM VZHODU Piše: JOŽE ŠIRCEU Po umoru egiptovskega predsednika Sadata so ne samo Egipt, marveč ves Bliinji vzhod in vzhodno Sredozemlje postali prizorišče velikih manevrov: v bliinji prihodnosti čisto vojaških, v se- danjosti političnih, diplomatskih. Vse to se dogaja v času, ko tudi notranje razme- re v Egiptu še niso normalizirane, o če- mer priča streljanje v središču Kaira, z oklepniki in vojaki zastražene vse po- membnejše ustanove v egiptovskemu glavnem mestu, krvavi obračuni v Asjrutu, kakih 400 km od Kaira, nadalje- vanje aretacij nasprotnikov sedanjega režima. K že tako napetemu ozračju bodo hote ali nehote prispevali vojaški manevri sredi prihodnjega meseca. Ti ne bodo samo na ozemlju Egipta ob množični udeležbi ameriške vojske, marveč tudi v sosednjem Sudanu in morebiti tudi v Somaliji in Omanu, petrolejski naftni državici ob Zalivu. Organizatorji mane- vrov ne skrivajo dosti, da so naperjeni proti »vmešavanju neke druge velesile, se pravi Sovjetske zveze. Najneposrednejša tarča sedanjih obračunov pa Je Libija oziroma njen vo- ditelj polkovnik Gadati. V sporu z Libijo prednjači Sudan. Tako Je sudanski pred- sednik Simeiri te dni obdolžil libijsko vlado, da so njena letala bombardirala obmejne sudanske vasi. Pa ne samo to. V nekem intervjuju te dni ni izključil mož- nosti, da bi Sudan sprožil »preventivno vojno* proti Libiji. Predvčerajšnjim pa Je sudanski predsednik pozval k odstra- nitvi Gadafija. V intervjuju francoski agenciji AFP Je izjavil, da Je Gadafija treba »fizično likvidirati, tudi če ga Je za to potrebno utopiti v oceanu ali vreči iz letala.* Potlej Je še dodal: »Naš boj Je treba ponesti v notranjost Libije in od- straniti tamkaj njegov, Gadafijev re- žim.* Nimeiri Je tudi povedal, da sta egiptovska in sudanska vlada zasnovali skupen načrt proti »subverzivni* dejav- nosti polkovnika Gadafija in njegovi »nevtralizacUl'- Sudanski predsednik Je zdaj v Egiptu, udeležil se Je volitev novega predsedni- ka Hosnija Mu baraka, govori enotni su- dansko-egiptovski vojski in združitvi dveh držav. Medtem Je sovjetska vlada obdolžila v zvezi z dogajanjem v Egiptu ameriško vlado vmešavanja v notranje zadeve te države, točneje rečeno »pritiska na-, Egipt z namenom, da bi intervenirali v notranje zadeve te države*. Washington in Kairo sta to obdolžitev ostro zavrnila. Ob tem ameriška vlada nadaljuje z utrjevanjem »strateškega so- glasja* vseh bližnjevzhodnih držav, ki naj bi Jih ogrožala Sovjetska zveza in njeni zavezniki. Tako Washington po- spešeno oborožuje Egipt, kakor tudi Su- dan. Pripravlja, kot rečeno velike mane- vre, ki naj bi dokazali zmožnost ZDA, da čim hitreje posežejo na območje Rdeče- ga morja. Ob tem Je ameriški zunanji minister Haig izključil možnost, da bi ameriški vojaki neposredno priskočili na pomoč Sudanu v primeru vojne z Libijo. Obeta se torej obdobje napetosti na območju Bližnjega vzhoda, ki bi prine- slo še dodatne zaplete, če bi prišlo do skrajne zaostritve konflikta med Libijo na eni ter Sudanom in Egiptom na drugi strani. Haigova izjava sama po sebi vpliva pomirjevalno ob hudih grožnjah sudanskega predsednika zoper libijsko vlado. Obenem Je res, da vsakršno kopičenje orožja in vojaške opreme na tako kočiji-, vem in - kot priča zgodovina - vnetlji- vem območju ne prinaša nič dobrega za perspektive miru, mirne poravnave spo- rov po politični poti, za zeleno pogajal- no mizo. 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 41-15. oktobft> uvajanje malih proizvodenj TRIJE PROGRAMI IZ REČICE Preoblikovanje TOZD Kovinarstvo za nova tržišča v eni od prejšnjih številk NT smo podrobneje predsta- vili proizvodni šolski pro- gram TOZD Bočna delovne organizacije VEZ Mozirje, ki je bila jedro za oblikovanje Poslovne skupnosti Razvoj Mozirje. V to skupnost pa se s svojima dvema programo- ma, farmskim za kurjerejo in svinjerejo ter varnostnim vključuje tudi TOZD Kovi- narstvo Rečica, ki bo letoš- nje leto zaključil z zaokrože- no številko 40 zaposlenih. Pogovarjali smo se z vršil- cem dolžnosti direktorja TOZD Kovinarstvo Hinkom Kraljem predvsem o tehno- loški preobrazbi tozda, ki se je razvil iz obrtne instalacij- ske dejavnosti in prav sedaj v okviru nove poslovne skupnosti intenzivno razvija farmski in varnostni pro- gram. Iz starega jedra so zadržali še vedno krovskokleparska dela, vodovodne instalacije in klimatske naprave in je v tem programu zaposlenih trenutno deset delavcev, ostali delajo večinoma na proizvodnem programu za farme, medtem, ko je del za- poslenih vključen v novi - varnostni program. V njem izdelujejo omarice za gasilne aparate, za ključe in podob- no, kasneje pa se bo ta pro- gram skladno s poslovnimi interesi in ambicijami Po- slovne skupnosti Razvoj Mo- zirje še dopolnjeval tudi z ostalimi podobnimi progra- mi drugih delovnih organi- zacij, ki se bodo proizvodno in poslovno povezovale v tej poslovni skupnosti. Sem pa sodi še tesna na- Hinko Kralj slonitev na svetovalne in ra- ziskovalne institucije, kot je Razvojni center Celje, saj po- navadi male proizvodnje zla- sti na področju trženja niso sposobne s svojimi kadri in izkušnjami obvladovati vseh problemov poslovnega pro- dora na domača in tuja trži- šča. Z znanjem in strokovni- mi kadri oplemenitene male proizvodnje bodo v okvirih pametne poslovne skupnosti kaj kmalu lahko odigrale še pomembnejšo ekonomsko funkcijo, saj je v svetu že znano, da se v bolj kriznih obdobjih gospodarjenja prožno in gospodarno znaj- dejo prav proizvodnje, ki ne presegajo števila 200 ali več zaposlenih. Po podatkih novosadske- ga inštituta za industrijske sisteme oziroma razmišlja- njih njegovega sodelavca dr- . Dragutina Zelenoviča imajo prihodnost manjše tovarne. Tako je na primer angleški General Elektric zmanjšal svoje proizvodne enote na po štiristo zaposlenih. S tem so dosegli prožnost proizvo- dnega procesa in njegovo hi- tro prilagajanje novim okoli- ščinam. Torej je vse več mnenj, da manjše proizvo- dne tehnološke enote olajšu- jejo vodenje proizvodnega procesa in sprejemanje odlo- čitev, kar pomeni, da je mo- goče hitreje reagirati na za- hteve okolja. Tudi v tej luči kaže gledati na delovanje Poslovne skup- nosti Razvoj Mozirje, njeno sodelovanje z Razvojnim centrom Celje in poslovno interesno povezovanje proi- zvodnih programov, ki jih prav sedaj del preoblikujejo tudi v TOZD Kovinarstvo Rečica delovne organizacije VEZ iz Mozirja. MITJA UMNIK ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ Bogomir Pečovnik za svojo stružnico in z izdelki iz farm- skega proizvodnega progrtuna « celje - zla tarska razsta va PRIZNANJE KAKOVOSTI Največ priznanj za kakovost izdelkov Je ostalo doma v lapidariju Pokrajinskega muzeja je spet zavladal mir. Ostali so le kamni s svojo go- vorico, nakit, ki je teden dni dopolnjeval to prečudovito okolje, se je umaknil. Mnoge teh izdelkov bomo lahko že te dni videli na policah trgo- vin, v izložbenih oknih... in spet bodo vabili oko in praz- nili žepe. Za nami je petnajsta zlatar- ska razstava. Nadvse uspela prireditev. Kolektiv celjskih Zlatarn je tudi tokrat potrdil svojo zrelost, sposobnost, kakovost. Z izdelki, ki jih je prikazal na domači razstavi- ,se bo lahko postavil kjerkoli drugje. Tudi prihodnje leto v New Yorku in še kje. Doma- či oblikovalci in izdelovalci nakita so potrdili, da ne zao- stajajo za evropsko in sve- tovnoznanimi mojstri. Ugled celjske zlatarske dejavnosti je dobil novo zvezdico priz- nanja. Tudi zdaj je prišla do izra- za izvirnost idej, lepota obli- kovanja in izdelave, vse tiste odlike, ki govorijo o umetni- ški vrednosti, tudi uporab- nosti itd. Eleganca na vsa- kem koraku. In tako je treba samo potrditi besedam pred- ena srebrna in obe bronai plaketi so šle v tuje roke, zvezno republiko Nemtt ter na Dunaj. v skupini uporabne oblikovanja in izdeloval nakita so največ priznanj d bili Celjani. Vinko Vipotr. in Stanko Mimik sta dobi ne le edino zlato plaket rr :irveč tudi dve srebrni. P leg tega je Vipotnik skupa; Vladom Travnerjem in Igo jem Ratajcem dobil še di bronasti odličji. Sicer pa ena plaketa odšla v Trbovl (Zdravko Dolinšek), dvebr nasti pa še v Ljubljano (Hel UREJAJO OKOLJE Blagovnica Name v Levcu je tik pred otvoritvijo, saj so vsa dela že skoraj končana. Predvidevajo, da bo otvoritev v začetku prihodnjega meseca, zato so se mladinci OO ZSMS TOZD Nama Žalec odločili, da bodo uredili okolje nove blagovnice. K delu so povabili tudi mladince iz drugih TOZD Ljubljanske Name. Akcije, ki je bila v soboto, se je udeležilo 48 mladincev, ki so zravnali in pripravili za zasadi- tev z okrasnim grmičevjem prostor pred in za blagovnico. Na sliki: Med delovno ždccijo v soboto dopoldne. T. TAVČAR ZELENA LUČ LASKO: v občini Laško se sedanji samoprispevek izteka. 2e letos spomladi je OK SZDL Laško, potem, ko je presodila, da je z akcijo solidarnostnega zbiranja sredstev za reševanje potreb v občini ko- ristno nadaljevati, organizirala posvete v krajevnih skupnostih, ki so se jeseni nadaljevali. Glede na to, da je bil s sredstvi dosedanjih samoprispevkov zgrajen le en del dogovorjenega šolskega prostora v občini, je z vidika solidarnosti treba s to akcijo nadaljevati, saj telovadijo radcški učenci Se vedno v neprimerni šolski telovadnici, medtem ko je slika v Laškem in Rimskih Toplicah, zahvaljujoč uspelemu prvemu in drugemu samoprispevku, povsem drugačna. Zelena luč za III. samoprispevek, v občini Laško je bila prižgana torej te spomladi, referendum pa bo 22. novembra. M.A. ŠMARJE: Tudi v občini Smane pri Jelšah so na predsedstvu Občinske konference SZDL dali zeleno luč za podaljšanje sedanjega samoprispevka, ki se izteče ob koncu meseca decembra. Dogovorili so se, da se bodo v kratkem sestali v Smariu delegati občinske skupščine, predsedniki vseh vodstev družbenopolitičnih organizacij v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih, predstavniki inte- resnih skupnosti in drugi, kjer bodo podrobno spregovorili o pro- gramu podaljšanega samoprispevka in dogovorili konkretno aktiv- nost za izvedbo te pomembne akcije v občini. DS. lb - splošna banka celje POSOJILO ZA TIM Izvršni odbor tokrat v Žalcu Prav je, da je izvršilni od- bor Ljubljanske banke Splošne banke Celje znova ubral pot, po kateri ima svo- je redne seje tudi v drugih gospodarskih središčih celj- skega območja. Tako prihaja ne samo do boljšega medse- bojnega spoznavanja, tudi do lažjega razumevanja pro- blemov in nalog, s katerimi se srečujejo na določenih ob- močjih. Tako je bila zadnja seja v Žalcu, in člani so se pobliže spoznali ne le s SOZD Hme- zad (po besedah njenega di- rektorja Vlada Goriška), marveč tudi z uvodno obra- zložitvijo predsednika izvrš- nega sveta Jožeta Jana z ra- zvojnimi vidiki žalske ob- čine. Sicer pa je delo bančnega organa potekalo z oceno gra- diva za šesti zbor LB Sploš- ne banke Celje, ki bo v torek, 20. oktobra v Celju in s spre- jemom prenekaterih drugih pomembnih odločitev. To velja tudi za odobritev deviz- nega blagovnega, oziroma fi- nančnega posojila delovni organizaciji TIM Laško za zagotovitev sovlagatelj skega deleža v INA-OKI Zagreb. Tu je šlo za posojilo v nem- ških markah v višini 39,7 mi- lijona dinarjev za sovlaga- teljski delež za povečanje proizvodnje polistirena v ok- viru INA-OKI Zagreb. V TIM Laško namreč uporab- ljajo pri proizvodnji izolacij- skih materialov in embalaže iz stiropora kot osnovno su- rovino polistiren. Da bi si za- gotovili trajno dobavo te su- rovine, so se mnogi proizva- jalci odločili za sovlaganje v INA-OKI Zagreb. Tako se bo zmanjšal uvoz polistirena, hkrati pa povečal izvoz em- balaže iz stiropora. Drugo posojilo so odobrili Hmezadovi delovni organi- zaciji Kmetijstvo, oziroma nekaterim njenim temeljnim organizacijam v višini nekaj več kot 4 milijone dinarjev za obnovo 108 ha poškodo- vanih hmeljišč. Izvršilni odbor je nadalje potrdil predlog dogovora o družbeni in strokovni aktiv- nosti na področju investicij ter o ustanovitvi regionalne komisije za oceno naložb na območju medobčinske go- spodarske zbornice Celje. V okviru dokumentov, ki jih sprejemajo temeljne ban- ke v združeni banki Ljub- ljanske banke je med dru- gim pomembna odločitev o združevanju sredstev za na- kup kadrovskih stanovanj v manj razvitih občinah in manj razvitih obmejnih ob- močjih, prav tako potrditev sprememb pravilnika o krat- koročnih posojilih občanom za obratna sredstva. Poslej bo ta pravilnik enoten za ce- lotno področje Ljubljanske banke. Med drugim predvi- deva, da bo najvišji znesek posojila za obratna sredstva občanom 600.000 dinarjev in ne več mihjon, kolikor je do- slej znašal pri LB Splošni banki Celje. ^^^IC sednice mednarodne žirije Milene Moškonove, da so člani celjskih Zlatarn tudi v tej razstavi dokazali, da so sposobni kljub težjim pogo- jem polno razvijati svojo ustvarjalnost. Petnajsta zlatarska razsta- va je za nami. Skoraj jubilej- na. Prihodnje leto bo na vrsti šestnajsta. Kakšna bo? Na- kazana pot je izredna. Težnja po visoki kakovosti je potrje- na že dolgo. V tej zvezi bi lahko rekli - le tako naprej. In še nekaj - bržčas bi morali zagotoviti prisotnost vseh ali vsaj večine jugoslovanskih proizvajalcev nakita, tudi za- to, da bo dobila kakovost iz- delkov celjskih Zlatarn še večjo veljavo in ne nazadnje, da bi tudi ta prireditev opo- zorila na enotnost pridelo- valcev surovin in zlatarjev pri reševanju skupnih pro- blemov. Mednarodna žirija za oce- njevanje razstavljenih izdel- kov na petnajsti razstavi v Celju je imela težko delo. Ocenjevala je ločeno umetni- ški in uporabni dizajn. V umetniškem oblikova- nju nakita je zlata plaketa odšla v Zvezno republiko Nemčijo. Dobil jo je Bernd Miinsteiner. Doma sta ostali dve srebrni priznanji. Dobila sta ju Vinko Vipotnik (Zla- tarna Celje) in Helena Um- berger (Atelje Ljubljana). Se na Umberger in Žare Ognjti novic). Celjska zlatarska razsta je vse dni od 7. do 14. okl bra privabljala veliko števi obiskovalcev in občudovi cev. Dobila je veliko pri nanj. Med mnogimi ugledi mi obiskovalci so bili tU člani delegacij izvršnega sV ta SR Slovenije ter sobra« SR Makedonije in drugi. - M. B07i SLOV. KONJICBi PRIPRAVLJENI NA /I/. KONFERENCO ZSS v četrtek, 8. oktobra, < člani občinskega sindikalfl ga sveta v Slovenskih Kon cah obravnavali osnutek f solucije za III. konfereni ZSS. Posamezna podroi socialne politike so obravfl vali tako v osnovnih sin< kalnih organizacijah kot tU v samoupravnih interesu skupnostih družbenih dej* nosti. Za delegatko na III. koni renči ZSS so izvolili Mile^ Verdel, socialno delavko,' posleno v strokovni sluŽ^ SIS za socialno skrbstv* družbenopolitično delavK in članico Sveta za social''^ politiko pri OS ZSS SLovg ske Konjice. H - 15. oktober 1981 41.^1---- 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - Stran 5 i^k bratstva in enotnosti mm v HIŠI CVETJA jgrčen sprejem v Čupriji ^uprije se nam je po Jfonu javil naš novinar P' Vrabl in nam poslal fOČilo s poti vlaka brat- in enotnosti, ki je v po- ' (itev 40-letnice vstaje le- ^Ijrenil v Srbijo iz Mari- Jain Jesenic. ^gli bratstva in enotnosti jg s 1300 udeleženci iz vse Ivenije, s katerimi so člani vinskih delegacij, Zveze jii.(;ev in Gospodarske zbor- j(,e, člani delegacij zamej- Ljj,'Slovencev iz Avstrije in JJije, ter delegacij SR Slo- ^nije. Hrvaške in BiH, usta- pa železniški postaji Top- j(jer v Beogradu. Od tu so grenili na ogled muzeja 25. ^3j^ kjer so jim pripravili ulturni program. Slavnost- |j govornik je bil Mitja Ribi- ci;, član republiške delegaci- j Slovenije, ki jo vodi Tilka jlaha. Od tu so udeleženci flajca bratstva in enotnosti ^§li v hišo cvetja, kjer so se ^klonili spominu tovariša :ita, ki je bil pokrovitelj če- ^ga vlaka. Vlak bratstva in enotnosti E iz Beograda odpeljal proti Kraljevu. Vzdolž poti proti Kraljevu so mu na železni- ških postajah pripravili pre- bivalci krajev prisrčne spre- jeme. Svečan sprejem udeležen- cem so pripravili v Cupriji, kjer je bila slovesnost ob ob- činskem prazniku 13. okto- bru. Za večletno sodelovanje na področju gospodarstva med pobratenima občinama Celje in Cuprija, so podelili priznanje delovni organiza- ciji Aero Celje in Občinske- mu odboru ZZB NOV za dol- goletno sodelovanje borčev- skih organizacij obeh mest. Posebna priznanja vsem družinam, ki so med vojno sprejele slovenske izgnance, je v imenu medobčinskega odbora za pripravo vlaka bratstva in enotnosti podelil Tone Rozman. V počastitev praznika je bil tudi praznični tek po uli- cah Cuprije, na katerem je zmagal domačin Dragan Zdravkov, na osmo mesto pa se je uvrstil Celjan Numan Ukič. PA ŠE TO! Svojevrstno dobrodošlico ob nedeljskem večernem od- hodu vlaka Bratstva in enot- nosti iz Celja proti Srbiji je vsem, preko tristotim odha- jajočim s celjskega železni- škega perona zaželelo celj- sko gostinstvo. Tako je naj- bližji Hotel Evropa zaprl svo- je prostore tri četrt ure pred odhodom vlaka (pač redni obratovalni čas!), prav tako je najmanj kakšnih sto ljudi zaman trkalo na vrata Kolo- dvorske restavracije, ki je tu- di normalno obratovala in se ji ni zdelo potrebno izjemo- ma zaradi bivših izseljencev in njihovih svojcev vsaj za pol ure podaljšati obratoval- ni čas. Mogoče se na to sploh niso spomnili? Pa četudi je temu tako, so spet dokazali in potrdili svo- jo enkratno neprožnost in pomanjkanje kakršnegakoli posluha za posebne prilož- nosti. Odhod vlaka Bratstva in enotnosti in preko tristo čakajočih na odhod v mrzlem nedeljskem večeru je pač bil takšna posebna priložnost! MITJA UMNIK PRVI ZBOR m. SNOUB MIRKA BRAČIČA Prvič so se v soboto zbrali v Slovenskih Konjicah borci XIII. slovenske narodnoo- svobodilne udarne brigade Mirka Bračiča, ki jim je konjiška občina podelila domicil. Po zboru v domu teritorialne obrambe, na katerem so sprejeli pravilnik dela brigade, so se srečali s konjiškimi občani, zbranimi pred Konusom skupno z godbami na pihala iz Slovenskih Konjic in Izole, s pripadniki civilne zaščite, teritorialne obrambe, tabor- niki odreda heroja Bračiča, planinci planin- skega društva in mladinsko delovno briga- do Milenko Kneževič. Slavnostni govornik, nekdanji koman- dant Bračičeve brigade in narodni heroj ge- neral Andrej Cetinski-Lev je poudaril velik prispevek ljudi z območja konjiške občine v narodnoosvobodilni borbi. »Spominjamo se poti, ki so borce in občane združile v enotno fronto. Na skupni poti smo zmagali, a naša pot še ni končana. S svojimi izkušnja- mi smo in bomo še naprej prispevali k obli- kovanju naše svobodne družbe in bratstva in enotnosti med našimi narodi in naro- dnostmi,« je dejal. Odločenost, da vztrajamo na poti miru in drugih pridobitvah narodnoosvobodilne borbe so izrazili mladi, delovni ljudje in ob- čani ter borci tudi v brzojavki, ki so jo posla- li predsedstvu skupščine SFRJ in predsed- stvu CK ZKJ z zborovanja. MBP 2TEKEL se je teden otroka IIV SEJEM P stalni skrbi za najmlajše v VVO Kar nekako pretiho je šel limo nas teden otroka. Kot a smo letošnje leto, ki ni roglašeno kot leto otroka, inj pozabili. Na vso srečo le i tako. Stalna skrb za naš araščaj teče, ne glede na to, i je ali ni leto ali teden otro- a, povsod, še posebno trbno pa v naših šolah ter tgojnovarstvenih organiza- Sjah, kjer so prav tako spre- mi deklaracijo OZN o pravi- lih otrok in kjer jo poskuša- b dosledno uresničevati. ^0? 'Tako, da vsako leto, pose- ki skrbno pa še ob tednu |troka, pregledajo in natanč- no opredelijo problematiko [skrbi za otroke. Gre za ak- fvnosti, ki jih strokovni de- pvci ne omejujejo le na en bn ali teden dni, ampak jih začrtujejo za vse leto. Za *st, razvoj in za zdravo ter ^no otroštvo. Vzgojnovarstvene organi- ^(^ije postajajo centri pred- ^Iske vzgoje in dela s starši, * le s tistimi, katerih otroci " v vrtcih, ampak s starši *h predšolskih otrok v ^ievnih skupnostih. Dela- "tako, da z vrsto najrazlič- *]ših aktivnosti prispevajo k vzgoji in izobraževanju vseh otrok v krajevni skup- nosti oziroma okolišu. Vklju- čujejo jih v kulturno razve- drilo, igre in še druge oblike skupnega življenja ter izvaja- jo programe v najrazličnej- ših organizacijskih oblikah kot je program priprave na osnovno šolo, 80-umi vzgoj- ni program za štiri in petlet- ne otroke, potujoči vrtci ter razne prireditve ob tednu obroka, ob Novem letu in v mesecu mladosti. Nepogrešljiv dejavnik pri vzgoji in razvijanju predšol- skega otroka je družina. V vzgojnovarstvenih, organiza- cijah uresničujejo sodelova- nje s starši z različnimi obli- kami kot so tekoče obvešča- nje staršev, razgovori, hospi- tacije, govorilne ure, roditelj- ski sestanki, delo svetov staršev ter skupni izleti, pri- reditve in praznovanja. Zabavne prireditve ob le- tošnjem tednu otroka so bile povsod, v vsaki enoti vzgoj- novarstvene organizacije. V Celju, na primer, so se otroci, skupaj z vrstniki iz krajevne skupnosti, ki niso vključeni v vrtec ter s starši oziroma krajani, zabavali na priredi- tvi, ki so jo tukaj imenovali Tržnica, tam Jesenski sejem in Trgatev, povsod pa je bilo enako zabavno in poučno obenem, saj so se za prihod Jeseni otroci naučili vrsto pesmic, spoznali pa vse do- brote, ki jih prinaša jesenska narava. V vrtcu na Lavi je bilo, na primer, takole. MARJELA AGRE2 'MATE ČAS? HAPIŠITEKAJZA NOV/ TEDNIK AU ^ADIO CELJE! K___ GLOSA OSTANI ŠE MALO, TOVARIŠ DELEGAT! živemu človeku se vse zgodi in novinarju tudi. Zla- sti, kadar spremlja številne sisovske seje, kjer so že ob začetku .seje delegati prisotni v mejati sklepčnosti. Dnevni red teče po ustaljenem zaporedju, tako, da se najprej obravnava cel kup splošnih zadev in proti koncu, ko že vsem počasi pohaja potrpljenje in prega- nja čas, sledijo konkretna vprašanja. Delegati so zelo disciplinirano občinstvo. Ob pri- hodu na sejo najprej iz svojih aktov potegnejo zapeča- tene kuverte z delegatskim materialom, ga po točkah razporedijo ter tiho brez pripomb sledijo dnevnemu redu. Ta pa seveda nikoli ne traja manj kot dve uri. Nekaj točk je že mimo. Delegati so še vedno tiho, nakar jih začne predsedujoči spodbujati, naj vendarle povedo, kaj so se v bazi pogovarjali okrog obravnava- nih problemov. Pa nič. Vsi se z vsem strinjajo, torej je vse lepo in prav. Nato tovariš predsedujoči predlaga, da bo prebral nekaj pripomb, ki jih je na to točko dnevnega reda pismeno posredovala ta in ta delovna organizacija. Seveda, če so delegati za to. Seveda dele- gati niso za to. Navkljub milim prošnjam delegatov, da bi teh pripomb ne prebirali, jih predsedujoči prebere in s tem ustvari odhajalno vzdušje med prisotnimi. Neslišno se praznijo sedeži in sedaj tovariš predsedu- joči ne prosi več delegatov za mnenja, temveč jim prigovarja, naj vendarle ostanejo, saj so že pri šesti točki, torej jim ostane le še pet točk in dnevni red bo zaključen. Opozori jih tudi, da s svojim odhajanjem resno ogrožajo sklepčnost seje. Sedaj z »nizkim star- tom* potegnejo še v zadnjo polovico točk. Po hitrem postopku se roke dvigujejo. Kdo je za? Kdo je proti? Nihče. Se kdo vzdržuje? Nihče. Gremo naprej. Ura je že blizu druge in treba bo po otroke v vrtec, ter še pred prometno konico priti do doma. Zato so vrste v dvorani že močno zredčene, sklepnosti že zdavnaj ni več, sicer pa je - na papirju. In ker se na seji še ni zgodilo nič usodnega, se je tudi novinarju zdelo, da je čas primeren, da zapusti že močno vprašljivo sklepč- nost. Vstane in se napoti proti vratom, tedaj pa zasliši rezki glas: »Tovariš delegat, prosim, če ostanete še malo.* VVE mladi celja OCENE IN NAČRTI Doslej še preveč forumsko Leto dni je minilo od zad- nje programsko-volilne seje občinske konference Zveze socialistične mladine Celje. Da bi ocenili enoletno delo ter preverili, kako so uresni- čili akcijski program od lan- skega oktobra do konca le- tošnjega septembra, so se mladi, delegati osnovnih or- ganizacij ZSMS v celjski ob- čini, skupaj s člani predsed- stva OK ZSMS Celje pretekli četrtek sestali v veliki dvora- ni Narodnega doma. Medse so povabili tudi predstavni- ke občinskih družbenopoli- tičnih organizacij, JLA ter Skupščine občine Celje. Od gostov seje velja omeniti še predstavnike mladinskih or- ganizacij iz pobratenih mest Doboja in Cuprije ter iz Mur- ske Sobote. Uvod k poročilu o realiza- ciji akcijskega programa je podal Darko Končan, pred- sednik OK ZSMS Celje. Poudaril je slabosti na po- dročju kadrovske problema- tike in idejnopolitičnega usposabljanja mladih. V raz- pravi, ki je sledila poročilu, so se delegati-razpravljalci dotaknili različnih področij dela in življenja mladine. De- legat celjskega Ingrada Pe- ter Ograjenšek je, na primer, izrekel nekaj pikrih na račun aktivnosti mladih v združe- nem delu, konkretno, v In- gradu, pri tem pa upravičeno »naprtil« del krivde predsed- stvu občinske konference ZSMS Celje, češ da člani po- redko zahajajo med mlade delavce v osnovnih organiza- cijah. Nič manj kritičen ni bil Ignac Krivec, ki je govoril o delu klubov OZN, nato pa še o problemu zaposlovanja mladih. Ena najmlajših dele- gatk, učenka I. osnovne šole, Tea Friškovec, je pogumno stopila na govorniški oder in podala oceno samoupravne- ga življenja in dela mladin- ske organizacije na šoli, dele- gat mladih iz Cestnega po- djetja Celje pa je govoril o povezovanju med mladimi v združenem delu in v izobra- ževanju. Z ocenami in napot- ki za delo mladih so se ogla- sili tudi gostje: Ivan Potoč- nik kot predstavnik občin- skega komiteja ZK Celje, Ja- nez Kapun, izvršnega sveta SOB Celje, Drago Stokav- nikl OK SZDL Celje ter Ra- do Gabrovec, predstavnik občinske organizacije bor- cev. Na programsko-volilni seji OK ZSMS Celje so še spre- govorili o rezultatih mladin- skega prostovoljnega dela in MDA v letu 1981, uvod k ak- cijskemu programu do pri- hodnje seje pa je podal Pavel Platovšek. V četrtek so mla- di izvolili tudi novega sekre- tarja OK ZSMS Celje, KAR- LA PLATOVŠKA, predse- dnik pa bo še eno leto DAR- KO KONČAN. Zaradi neak- tivnosti nekaterih članov predsedstva so delegati izvo- lili nove; ki naj bi uspešneje vodili nekatera najpomemb- nejša področja življenja in dela mladih. M. AGRE2 ŠOŠTANJ: ZAKLJUČNA SLOVESNOST v času od 4. do 11. oktobra so se v počastitev krajevnega praznika zvrsti- le v Šoštanju številne kulturne priredi- tve, razstave in razna športna srečanja. Preteklo nedeljo je bila v Kajuhovem domu odprta razstava kulinarike, sa- djarstva in cvetličnih aranžmajev, v domu krajevne skupnosti pa lovska, ribiška in gobarska razstava ter razsta- va ptic. Tako so v enem prostoru pri- pravili izredno F>estro in zanimivo raz- stavo člani lovske, gobarske in ribiške družine ter člani Društva za vzgojo in varstvo ptic pevk Šaleške doline iz Ve- lenja, ki so razstavili nad 150 najrazlič- nejših ptic. Razstavo je obiskalo v te- dnu dni večje število občanov, še zlasti šolske mladine, ki so se na ta način seznanili z dejavnostjo vseh štirih dru- štev. Svečan zaključek razstave je bil v nedeljo dopoldne v prisotnosti pred- stavnikov omenjenih društev in druž- benopolitičnih organizacij, na katerem je spregovoril predsednik skupščine SZDL ing. Franc Pečovnik, ki je po- udaril pomen takih razstav vključno z varstvom okolja, hkrati pa čestital vsem razstavljalcem k doseženim uspehom ter se jim zahvalil za sodelo- vanje ob proslavljanju krajevnega praznika. S tem so bile uradno zaklju- čene vse prireditve, ki so se zvrstile v počastitev 8. oktobra, praznika Krajev- ne skupnosti Šoštanj. V SPOMIN BORCU Prejšnji teden so na Velikem vrhu nad Šmartnim ob Paki odkrili spomin- sko ploščo borcu Bernardu Račku-Na- diju. Postavili so jo na granitno skalo, ki simbolizira neomajne cilje naše re- volucije in Nadijevo vero v zmago. Stoji v neposredni bližini kraja, kjer je padel kot prvi iz Savinjske čete, potem ko je sodeloval pri napadu na progo. Slovesnosti ob odkritju so se udele- žili mnogi krajani in nekdanji borci Savinjske čete, katere borec je bil tudi Nadek. Slavnostni govor je imel Peter Sprajc, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Celje, odkril pa jo je borec Savinjske čete Ivan Zupane. T. TAVCAR 6. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 41-15. oktobft^ cestno-železniška križanja STOPICANJE ZA ČASOM Potrebe tehtne, denarja malo Prometne nesreče na že- lezniških prehodih pogosto spremljajo zelo hude posle- dice. Ker je precej teh preho- dov še vedno neustrezno opremljenih, so celjski želez- ničarji in uprava za notranje zadeve predlagali, da bi vsa cestno-železniška križanja na našem območju pregleda- li in ocenili njihovo (ne) var- nost. Pred približno letom dni si je komisija, ki so jo sestavlja- li predstavniki republiškega prometnega inšpektorata, pristojni inšpektorji v posa- meznih občinah širšega celj- skega območja, železničarji in delavci uprave za notranje zadeve, ogledala 263 železni- ških prehodov. Celjski pri- mer oziroma pobuda je ka- sneje sprožila podobne akci- je tudi na drugih območjih v republiki. Ugotovitve komisije niso bile ravno spodbudne, saj so več kot 200 prehodov ocenili kot neustrezno opremljene, precej prehodov pa je pre- malo preglednih. Dobro leto po tej akciji je stanje na železniških preho- dih le malo boljše kot prej. Železničarji so sicer z ugoto- vitvami komisije seznanili ustrezne organe v posamez- nih občinah, zataknilo pa se je, ko se je bilo potrebno konkretno dogovoriti s pred- stavniki posameznih krajev- nih skupnosti in pristojnih občinskih služb. Tudi za so- financiranje posodabljanja prehodov niso bili skoraj nikjer preveč navdušeni, gle- de na prazno blagajno želez- niškega podjetja pa se stanje verjetno ne bo obrnilo bi- stveno na boljše do konca te- ga srednjeročnega obdobja. Po obstoječih predpisih so pravzaprav opremljeni vsi prehodi, vendar pa dejansko mnogi ne ustrezajo več vse hitrejšemu cestnemu in že- lezniškemu prometu. Zvo- nec je včasih še zadostoval, ko je opozarjal pešca, kole- sarja ali voznika vprege, voz- nik motornega vozila pa ga danes že ne sliši več. Poleg tega so električne in diesel lokomotive precej bolj tihe in seveda hitrejše kot stari hlaponi. Pravzaprav bi da- našnjemu prometu ustrezale le avtomatske zapornice in izvennivojska križanja na važnejših magistralnih ce- stah. Trenutno je najhuje na Sa- vinjski železnici od Celja do Velenja, kjer je na 37,3 kilo- metrov dolgi progi kar 83 že- lezniških prehodov oziroma več kot dva na kilometer proge. Na odseku med Dre- šinjo vasjo in Žalcem je že- lezniški prehod na vsakih dvesto metrov, nekatere nji- ve pa imajo celo kar dva pre- hoda, čeprav je ob progi spe- ljana vzporedna cesta. Pre- cej teh prehodov je po- manjkljivo opremljenih in slabo preglednih. Komisija je ugotovila, da bi lahko na Savinjski progi kar polovico prehodov uki- nili in to s precej majhnimi sredstvi, ostale pa bi morali posodobiti. Dogovarjanja med železničarji in žalsko ter velenjsko občino pa zaen- krat še niso dala konkretnej- ših rezultatov. Pač pa so na Polzeli zabeležili enega prvih primerov sovlaganja na tem področju, ko je tam- kajšnja tovarna nogavic pri- spevala precejšnja sredstva, da so uredili železniški pre- hod, ki ga večinoma uporab- ljajo delavci iz tovarne. Prihodnje leto bode želez- ničarji primerno opremili tu- di sedem prehodov čez pro- go od Zidanega mosta proti Mariboru. Na teh prehodih sedaj ni ustrezne signalizaci- je, prečkanje pa je zaradi hi- trih vlakov na tej relaciji pre- cej nevarno. Se letos bodo posodobili prehod v Debru. Približno petino od potreb- nih 4,2 milijona dinarjev bo- do na podlagi samoupravne- ga sporazuma prispevale la- ške delovne organizacije Bor, TIM, Gozdno gospodar- stvo in laška samoupravna komunalna interesna skup- nost. Te delovne organizaci- je imajo namreč precejšnje težava s cestnimi prevozi, saj so zapornice na tem prehodu včasih zaprte tudi po pdl ure. Na progi proti Rogatcu so najbolj nevarni železniški prehodi v Prožinski vasi, pri železniški postaji v Grobel- nem in v Rogaški Slatini. V Celju so cestno-železni- ška križanja bolj ali manj so- dobno urejena in opremlje- na. Letos so zgradili tudi podhod pod progo pri Cin- karni in tako odpravili še eno črno točko. Vendar pa same ročne za- pornice za vse gostejši mest- ni promet niso več primerne. Trenutno je verjetno najslab- še na Kersnikovi ulici, ven- dar prehoda zaenkrat ne bo- do posodabljali, ker je pri gradnji zahodne magistrale predviden podvoz, ki naj bi bil kmalu dograjen. Pač pa so letos uredili prehod v Vrunčevi ulici. Prehod v križišču zahodne magistrale in Čopove ulice je sicer urejen po predpisih, vendar prihaja do pogostih prometnih zggat. Moti na- mreč rumena utripajoča luč na semaforjih v trenutku, ko čez križišče pelje vlak. Ru- mena utripajoča luč namreč pomeni, naj voznik pelje pre- vidno čez križišče. Tudi sig- nalizacijo na tem prehodu naj bi kmalu ustrezneje ure- dili. Vse gostejši promet v Ce- lju tako po cestah kot na že- lezniških tirih bo zahteval več izvennivojskih križanj ceste in železnice in pa tudi več avtomatskih zapornic, da bi se izognili dolgim kolo- nam pred prehodi. Ročno za- piranje zapornic namreč tra- ja od 3 do 10 minut, avtomat- sko pa je nekajkrat hitrejše. Seveda pa pičla sredstva, ki jih lahko železničarji na- menijo za posodabljanje pre- hodov, stanja še kmalu ne bodo bistveno popravila. Av- tomatska zapornica na eno- tirni progi na primer stane več kot 3,5 milijonov dinar- jev, za tisto na dvotirni progi pa je potrebno primakniti še dva milijona dinarjev. Razgovori s predstavniki posameznih občin o sofinan- ciranju so do sedaj dali skro- mne rezultate, tako da so tu- di načrti za to srednjeročno obdobje skromni. Vsekakor pa bo tudi na tem področju potrebno iti v korak s časom. S. SROT LAŠKO: SOLIDARNOST Z VELIKO ZAČETNICO Pred meseci je strela upepeljila stanovanjsko hišo Ivanu Kumru in njegovi številni družini v Doblatini v krajevni skupnosti Laško. Organizacija Rdečega križa in socialno skrbstvo sta takoj pokrenila akcijo za zbiranje pomoči prizadetim, ki so izgubili dotra- jano, vendar pa še vseeno dobro streho nad glavo. Nova zidana hiša, prejšnja je bila lesena, je že pod streho, nekaj prostorov pa je dokončanih, da se bodo Kumrovi pred hladom lahko vselili. Družbena skup- nost je prispevala okoli 200.000 dinarjev, od tega so občani v zbiralni akciji dali 69.000 dinarjev iz svojih ^ žepov. Okoli 130.000 dinarjev, novih seveda, so pri- sjtevale delovne organizacije, krajevna skupnost in skupnost socialnega skrbstva. Med odborniki RK se je najbolj odrezal Adam Klinar iz krajevne skupnosti Marijagradec, ki je zbral čez 33.000 dinarjev. Fani Kolar iz Doblatine je zbrala nad 9000, Frana Zupane v sosednje Polžnici 14.600, Pavla Erjavec iz Laškega nad 8000 in Pavla Kozmus iz Debra 3600 dinarjev. Za te ljudi, ki so obredli vsako hišo, se piše solidarnost z veliko začetnico. Prispevkov, s katerimi so Kumrovi prišli lažje do strehe nad glavo, z denarnimi darili še ni konec. »BOR« je za ostrešje in stavbno pohištvo razreza! brezplačno ves les, TIM pa je svoj prispevek dal v »naturi« s stiroporom za izolacije in peskom za grad- bena dela. EC MOZIRJE: ŠE ZMERAJ O SMETEH Čeprav bi se morala javna razprava o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem zbiranju in odvažanju smeti končati že v drugi polovici septembra, je še vedno v velikem razmahu. V krajevnih skupnostih še razpravljajo o spremembah, ki jih je predlagal izvršni svet in zatem potrdila tudi občinska skupščina. Se vedno se bije bitka okoli odvoza in zbiranja smeti v kmečkih predelih. Tu je glavni kamen spotike. Posode ali kontejnerji, in najbrž ne nazadnje tudi denar, ki ga je treba odšteti komunalni delovni organizaciji za odvoz. Razprava je izredno živahna. Tu in tam dobiva tudi nenavadne odtenke. Toda, upajmo, da bo tudi zaradi tega konec dober. Konec dober, vse dobro. Da, dobro v spoznanju, da je tudi ta občinski odlok, bržčas po novem ustrezno spremenjen, korak v prizadevanjih za ohranitev urejenega in čistega okolja. Tako v mestih kot na kmetih. Povsod. Kajti v mnogih gozdovih, na bregovih rek nastajajo divja smetišča. Toda, človek mora delati in živeti v zdravem in čistem okolju. To je njegova pravica in za to pravico mora tudi sam nekaj napraviti MB laške ptt razmere ŠIBKO OMREŽJE Kdaj telefon v KS Vrh? v srednjeročnem družbe- nem planu razvoja, občine Laško je zapisano, da se bo- do na področjih poštnega, te- legrafskega in telefonskega prometa, skladno z razvojem občine, večale tudi PTT zmogljivosti, predvsem tele- fonske, ki trenutno v občini še najmanj zadostujejo pov- praševanju oziroma potre- bam. Na področju telefonije naj bi se v laški občini v nasled- njih letih povečalo število te- lefonskih priključkov ob predvidenem obsegu vla- ganj v ta namen: na Rade- škem za 600, v Laškem za 400, v Rimskih Toplicah za 416 in v krajevni skupnosti Jurklošter za 80 priključkov, telefonski naročniki v kra- jevni skupnosti Breze pa bo- do priključeni na avtomat- sko telefonsko centralo Šentjur. V občini Laško je problem telefonska centrala. Na ob- močju občine obratujeta dve: v Laškem in v Rimskih Toplicah, obe pa sta popol- noma zasedeni in preobre- menjeni zaradi prešibkega telefonskega omrežja, ki ne prenese večanja števila tele- fonskih priključkov ne v La- škem niti v Rimskih Topli- cah. Letos poleti je dobila laška enota PTT popolnoma novo obličje. Res je, da ni bil zgra- jen nov objekt, kot je bilo to prvotno zamišljeno, je pa Po- šta v Laškem danes takšna, da občani radi vanjo vstopa- jo, poštni uslužbenci pa dela- jo v popolnoma drugačnih delovnih pogojih kot še pred nekaj meseci. Le za potrebe telefonske centrale bi jo bilo treba še nekoliko prostorsko povečati z odkupom stano- vanjske enote, ki je trenutno še v upravljanju samouprav- ne stanovanjske skupnosti občine Laško. Potem bi bilo mogoče do leta 1985 poveča- ti število telefonskih prik- ljučkov še za 400. Kljub naštetim težavam so bili v zadnjem času naprav- ljeni tudi pozitivni premiki na področju telefonskega prometa. Tako so, v Jurklo- štru, na primer, zamenjali za- starelo induktorsko telefon- sko centralo z avtomatsko s 25. priključki, ki so primerno porazdeljeni po celotnem območju te krajevne skup- nosti. 15 priključkov je lani dobil tudi Sedraž, kmalu pa bo rešena tudi telefonska problematika na Radeškem oziroma v Vrhovem. Na reši- tev čekajo še v krajevni skupnosti Vrh nad Laškim, kjer ni niti enega telefonske- ga priključka, v zgornjem delu rečiške doline in še kje. MARJELA AGREŽ V SLATINI ŠE CESTE IN PLOČNIK Na krajevni skupnosti v Rogaški Slatini ocenjujejo, da bodo do konca leta v celo- ti uresničih letni plan komu- nalnih del. V zadnjih treh mesecih bodo namreč asfal- tirali še dve ulici v Rogaški Slatini, Krpanovo in ulico na Livadi, asfaltno prevleko pa bodo položili tudi na manjši odsek cestišča na Sotelski cesti. Poleg tega pa bodo uredili tudi pločnik od želez- niškega prehoda v centru Rogaške Slatine do nove osnovne šole. DS V BESEDI IN SLIKI LEPŠE UREJENO KOZJE 1 Turistično društvo v Kozjem je v zadnjem času m( polepšalo videz tega starodavnega kraja na Kozjansi Vse dohode v kraj so opremili z ličnimi lesenimi r snimi tablami, ki izrekajo dobrodošlico vsem, ki prihi v ta kraj. V samem središču pri novi trgovini pa sop( vili veliko vitrino za informacije krajevne skupnosl vseh njenih društev in organizacij. 1 V CEUU ZGLOBNA AVTOBUSA ^ Dober teden je, kar vozita na progah iz Celja p Preboldu in nazaj ter iz Celja proti Vojniku in nazaj ( nova Izletnikova avtobusa. To sta velika zglobna avtobi MAN, od katerih ima vsak po 33 sedežev in 120 stojiši obe vozili je Izletnik odštel okoli devet milijonov dinail Poleg tega je proga proti Žalcu dobila še en nov avtob Vrh tega je Izletnik naročil še tri nova zglobna vozila njihovo vožnjo na teh najbolj obremenjenih progah radi ne samo zboljšali in povečali prevoz potnikov, it več s tem tudi dosegli, da bi se promet osebnih vozil teh relaciji zmanjšal. Tudi to bi bil prispevek k varč? nju z gorivom. Na posnetku, zglobni avtobus v križi' pred novo avtobusno postajo. TENISIT V MARIJAGRADCU Pred letom na grobo dokončano športno igrišče v W\ jagradcu pri Laškem člani letos ustanovljenega športu^ društva »Partizan« neprestano dograjujejo in izboljSi^i'' predvsem s prostovoljnim delom. Tako so med 1^^" uredili igrišče za otroke, katerih starši prihajajo! športno rekreacijo v katero izmed društvenih sekcij, dnevi so pozidali garderobno in sanitarno hišico, v so^^ in nedeljo pa so na drugem teniškem igrišču posipal' utrdili tenisit. Eno igrišče je namreč asfaltirano. Na igrišču, oziroma okoli njega nameravajo v JesefL na pomlad posaditi 88 dreves, okrasnih grmičev in traj"! v spomin 88 let bogatega življenja predsednika Tita i ^1^5. oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 7 ^^/\rje pri jelšah A INOVATORJI? A njih ne duha ne sluha le spon^ladi letos so v ok- , Občinske konference ^^L> v občini Šmarje pri Rah opredelili inovacijsko ^^^vrnost kot pomembno se- ^\ino splošnih stabilizacij- 'fh aktivnosti. Zato je bil na budo sveta za znanost, ob- Lke raziskovalne skupno- predsedstva občinske- * jveta ZSS sklican posvet, ^jcaterem so razgrnili celot- j problematiko inovacijske Lvnosti v občini ter na jem sprejeli tudi sklep o da bo raziskovalna Lpnost namenila del raz- lljložljivih sredstev za gmot- ^ stimuliranje inovacijske f.javnosti v občini. Skladno dogovorom je raziskovalna jjjupnost sprejela ustrezen P^vilnik o materialnem in iioralnem stimuliranju ino- ^cijskih dosežkov ter hkrati jbjavila tudi razpis priznanj jiovatorjem za leto 1981. Sedaj, tik pred potekom pisnega roka pa v Šmarju ugotavljajo, da rezultata si- cer dobro začrtane aktivno- sti ni. Kajti na razpis se ni oglasil nihče: niti posamez- nik in niti delovna ali druga samoupravna organizacija. Postavlja se vprašanje, kje se je akcija ustavila? Je za tak- šen ničen rezultat kriv mla- čen odnos strokovnih, znan- stvenih in vseh drugih delav- cev do inovacijske dejavno- sti in preko nje tudi do priza- devanj za gospodarsko stabi- lizacijo? Ali pa je zastavljena aktivnost, ki je bila dobro or- ganizirana na nivoju občine, zastala še preden je bila pre- nesena med delavce? Odgo- vore na to bodo v šmarski občini dale razprave, ki se bodo o problemih inovacij- ske dejavnosti odvijale na ra- zličnih političnih in delegat- skih telesih. O celotnem sklopu teh vprašanj pa bo spregovorilo tudi predsed- stvo Občinske konference SZDL v Šmarju. DS ČESTITKE TREM JUBILANTKAM v petek dopoldne so pripravili v prostorih občin- skega odbora Zveze borcev v Celju prisrčno slovesnost v počastitev življenjskih jubilejev treh predvojnih akti- vistk, bork narodnoosvobodilne vojne in v povojnem času pomembnih soustvarjalk samoupravnega druž- benega napredka. Svoj življenjski jubilej so te dni praznovale tovarišice Milenka Mravljetova, Darinka Joštova in Stanka Jurčecova (od leve proti desni). Vsem trem jubilantkam je v imenu zveze borcev izročil spominska knjižna darila predsednik celjskega občin- skega odbora zveze borcev Peter Sprajc, na slovesno- sti pa so bili navzoči tudi predstavniki drugih družbe- nopolitičnih organizacij celjske občine. Iskrenim če- stitkam ob jubileju se pridružujemo tudi mi. Foto: D.M. NA KRATKa PEHARJA VEDNO flANJ, DELA mONO VEČ Na seji skupščine občin- ike izobraževalne skupnosti Jelje, ki je bila prejšnji četr- tek, so kljub ugodnim poUet- lim poslovnim rezultatom igotovili, da bo potrebno na lodročju vzgoje in izobraže- anja v bodoče nameniti več ozornosti gospodarskemu bnašanju znotraj posamez- ih šol, čeprav se le te že se- aj, po svojih močeh, vklju- ujejo v splošno »zategova- je pasu«. Ugotavljajo, da nenehno laraščajo zlasti materialni troški za elektriko, plin in ;urilno olje. Podražitev pre- irambenih izdelkov pa se na lekaterih šolah kaže tako, da tarši odpovedujejo otrokom kosila na šoli. Ce bo šlo tako naprej, bodo morali marsika- tero šolsko kuhinjo zapreti. Ob vsem tem pa na repu- bliškem zavodu za šolstvo ši- rijo šolske programe, ki so nemalokrat povezani z veli- kimi materialnimi izdatki in dodatno obremenjujejo uči- telje, ki imajo že tako, poleg svojih rednih ur, še veliko izvenšolskih dejavnosti. Za- to je upravičena pobuda, naj se konkretni problemi, s ka- terimi se šole srečujejo, po- sredujejo na rapubliški za- vod za šolstvo. Na seji so delegati potrdili predlog spremembe progra- ma in finančnega načrta za letošnje leto ter sprejeli predlog izhodišč plana za na- slednje leto. VVE ŠOŠTANJ: PLAKETE NAJZASLUŽ- NEJŠIM Krajevna skupnost Šo- štanj je na svečani seji skupr ščine krajevne skupnosti, SZDL in družbeno politič- nih organizacij v sredo 7. ok- tobra, na predvečer krajev- nega praznika, v domu kul- ture podelila najzaslužnej- šim bronaste plakete mesta Šoštanj s pismenim prizna- njem. Za uspešno dolgoletno so- delovanje s krajevno skup- nostjo kakor tudi v številnih družbeno političnih organi- zacijah so plakete prejeli: Vzgojno varstveni zavod in Društvo upokojencev Šo- štanj ter ing. Dušan Janežič, Matjaž Natek in Lovro Praz- nik. Plakete je podelil s kraj- šo utemeljitvijo predsednik skupščine krajevne skupno- sti Martin Primožič. Ob tej priliki so najzaslužnejšim aktivistom podelili tudi bro- naste znake OF za dolgolet- no delovanje v socialistični zvezi, ki jim jih je podelil njen predsednik ing. Franc Pečovnik. V. K. DESET LET DELA Prejšnji petek je bila v Ce- lju svečana seja društva ka- drovskih delavcev iz Celja, ki te dni praznuje desetletni- co delovanja. Ob tej prilož- nosti je slavnostni govornik dr. Emil Roje, izvršni sekre- tar PCK ZKS, v svojem go- voru izpostavil nekaj aktual- nih vprašanj področja ure- sničevanja zastavljenih ci- ljev kadrovske politike. Slavnostni seji so priso- stvovali predstavniki zveze društev kadrovskih delav- cev Slovenije, predstavniki društev kadrovskih delav- cev iz drugih krajev Sloveni- je, strokovni znanstveni so- delavci celjskega društva ter številni drugi predstavniki delovnih in družbenopolitič- nih organizacij. Ob tej priložnosti je druš- tvo kadrovskih delavcev iz Celja podelilo priznanja svo- jim najaktivnejšim članom. Dolgoletnega aktivnega so- delavca društva, doktorja Jovana Brekiča pa so izvolili za častnega člana društva. Priznanja so dobili: Jože Volfan, Tone Erjavec, Jožica Flander, Drago Horvat, Al- bin Tofan, Stane Veninšek, Antonija Zatler, Albert Ker- koš, Ana Spat, in Janez Ka- pun. Za uspešno uresničeva- nje kadrovske politike pa so podelili priznanji delovnim organizacijama Aero in Žele- zarni Store. REŠEN PROBLEM »PLISKE BOMBE« Delavci ERE iz Titovega Velenja, ki imajo opraviti z nabavo in prodajo plina pro- pan-butan, prav tako pa kup- ci, si bodo že nekaj oddahnili od napetosti, ki je vladala ob tem »energetskem vozlu« v Titovem Velenju že vsa leta. Prodajalna s skladiščem pli- na je bila nameščena sredi poslovnih prostorov, garaž in delavnic ERE v starem de- lu mesta. Proti predpisom in brez osnovnih varnostnih mer je bilo poslovanje skraj- no nevarno. V soboto so predali name- nu nov objekt,ki je zgrajen v Stari vasi in ho zagotavljal normalne delovne in prodaj- ne pogoje ter varnost. Objekt je zgrajen po najstrožjih nor- mativih za distribucijo plina in v zadovoljstvo kupcev tu- di na primemo dostopnem prostoru. J02E MIKLAVC DOKTORIRAL JANEZ BELAK Ob prazniku Univerze v Mariboru, dne 12. 9. 1981, je bila svečana promoci- ja osmih novih doktorjev znanosti, ki so si pridobili ta akademski naslov s študi- jem na mariborski Univerzi. Med promoviranimi doktorji je bil tu- di nekdanji ključavničar in vlakovni od- pravnik Janez Belak, doma iz Gubnega na Kozjanskem. Dr. Janez Belak se je rodil leto po voj- ni, ko je bilo v nerazvitih krajih zelo ittalo upanja, da bi lahko otrok ne ravno bogate družine študiral na visoki šoli. Janez je tako kot večina njegovih vrstni- kov po končani osnovni šoli na Pilšta- nju, nadaljeval šolanje na poklicni šoli; v Metalurško industrijski šoli v Stor?h se je izučil za strojnega ključavničarja. Želja po znanju in boljšem kosu kruha Pa ga je zvabila v Srednjo železniško Prometno šolo, kjer je maturiral leta 1966, in nato opravljal pri takratnem ZTP-Maribor, dela vlakovnega odprav- fiika. Vendar tudi v času opravljanja prometne službe ni prenehal s študijem. Pač pa je šolanje nadaljeval na Visoki ^onomsko komercialni šoli (VEKS) v Mariboru - na prvi stopnji, kot študent delu, na drugi stopnji pa kot reden študent. Na VEKS-u v Mariboru je di- plomiral leta 1973 in se zaposlil pri Za- J'odu za napredek gospodarstva v Celju, ^ot dipl. ekonomist - organizator, leta 1974 pa se je zaposlil na VEKS-u, kot Asistent in kasneje predavatelj računo- vodstva in informacijskih sistemov. V visokošolskem pedagoškem in razi- skovalnem procesu ni možno uspešno sodelovati brez nadaljnjega študija. Te- p se je tov. Belak dobro zavedal, ter ^l^oj nadaljeval podiplomski študij na *'ltonomski fakulteti v Zagrebu, kjer je "^sgistriral leta 1976, kmalu zatem pa J5*iavil na VEKS-u v Mariboru doktor- ico temo s področja informacijskih si- ^rtiov, katero je zagovarjal julija letos. Kljub temu da dr. Janez Belak že vrsto let ni več zaposlen pri »železnici«, pa vendarle še vedno usmerja svoje delo v prid železnici, kjer je - kot sam pravi - odrastel. Njegova doktorska disertacija z naslovom »UPRAVLJANJE VELI- KIH POSLOVNIH SISTEMOV S POU- DARKOM NA INFORMACIJSKEM SI- STEMU ZA UPRAVLJANJE ŽELEZ- NIŠKEGA GOSPODARSTVA«, je usmerjena predvsem v raziskovanje in reševanje organizacijskih in informacij- skih problemov železniškega poslova- nja. V poročilu o vsebini disertacije, ki ga je na promociji podal dekan VEKS profesor dr. Dane Melavc, je bil poudar- jen praktični pomen rezultatov tega de- la za železniško gospodarstvo. Pot od ključavničarja in vlakovodne- ga odpravnika do magistra ter doktorja ekonomskih znanosti prav gotovo ni bi- la lahka, to ve vsak, ki je študiral pa četudi v boljših pogojih kot Janez, ven- dar pa on sam meni, da je k njegovemu uspehu doprinesla dobršen delež tudi družba, ki omogoča kmečki in delavski mladini šolanje in pot do znanja, ki osvobaja človeka - še posebej kmeta in delavca; pravi pa tudi, da je imel srečo, ker se je rodil in odraščal v družini, kjer sta ga oče in mati že v rani mladosti naučila delati, ter delo tudi spoštovati. Kljub temu, da poznamo nekdanji so- šolci in Janezovi sodelavci, njegovo de- lovno vztrajnost in tudi njegova odreka- nja v prid študiju, pa vendarle težko ocenimo, koliko naporov in volje je bilo potrebno za skoraj tri desetletja nepre- stanega šolanja in študija od takrat ko je leta 1953 prvič prestopil na Pilštanju osnovnošolski prag prvega razreda, pa do letos ko je odšel skozi visokošolska vrata Univerze v Mariboru, kot doktor ekonomskih znanosti. RAJKO ZUPANČIČ tednikov intervju V IRAKU BOMO ŠE PRODAJALI TEHTNICE Monter tehtnic VINKO SPILER sodi med najstarej- še člane delovnega kolektiva celjske Libele, saj se je temu kolektivu zapisal takoj po osvoboditvi 1945. leta. Da je Vinko monter z dušo in tele- som, je krivih tudi posebej 26 let, kar je na takšnem de- lovnem mestu, sedaj v TOZD Servisi. Srečala sva se takoj po njegovi vrnitvi iz Iraka, kjer je Vinko dva me- seca in pol, čez vse vToče po- letje, montiral Libeline teht- nice v »koprodukciji« še z nekaterimi domačimi jugo- slovanskimi delovnimi orga- nizacijami. Prav zato je bil najin razgovor v celoti obar- van z Vinkovimi iraškimi iz- kušnjami. NT: Kakšne izkušnje ste si nabrali pri delu v Iraku, čeprav vemo, da ste se zaradi monterske- ga poslanstva že potepa- li po svetu tudi prej; bili ste v Grčiji, pa v Libiji? V. ŠPILER: Moji zadni de- lovni vtisi iz Iraka so najprej zame življenjsko koristni in pomembni, predvsem pa tu- di za mojo delovno organiza- cijo in vse Jugoslovane, ki delamo zunaj, posebno v Ira- ku. Predvsem sem se prepri- čal na lastne oči, da morajo biti vsi naši izvozniki izdel- kov in storitev natančni in vestni pri delu. Irak je dober plačnik, predvsem pa izre- dno strog pri kakovosti ob prevzemanju izdelkov in opravljenih del. To je bilo za- me zelo veliko presenečenje, čeprav sem od naših tam dol in tudi od predstavnikov tu- jih podjetij še pred montažo izvedel za iraško natančnost pri prevzemu. Prav zato sem se še posebej potrudil in do- bro opravil svoje delo. Naj ne bo neskromno, če rečem, da celo tako brez težav pri Iračanih, da so se mnogi ču- dili, naši in drugi. NT: Kje in kaj ste kon- kretno počeli v Iraku, se- veda, če to lahko pove- ste? Končno je Irak v vojni z Iranom, vi pa ste delali v vojnem objektu. V. ŠPILER: Res je, delal sem v vojnem objektu v La- tifiji pri Bagdadu, kjer je zbrana po moji oceni kar vsa Evropa. Moram pa reči, da ves čas nisem imel občutka, da sem v državi, ki je v vojni s sosednjo državo, čeprav smo imeli tudi posebna na- vodila, kako ravnati ob alar- mu. Skratka, bili smo pri- pravljeni, da se takoj presta- vimo na drug kraj, če bi do česa resnejšega prišlo. No, montiral pa sem 29 naših krožnih tehtnic in sicer tako, kot sem že povedal: iraški kontrolor je bil zadovoljen in mislim, da bodo Iračani še kupoveili od nas. NT: Nismo vas še vpra- šali po vaših prvih vti- sih, ko ste stopili na ira- ška tla. Kako pa ste pri- potovali v Irak? V. ŠPILER: Iz Maribora sem odletel z letalom do Da- maska, odkoder pa v Badgad z imenitnim japonskim kli- matiziranim avtobusom, ki je bil skoraj še udobnejši od letala. Mogoče zanimivost, ki je nam jugoslovanskim de- lavcev veliko pomenila: v av- tobusu je bila nad vozniko- vim sedežem velika fotogra- fija našega predsednika v maršalski uniformi! Kako smo Jugoslovani cenjeni še posebej zaradi našega Tita pa sem spoznaval ves čas svojega bivanja v Iraku. Mi- slim, da tudi danes opravlja- mo toliko del tam prav zara- di iraškega spoštovanja do J^eiga.osebno in vse naže dr- žave. Prvi vtisi, ko sem stopil na bagdadska tla, so bili po- razni, saj je bilo vroče, kot to še nikdar nisem spoznal. Najbrž je bilo okrog 60 sto- pinj Celzija nad ničlo, ko smo izstopili pred jugoslo- vanskim klubom v Bagdadu. Po pravici povem, najraje bi se kar obrnil in se vrnil do- mov. NT: No, kot kaže pa ste se po prvem sila vročem vtisu vendar dobro znaš- li tam. Kako to? V. ŠPILER: Mislil sem si, če toliko naših zdrži pri delu v tej vročini, bom pa še jaz. Poleg tega so me izredno le- po sprejeli, predvsem delav- ci podjetja Milan Blagojevič iz Lučanov, nas namestili v klimatiziranih sobah, pa sem kar prišel k sebi. Živel sem med našimi Jugoslovani kot edini Slovenec in lahko re- čem, da so mi pomagali kjer- koli so mogli, posebej pa že- lim poudariti, da nas iraški narod izredno ceni in spoštu- je. Mislim, da ne bi Jugoslo- vani toliko gradili v Iraku, če ne bi bilo tako. NT. Zanima nas pri- merjava med Irakom in Libijo, kjer ste tudi dela- li. Vroče vam je bilo na obeh straneh, ampak kakšne so razlike? V. ŠPILER: Velika razlika je, čeprav je vročina najbrž podobna. Predvsem je v Ira- ku ugodneje delati, ker je življenje na splošno bolj sproščeno in mislim, da na višji kulturni ravni. Na vsak način sem spoznal, da se v Iraku na vso silo prizadevajo slediti tehnično bolj razvitim državam in jim ni škoda de- narja, da si dobijo praktično strokovnjake iz vsega sveta, sami pa tudi veliko šolajo svoje kadre. NT: In kaj bi rekli na koncu tega nešega bolj iraškega pogovora? Ali vam spet kmalu preti kakšno delovno potepa- nje po svetu? V. SPILER: Ne vem, odvi- sno je od moje delovne orga- nizacije in če bo potreba. Lahko pa rečem le-to, da v svojih 26 letih monterskega dela še nisem delal v tako težkih razmerah. Zadovoljen sem se vrnil domov zato, ker sem delo opravil v svoje za- dovoljstvo in moje delovne organizacije, saj so bili kupci zadovoljni z našimi tehtnica- mi. To pomeni, da jih mislijo še kupovati, ali ne? V vsa- kem primeru pa imam še kaj postoriti doma, saj daljša od- sotnost zlasti pri nekaterih domačih »zemeljskih« opra- vilih tudi povzroči motnje. Poslovili smo se s trdnim stiskom rok, čeprav je Vinko za naš razgovor žrtvoval tudi trdo prisluženi dopust. MITJA UMNIK 8. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 41-15. oktobe ANTON HERMAN RAZSTAVLJA v Razstavnih prostorih Razvojnega centra razstavlja od torka dalje akademski ki- par Anton Herman, rojen 17. januarja 1943 v Galiciji pri Celju. Po končanem telova- dnem študiju je študiral na Akademiji za likovno umet- nost v Ljubljani, kjer je leta 1975 diplomiral. Po diplomi je leto dni študiral v Rimu pri kiparju Manzuju in na milanski akademiji Prera pri prof. Markezeju. Anton Herman razstavlja v Razvojnem centru svoje naj- novejše stvaritve, to so predvsem prefinjeni reliefni odtisi na temo stopala in ko- raka kot elementa hoje. Zato tudo ni naključje, da bo ob otvoritvi nastopila tudi celj- ska plesna skupina. skupščina kulturne skupnosti celja MUZEJ V NOVI OBLEKI V pritličju tudi tri nove zbirke Boljša udeležba zbora upo- rabnikov na zadnji seji skup- ščine kulturne skupnosti ob- čine Celje naj ne bi izzvenela kot lastovka, ki še ne prinaša pomladi, pa tudi labodji spev sedanji mandatni garni- turi to naj ne bi bil. Prepro- sto si le želimo, da je to pojav začetka drugačnega pojmo- vanja delegatske vloge. Sicer pa so delegati na skupščini sprejeli poročilo o izvajanju polletnega plana kulturne skupnosti, obenem pa so potrdili tudi spremem- bo finančnega načrta, ki je letos manjši za 2,45 milijona dinarjev, ker je toliko odpad- lo na kulturno skupnost, da prispeva k stimulaciji izvoza v Sloveniji. To je tudi v skla- du z deleži pri vseh ostalih samoupravnih interesnih skupnostih. Vse lepo in prav, upajmo le, da ob takš- nem ravnanju ne bo treba uporabljati kitajskega prego- vora, ki pravi, da je treba lač- nega naučiti loviti ribe, ne pa mu ribo dati, kajti, ko jo bo pojedel, bo spet lačen. Med pomembne sklepe lahko štejemo tistega o na- jetju posojila pri celjskem Remontu, ki opravlja obno- vitvena dela na stari grofiji, saj v Pokrajinskem muzeju potekajo priprave na prazno- vanje stoletnice, ki bo pri- hodnje leto. Zmanjkalo je denarja za fasado in delegati so se odločili, da je treba iti do konca in tako najeti poso- jilo, da bo tudi fasada goto- va, kar je gotovo pametna odločitev. Saj, ko bi bilo pro- slavljanja jubileja konec, bi tudi kdajkoli pozneje še težje našli denar za fasado, ki si jo stara častitljiva grofija že tu- di zasluži. Pokrajinski muzej bo ob jubileju prihodnje leto tudi v pritličju odprl tri nove zbirke, sicer pa o tem več v posebnem prispevku o jubi- leju muzeja. Delegati so tudi sprejeli sa- moupravni sporazum o novi organizaciji skupnih služb SIS (na prejšnji seji so ga za- vrnili). Poslušali so tudi predsednika izvršilnega od- bora ZKO Celje Vida Marce- na, ki je izčrpno in nazorno izpostavil problematiko ZKO, zlasti prostorsko sti- sko, v zvezi s tem pa tudi problem obnove in novega funkcioniranja nekdanje vo- jašnice na Trgu osvoboditve. Sprejeli so sklep, da mora izvršilni odbor na svoji prvi seji to problematiko uvrstiti na dnevni red. Enak delovni naslov je v svoj program uvr- stila tudi skupščina kulturne skupnosti. Vid Marčen je opozoril tudi na možnost, da bi olajšali finančno stanje kulturnim društvom na ta način, da bi jim oprostili ne- katere dajatve. Seveda tiste, ki so v domeni odločanja ob- činske skupščine. Bile so pripombe tudi na predlog statuta, a o tem bo še tekla javna razprava. D. MEDVED ŠOŠTANJ: TEKMOVANJE HARMONIKARJEV v počastitev krajevnega praznika je Turistično druš- tvo Šoštanj ob zaključku vrste prireditev organiziralo v domu kulture tekmovanje harmonikarjev diatoničarjev in Šoštanja in okolice. Tekmovanja, ki je bilo pre- tekli petek, se je udeležilo 15 harmonikarjev, katere je ocenjevala komisija, ki ji je predsedoval glasbeni peda- gog prof. Branko Skruba. Vsak nastopajoči je zaigral po dve skladbi, zanimivo pa je, da so vsi amaterji z najra- zličnejšimi poklici. Komisija je izbrala pet tek- movalcev, ki bodo nastopili na republiškem tekmovanju harmonikarjev na Pokljuki. Nekateri tekmovalci igrajo harmoniko šele nekaj mese- cev, večina pa že okrog 20 let, najstarejši Milan Novak pa jo igra že nad 30 let. Izbi- ra komisije je bila seveda te- žavna, saj so nekateri pravi mojstri svoje harmonike, s katero nastopajo na raznih proslavah in prireditvah, so- delujejo pa tudi že nekaj let na tekmovanju na Pokljuki, kot Andrej Hudobreznik, ki je tam posegal že po najviš- jih lovorikah. V. K. NEUVRŠČENI IN SLOVENSKI KRATKI FILMI V počastitev 20-letnice prvega zasedanja neuviš^^ nih v Beogradu je oblikovan poseben filmski spore^ ki ga sestavljajo kratki filmi in celovečerni film sandrija... zakaj? Vsi filmi bodo na sporedu v kitu Metropol. Spored kratkih filmov prikazuje zanimiv^ podobo življenja in dela ljudi neuvrščenih držav, fi^ pa smo organizirali v sodelovanju s kolegi krajijskeg; festivala. Slovenski kratki filmi bodo tokrat na sporedu v dvo, rani kinogledališča in sicer bodo svojo filmsko izvodnjo predstavili Viba film, Unikal in DDU Univef zum. Ti trije producenti bodo predstavili svoje filme\ prvih dneh, 12. novembra pa bo na sporedu izboi najboljših filmov slovenskih filmskih amaterjev, 13 novembra pa predstavitev filmov dveh klubov: mla dega iz Dupelj in klub z najstarejšo tradicijo v Jugoslj viji - Kinoklub Zagreb. 16. novembra bo na sporedi izbor filmov Akademije za gledališče, radio in televi. zijo, 17. novembra pa izbor filmov SKUC. Kot st( verjetno opazili, letos ne bo predstav v dvorani kino gledališča v soboto in nedeljo, pa tudi čas predvajanja je prestavljen na 17. uro za razliko od lani, ko je bilžf ob 15. uri. Nekatere filme SKUC bomo predvajali tud: v šolah, kjer bodo razgovori s filmskimi delavci. V prihodnji številki bomo nekoliko več napisali o premiernem sporedu, saj upamo, da bo v teh dneh urejeno vse okoli filmov in njihove distribucije, ob- širno pa bomo podali informacijo tudi o usodi sloven skih celovečernih filmov, ki jih bomo, oziroma ns bomo videli v Celju. D. M Skupni knjižni fond ima 44.000 enot občinska matična knjižnica žalec VEČ MLADIH BRALCEV Občinska matična knjižni- ca Žalec, poklicna kulturnoi- zobraževalna ustanova v žal- ski občini, je knjižnica sploš- no izobraževalnega tipa, ra- zvrščena v III. skupino ma- tičnih knjižnic republiške knjižnične mreže. Svoje delo izvaja v občinskem merilu preko šestih krajevnih knjiž- nic in desetih izposojevališč, ki skupno tvorijo knjižničar- sko mrežo občine Žalec. Po- leg tega organizira in pri- pravlja knjižne razstave po- sebnega in splošnega pome- na, srečanje s književniki in literarne večere. Ugotavljajo, da število bralcev počasi narašča, ven- dar še vse premalo ljudi sega po knjigah. Večji del bralcev predstavlja mladina in tisti odrasli, ki se izobražujejo ob delu, to zvrst literature pa vse knjižnice lahko ponudi- jo. Občinska matična knjiž- nica Žalec opravlja svojo de- javnost v utesnjenih in ne- primernih prostorih, v kate- rih hrani 15.900 knjižnih enot. Ostale knjižnice in spo- sojališča pa skupno 28.100 knjig. Skupni fond občinske matične knjižnične mreže šteje tako 44.000 zvezkov. Lani je bilo registriranih 1425 stalnih članov-bralcev. PrešteU so 13.981 obiskov, od tega 6690 obiskov odra- slih in 7291 obiskov mlaH' Izposojenih je bilo 16. poslovnih knjig in nekaj kot 13.000 poučnih in zn stvenih knjig ter 610 čas( sov in revij. V krajevnih knjižnii Preboldu, Grižah, Sempei Vranskem, Braslovčah in Polzeli je bilo nabavljenili ni tisoč izvodov novitet, k pripomogle k boljšemu iz ru knjig in širjenju kr bralcev. V manjših krajih čine: Pirešici, Galiciji, nikvi. Vinski gori, Goi skem, Trnavi, Gotovljah, boru, Letušu in Libojah izposojališča. Sama razpi gajo s ca. 6000 izvodi sti zastarele literature, zato oskrbujejo z novitetam medknjižnično izposojo matične in krajevnih kn nic. Izposojališča ne del vsa enako dobro. Opaž pa, da se problematika I javlja le tam, kjer tudi U krajani ni dovolj posluha to zvrst dejavnosti. Treba povedati, da je v letošnf letu po dolgem času pri* ponovno z delom izposoje lišče na Ponikvi. Nove P store sta dobili tudi izpoj^ lišči Gotovlje in Gomilsl Občinska matična knjiži* je finančno prispevala opremi. Najuspešnejšo bralno^ cijo v občini »Tekmovanj« Kajuhovo bralno znaik vodi poseben odbor pri tični knjižnici. Lani je * movalo kar 2362 otrok. > tošnjem letu so kot pr^'' Sloveniji uvedli v vzgof varstveni ustanovi Žalec movanje za predhod"! bralne značke z imenom'^ belica. Tekmovanje se ^ odvijalo v oddelkih malf' le. Vzgojitelji, otroci in nji^ vi starši, s katerimi jc predlog obravnavan, so nad zamislijo močno naV^ šili. Tako se je za tekmov* prijavilo 315 malih šolali' S to akcijo se bo ljubezefi| knjige in bralne navada zvijala že med našimi.'' mlajšimi, tak pa je tudi" hov namen. T. TAVC' 35 LET NOVEGA TEDNIKA OBČINSKO DOGOVARJANJE RUDIJA LEŠNIKA Glavni urednik Novega tednika, tedanjega Celj- skega tednika seveda, je bil v letih od 1963 do 1965, torej ravno tedaj, ko so ukinili okraje, pa je tudi tednik kot okrajno glasilo spremenil svoje ustanovi- telje. Z vsako občino se je bilo treba na novo pogo- varjati in povsod so bili doseženi uspešni dogovo- ri, le Velenje... Ko sva se pred dnevi pogovarjala v veličastni novi politični šoli v Ku- mrovcu, kjer je dr. Rudi Lešnik pomočnik direk- torja, sem hitro v mislih premleval njegove bese- de z našim današnjim sta- njem in kaj kmalu ugoto- vil, da se v bistvu stvari niso mnogo spremenile. Tudi Celjski tednik je bil tedaj enota tedanjega ča- sopisnega podjetja Celj- ski tisk. Novi tednik pa je danes tozd ČGP Delo. Z vsako občino se je bilo treba posebej pogovarjati o financiranju in vsaka občina posebej je hotela imeti svojo »parcelo« na straneh časnika. Želje so šle celo tako daleč, da so tisti, ki so dali več, merili svojo moč v kvadratnih centimetrih, tisti pa, ki so dali manj ali zelo malo, pa so hoteli imeti stalni pro- stor, da se ne bi videlo, kako malo so dali. Tisto obdobje je bilo značilno tudi po tem, da je prišel k hiši prvi ekonomski pro- pagandist, saj je nova ure- ditev .silila tednikovce, da so se tudi po svoji plati pobrigali za dohodek. No, samo za primerjavo z da- našnjo situacijo: danes ima Novi tednik kar tri propagandiste. V tistih le- tih so pričeli tudi s poseb- nim sistemom nagrajeva- nja in sicer od napisane vrstice. Danes je to sicer nekoliko drugače, norma pa vendarle obstaja. Tako beži čas in z njim se mar- sikaj spreminja. Ko je imel tedaj tednik svojo 20-letnico, je Vlado Smeh narisal karikaturo, kjer je bil v blagajni, pred katero je stal glavni urednik, star čevelj prepreden s pajče- vino. V tistih dveh letih so odprli tudi rubriko Pi- sma bralcev, ki se je ohra- nila do danes in se najbrž ne bi nikoli pustila dati z dnevnega reda. Dr. Rudi Lešnik sicer pravi, da pri časniku ni bil dolgo, sicer pa je v ča- snikarstvu pojem časa ze- lo relativna zadeva. Zave- damo se ga vsak dan, pod pritiskom večne časovne stiske, a šele po mnogih letih opazimo, koliko ča- sa je pravzaprav minilo in koliko let smo že v tem delu. D. MEDVED ZAČETNI TEČAJ (2)\ V esperantu je tako kot v slovenščini 5 samoglasni- ^ kov SOGLASNIKOV pa je 23. V glavnem jih beremo ] tako kot v slovenščini. Upoštevati pa m.oramo, da pi- j šemo v esperantu strešico obrnjeno. S in Z se vedno-1 bereta kakor sta napisana. Primer: sensacio in ne sen- i zacio, Zinko in ne Cinko. Crko »ž« pišemo s sloven- i skim »j« in mu dodamo strešico. »Dž« je »g« s strešico. I Primer: goja - vesel. Crko »h« s strešico (h) izgovar- ' jamo nekoliko bolj zamolklo kot običajen »h«. Primer: , hemio, horo. V esperantu je tudi črka »u« lahko s : polkrožcem navzgor »u«, ki se pojavlja samo v zvezi z i dvoglasnikom »au«, »eu«, nikdar pa ne samostojno, j Glasnik »u« ne tvori torej zloga, ampak je zlog celotni j dvoglasnik »au« in »eu«. Izgovorjava je enaka našemu | »av« in »ev« v besedah »avba« in »Evropa«. ' Abeceda se CRKUJE tako, da zaradi lažje izgovor-' jave dodamo črko »o«, ki je končnica za zamostalnik, torej za imena. Primer: a, bo, co, do itd. i MNOŽINO tvorimo s končnico »j«. Dvojine eperanto i nima. Pridevnik se vedno ujema s svojim samostalni- i kom. Primer: nacia lingvo - narodni jezik; naciaj lin-1 gvoj - narodni jeziki; belaj bildoj - lepe podobe; kia i benko - kakašna klop? Kiaj benkoj - kakšne klopi; grandaj tabloj - velike mize. SPOLL V esperantu razlikujemo samo naravni spol. i Na primer: patro - oče, patrino - mati, koko - petelin, I kokino - kokoš. Dočim so imena za vse druge stvari ■ brez slovničnega spola. Pridevniška oblika s končnico ; »a« pa je enaka za vse spole. Primer: bona patro - dobri: oče; bona-patroj - dobri očetje; bona patrino - dobra i mati, bonaj patrinoj - dobre matere ipd. • 1 VIDIMO torej, da imajo samostalniki končnico »o«, [ pridevniki končnico »a« in s končnico »j« tvorimo, množino. 1 GLAGOL. Za danes samo toliko, da označuje konč-i niča »as« sedanji čas in je enaka v vseh osebah ednine! in množine. Glagol torej nima posebne oblike za mno-i žino. Primer: la sego staraš - stol stoji; la segoj staraš -4 stoli stojijo; la patro skribas - oče piše, la patroj skribas' - očetje pišejo. < i STARI je NEDOLOČENA OBLIKA GLAGOLA in pomeni stati. S pripono »as« - stari - staraš in oseb- nimi zaimki tvorimo določene glagolske oblike seda- njega časa za vse spole in števila. Primer: mi staraš - stojim, vi staraš - stojiš; li staraš - (on) stoji, si staraš -i (ona) stoji, gistaras - (ono) stoji. Množina: ni staraš -I stojimo, vi staraš - (vi) stojite, ili staraš - (oni, one)' stojijo. »LA« je DOLOČEN ČLEN, ki pove, da je oseba ali j stvar znana. Člen »la« ostane nespremenjen v vseh ; sklonih, številih in spolih. NEDOLOČENEGA ČLENA 1 esperanto NIMA. i Tečaj esperanta je po avtorju Ivanu Jazbecu prire-1 dila komisija za pouk esperanta pri društvu za medna- rodni jezik esperanto v Celju. Tečaj esperanta je vsak torek od 9.30-10.00 ure nal radiu Celje. ESPERANTO 41 - 15. oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 9 fo/a/ida Hotunšek Suzana Kerin Roman Kranjc OBISK NAŠIH OTROK IZ ŠVICE DOMOVINA JE ENA...! Otroci so se polni lepih vtisov vrnili v Švico Kot smo že poročali, je prejšnji teden skupina petin- dvajsetih otrok naših delav- cev, ki začasno živijo in dela- jo v Švici, bila na obisku v Celju. Ti otroci obiskujejo jugoslovansko dopolnilno §olo v slovenskem jeziku. V vsej Švici je 17 oddelkov z dopolnilnim poukom v slo- venščini, vanje pa je vključe- nih 194 otrok. Ravno letos slovenski oddelki v Ziirichu inLuzernu praznujejo deset- letnico delovanja. Otroci, ki so teden dni pre- živeli med slovenskimi vrst- niki, so prišli iz različnih mest, predvsem iz nemškega dela Švice. Namen njihove- ga obiska je bil v tem, da izpopolnijo znanje materin- ščine, da vzpostavijo prija- teljske vezi z vrstniki ter da spoznajo ta del domovine od koder so njihovi starši. Mar- -»ikateri od teh otrok je rojen i rici in domovino pozna le i)PO redkih obiskih. Zato so z velikim zanimanjem sprem- ljali vse, kar so jim celjski gostitelji v tem času ponudi- li. Obiskali so vrsto zgodo- vinskih krajev, muzeje, gale- rije, tovarne. Podrobneje so se seznanili z učnim progra- mom na Prvi osnovni šoli v Celju, ki je bila pokrovitelj tega srečanja. Poleg tega so imeli še celo vrsto kulturnih in zabavnih srečanj s celjski- mi pionirji in mladinci. Da so se dobro počutili v domo- vini med celjskimi otroci pa pričajo naslednje tri kratke izjave: JOLANDA HOTUNŠEK iz Zuchwila je rojena v Švici: »Mamica in očka sta že štiri- najst let tam. Doma govorijo slovensko in švicarsko. V slovensko dopolnilno šolo je šla na lastno željo, predvsem zato, ker ima vse sorodnike v Sloveniji in se tako lažje z~ njimi sporazumeva. Vsako leto prihaja s starši v domo- vino. Potem, ko si je ogleda- la Celje, je dejala, da je Celje lepo mesto, otroci pa prijet- ni. Vendar je raje v Švici, ker je tam rojena in ima več pri- jateljev. Zato tudi ne bi priš- la nazaj v domovino, čeprav ji je tu zelo všeč in so ljudje bolj prijazni.« SUZANA KERIN iz Rap- persvvila je ravno tako roje- na v Švici: »2e pet let hodi v slovensko dopolnilno šolo. Ona meni, da je jugoslovan- ska šola težja kof švicarska, da se tu otroci veliko več uči- jo in da je učna snov obšir- nejša kot v švicarski šoli. Njen oče je doma iz Krškega, mama pa iz Zavrča pri Ptuju. Vsako leto prihajajo domov. Ona bi raje živela v Sloveniji, ker se ji zdi, da so v Sloveniji bolj prijazni ljudje in da je celo zrak boljši kot v Švici, skratka lepo je tukaj. Suzana lepo govori slovensko, predvsem zato, ker se doma vedno pogovarjajo v sloven- skem jeziki^.« ROMAN KRANJC iz Zu- richa hodi v osmi razred: »V jugoslovansko šolo hodi že od prvega razreda. V Švici živijo štirinajst let in kljub temu, da je tam takorekdč od rojstva, bi raje živel v domo- vini. Pravi, da je tam sam, tukaj pa ima vse sorodnike in ljudje so do njega bolj pri- jazni kot v Švici. Tam se še vedno počuti tujca. Zdi se mu, da se v slovenskih šolah otroci bolj intenzivno učijo in več naučijo kot v švicarski šoli. Veseli se tega, da se bo- do starši vrnili v Slovenijo in brez premisleka pravi, da že- li živeti v domovini.« VVE UBOJE VABIJO NA REVIJO še dober mesec in pol je ostalo od začetka zdaj že IX. revije ^; narodno zabavnih ansamblov, ki jo vsako leto predzadnjo nedeljo v • novembru pripravlja DPD Svoboda »Ludvika Oblaka« v Libojah. i Letošnja, deveta, revija bo v nedeljo, 22. novembra. Zanimivost i libojske revije je v tem, da se ne poslužuje razpisa za prijave, temveč i organizacijski odbor sam razpošlje vabila. Prednost imajo vsi an- \ sambli iz žalske občine ter posamezni iz ostalih občin celjskega i območja in tudi izven njega. Seveda pa to ne pomeni, da organiza-1 tor ne bo sprejel prijave še kakšnega novega ansambla, ki doslej še i ni sodeloval v Libojah. j Tudi letos pričakuje organizator nastop okoli 25 skupin, ki bodo i nastopile dvakrat - ob 15. in 18. uri! Pokrovitelj bo tako kot vsako' leto libojska KERAMIČNA INDUSTRIJA, sodelovale pa bodo tudi; vse ostale krajevne organizacije združenega dela pa Kulturna skup-i nost. Zveza kulturnih organizacij žalske občine in morda še kdo. i TONE VRABL ■ mšl v SVETU: JURE CEKUTA STRMA AMERIŠKA POTA V teh dneh tudi Havaji in Kitajska Nikoli ne bi smeli biti ravnodušni ali neobčutljivi M ustvarjalno delo naših ljudi, pa naj bo to doma ali na tujem. Skoraj neopazno je v zadnjih letih na likov- nem področju deloval, ozi- roma deluje Celjan Jure Ce- kuta, mnogo ljudi pa ga bolj pozna še iz njegovih dija- ških let (Tehniška šola), ko je bil med neumornimi soi- *yajalci Naše besede in je '''la njegova pozornost bolj "smerjena na oder. Toda nekako vzporedno s ^em potekajo tudi njegova prva likovna tipanja v skriv- f^ostni in izredno zahtevni svet vizualnega izražanja, ki 1"^ pri Juretu Cekuti v prvih [szvojnih fazah temeljilo na dekorativnem slika- % krožnikov in drugih več manj konvencionalnih Površin. Prvi ciklus krožni- kov je tako nastal pred dese- leti, prvič pa je svoje iz- delke razstavil v žalski Nami ^"^6. leta in od tedaj do da- '^^s je imel 33 razstav. Raz- stave so se vrstile od Hotela '^^rist v Mozirju 1978. leta, fjeko hotela Lav v Splitu Ljubljanske banke v ^Iju, splitske Dalme, novo- priškega hotela Argonavti ^ že v letu 1978 tudi prve ^Zstave na tujem, oziroma ^2 lužo v Art Gallery na slo- j Madisson aveniji. Potem sledilo nekaj razstav v so- j^dnji Avstriji in sicer sta s j^legom kiparjem Pongraši- skupaj razstavljala v J'^felsu, pa v Deutschland- Q pa tudi v Lipnici, pa v ^'rilitzu. Zadnja razstava v Ekspresija 20. stoletja letu 1979 je bila v Radencih, v lanskem letu pa so si sledi- le razstave v Razvojnem cen- tru v Celju, v MiJnchnu v ju- goslovanskem kulturnem centru, v ljubljanskem Ve- drogu, v Inštitutu Boris Ki- drič v Ljubljani, pa v porto- roškem Palacu, v zagrebški galeriji Karaš in novembra meseca v Chicagu. Imel je tudi sočasno šest razstav v razstavnih salonih Mebla v Novi Gorici, Zagrebu, Celju, Mariboru, Ljubljani in Beo- gradu. Prelomno leto je gotovo bilo letošnje, ko se je odpra- vil v sončno Kalifornijo, v majhno mestece Carmel, kjer sicer domuje kar 164 ga- lerij. Mnoge od teh so seveda močno po okusu poprečnih Američanov, v ta okus pa ne moremo imeti ravno pretira- nega zaupanja. Jure Cekuta deluje v skupini šestnajstih likovnikov, ki so zbrani do- mala iz vseh strani sveta. Nji- hova dela se pojavljajo v takšnih razstavnih galerijah, ki sodeč po publikacijah, ki živo spremljajo celotno li- kovno dogajanje ne le zaho- dne obale, precej resno obravnavajo te razstavne prostore in seveda tudi raz- stavljalce. Ob tem je treba tudi nujno izpostaviti neka- tere elemente, ki so sestavni del nekajmesečnega delova- nja Jureta Cekute v tem li- kovnem centru. Študij je za- hteval (in še zdaj) skrajne na- pore. Jure je sam dejal, da je po določenem času zašel v takšno duševno krizo, da če bi bil bližje doma, bi sedel na letalo in se vrnil, tako pa je bil predaleč in navsezadnje tudi ni imel dovolj denarja za letalsko vozovnico. Volja do dela, ki pa ob pridobivanju novega znanja in seveda ta- lentu, edino vodi k smislom tega početja, pa tudi okoli- ščine, sp ga zadržale, da je v skupini vztrajal. Prišel je ta- ko daleč, da ga je bilten neke galerije, ki redno izhaja vsak teden, proglasil za slikarja tedna. Pravzaprav je težko z bese- dami izraziti tista občutja, ki se kopičijo v človeku, zlasti še, če je ta bolj vajen govoriti na likovni ploskvi. To se pri zadnjih Juretovih delih tudi močno pozna. Skoraj nobe- ne dekorativne všečnosti njegove keramike na krožni- kih ni več. Nov svet zdaj živi na njegovih platnih, ki tu in tam še kažejo zadrege, ki jih slikar z dolgoletno prakso in svojim notranjim razvojem v filozofskem pojmovanju sve- ta, likovne umetnosti kot ce- lote v prostoru in času sploh razumeva - tudi zlahka pre- maguje. A navsezadnje je Ju- re Cekuta takorekoč na za- četku te poti, saj je trda šola in delo v skupini šele izhodi- šče za vztrajno iskanje v umetnosti. A ne iskanje na slepo, z belo svileno ruto umetniškega znanilstva, ba- retko in brado. Iskanje v smislu resnega študija teori- je, novih dognanj na področ- ju likovne umetnosti, ki se danes bliskovito razvija in zahteva temeljito poznava- nje tehnoloških dosežkov, ob tem pa je seveda treba gojiti notranjo izpovedno no- to, lastno identiteto, da si med ljudmi in ogledovalci slik, svojski, z lastnim tki- vom, a po problematiki ven- darle občečloveškl. Vsa ta spoznanja so zdaj vtkana v ta začetek poti, ki sicer ni začetek v dobese- dnem pomenu te besede, če- prav v bistvu po dosedanjih razstavnih, predvsem pa ustvarjalnih izkušnjah Jure- ta Cekute, to tudi pomenijo. Pomenijo pa tudi velikanski izziv. V teh dneh je Jure, ki se je v začetku septembra vrnil preko luže na ono stran, delal tudi na Havajih, kot edini iz skupine šestnaj- stih pa bo v sredini novem- bra delal na Kitajskem v ne- ki keramični tovarni. DRAGO MEDVED VSTAJA NA CELJSKEM OBMOČJU 1941 BREŽIŠKIPOHOD ŠTAJERSKEGA BATALJONA Piše: JOŽE VURCER 23. oktobra 1941 so trije nemški policijski bataljoni obkolili vasi okrog Dobove in začeli iz njih voziti prebivalce v rajhenburški grad, kjer so jih za dan ali dva nastanili v hlevih na pristavi ali v bliž- njih barakah. Zvečer je vodja preseljevalnega štaba SS- Oberfiihrer Kurt Hintze brzo- javil v Berlin: »Prvi transport preseljencev iz Spodnje Šta- jerske bo odpeljal 24. oktobra ob 10. uri in 28 minut. Najprej bomo odpeljali vsak dan 700 oseb v Spodnjo Slezijo. Prvi izselitveni dan je potekal po programu. Razpoloženje pre- bivalstva je mirno in pa- metno.« Pričel se je tretji val izselje- vanja. Medtem ko so v prvem in drugem valu izganjali naro- dno zavedne Slovence, ovire ponemčevalnih načrtov, so sedaj izganjali prebivalstvo obmejnega področja Rajha ob Sotli in Savi, ob nemško-hr- vatski in nemško-italijanski meji. Izgnati nameravajo ce- lotno kmečko prebivalstvo obmejnega področja, delav- stva pa zaradi potreb nemške vojne industrije ne, in mu je deportacija odložena na ko- nec vojne. Na izgon kmečke- ga prebivalstva so pritiskali tudi Kočevski Nemci, kate- rim so nacisti obljubili prese- litev v Rajh in naselitev na posestva slovenskih kmetov. Kočevski Nemci so si v začet- ku jeseni že tudi prihajali ogledovat posestva, ki naj bi postala njihova. Zaradi ljud- ske vstaje v okupirani Srbiji in kvizlinški Nezavisni državi Hrvatski ni bila možna naseli- tev pregnancev v teh pokraji- nah. Zaradi tega je Državni vodja SS in državni komisar za utrjevanje nemštva, ki je vodil nemško rasno politiko Himmler Heinrich odločil, da je treba Slovence izseliti v Nemčijo. 18. oktobra je izdal »odredbo št. 53/1« in ukazal: »Da bi izpraznili obsavsko- obsotelski pas in brežiški tri- kot na Spodnjem Štajerskem, je treba tamkaj živeče Sloven- ce oziroma vindišarje (v nada- ljevanju na kratko imenovani »spodnještajersko obmejno prebivalstvo«) takoj izseliti in prepeljati v stari rajh. Izselje- vanje mora potekati tako hi- tro, da bo zagotovljeno nase- ljevanje Kočevarjev od kmeti- je do kmetije. Volksdeutsche Mittelselle da na razpolago potrebna taborišča in prevza- me skrb za nastanitev in oskr- bo v taboriščih.« Do junija 1942 so tako pre- selili v Nemčijo, v taborišča VoMi, v Slezijo, Saško in na Wurtemberško 37.000 oseb. Na posestva izgnancev pa so »nasadih« okrog 12.000 Koče- varjev, Besarabcev in Buko- vincev. Prvi transport Koče- varjev je prispel v Krško 14. novembra 1941. Z naselitvijo volksdojčerjev so nacisti gra- dili »nemški obrambni zid« na jugu Štajerske, ki naj bi z mejnimi kmeti varoval južno mejo »Tisočletnega tretjega rajha.« Da bi preselitev izvedli kar najhitreje in brez motenj, so Nemci okrepili policijske sile določene za izvedbo te nalo- ge' Poleg stalno razmeščenih enot 72. rezervnega policij- skega bataljona so sredi okto- bra prispele v brežiško okrož- je še enote 171. rezervnega po- licijskega bataljona z Gorenj- ske, iz Nemčije pa 93. rezervni policijski bataljon. 20. oktobra 1941 je šef civil- ne uprave za Spodnjo Štajer- sko izdal poseben »razglas o državnopolitičnih ukrepih na obmejnem področju«, ki se je na plakatih v nemškem in slo- venskem jeziku pojavil že 20. in 21. oktobra na izselitvenem področju. Z njim je bila izseli- tev tudi javno naznačena. Ko sta zvedela za nemški razglas o izselitvi sta Central- ni komite KPS in Glavno po- veljstvo slovenskih partizan- skih čet sklenila s koncentra- cijo dolenjskih in štajerskih partizanskih čet v teh prede- lih in z njihovo sočasno akcijo na obeh bregovih Save pre- prečiti to okupatorsko name- ro. Zbranim enotam naj bi bi- la osnovna naloga, da sočasno napadejo več nemških posto- jank na izsehtvenem področ- ju, uničujejo nemško vojsko in izvedejo mobilizacijo, saj je bilo upravičeno pričakovati, da se bodo ljudje z orožjem uprli nasilni izselitvi. Štajerski bataljon je imel nalogo, da hkrati z Radomelj- sko partizansko četo odide v predel Kozje-Bizeljsko-Bre- žice, si tam priključi še Breži- ško partizansko četo in prične izvajati akcije. Koncentracija štajerskih in dolenjskih partizanov naj bi bila končana do 1. novembra. Zelo slabo vreme, visok sneg in druge nepredvidene okoli- ščine pa so to širokopotezno akcijo onemogočile. Razglas šefa civilne uprave o dntavnopolitičnib ukrepih v obmejnem OMemUu 20. oktobru 1941 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 41-15. oktober ^ šmarska skupščina ZAJEZITI CENE Zaposlili so več štipendistov Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Šmarje pri Jelšah so na zadnjem za- sedanju namenili večji del razprave gospodarjenju in izvajanju plana v letošnjem letu ter uresničevanju stabi- lizacijske politike v občini. V plodni razpravi so si bili enotni, da je potrebno za pre- mostitev gospodarskih težav povečati produktivnost, zmanjšati stroške, ki nekon- trolirano rastejo, povečati izvoz in zajeziti rast cen. Kot ugodno pa so ocenili rast za- poslovanja v šmarski občini v zadnjih mesecih, ko se je povečalo zaposlovanje stro- kovnega kadra iz vrst štipen- distov. Tudi naložbe so v zadnjem času bolj pretehta- ne, delegati pa so poudarili, da bi morali v prihodnje več storiti za to, da bi se poraba vseh vrst v občini omejila. Na podlagi razprave dele- gatov in ocene gospodarskih gibanj bosta v prihodnjih dneh pripravila izvršni svet in koordmacijski odbor za stabilizacijo pri Občinski konferenci SZDL v Šmarju pri Jelšah operativni plan, ki bo konkretno opredeljeval posamezne naloge za uresni- čevanje politike gospodar- ske stabilizacije. Na zasedanju skupščine so delegati med drugim obrav- navali tudi osnutek odloka o delovnem času na področju prometa na drobno, gostin- stva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti druž- benega pomena v občini Šmarje pri Jelšah. Soglašali so, da je dokument pomem- ben za vse občane, zato so predlagali, naj o njem še pred končnim sprejetjem razpravljajo v okviru krajev- nih skupnosti. V zvezi z in- formacijo o ukrepih za zati- ranje stekline v občini pa so delegati menili, da je potreb- no storiti vse, da bi to nevar- no bolezen zatrli, ali vsaj močno omejili. DS TEDEN STAREJŠIH OBČANOV V ŠMARJU že od sobote naprej poteka v Šmarju pri Jelšah vrsta prireditev, ki sodijo v okvir Tedna starejših občanov. V tem času se je v občini zvrstilo več predavanj o zdravstvenem varstvu starejših občanov, športnih srečanj in kulturnih prireditev, včeraj je bilo tudi tekmovanje v ribolovu za upokojence: Danes pa bodo v avli Kulturnega doma v Šmarju pri Jelšah odprli razstavo ročnih del članov in članic Društev upokojencev v občini, ki bo odprta do 30. oktobra. To isto razstavo bodo 2. novembra odprli v Zdraviliški dvo- rani v Rogaški Slatini, na ogled pa bo do 15. novembra. V soboto, 17. oktobra, bo v Zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini slavnostna akademija za člane Društev upokojencev, y torek, 20. oktobra pa bo v Trebčah tovarniško srečanje starejših občanov iz šmarske občine. PRAVNA POMOČ ZA VSE ZAPOSLENE V VELENJU? Trenutno je v občini Vele- nje zag:otovljena pravna po- moč zaposlenim samo v ok- viru OZD Gorenje in Rudar- skega Šolskega centra. Služ- ba pravne pomoči je organi- zirana tudi pri Občinskem sindikalnem svetu. Lansko leto je pravni nasvet poiska- lo 144 delavcev, v prvih šti- rih mesecih letošnjega leta pa 59. Enkrat tedensko nudi pravno pomoč tudi velenj- sko sodišče združenega dela. Posamezniki pogostokrat sprašujejo za nasvet družbe- nega pravobranilca samo- upravljanja, celo o stvareh, ki niso v njegovi pristojno- sti. In ponekod, na primer v okviru sozda Rudarsko- elektroenergetskega kombi- nata Velenje in Vegrad Vele- nje, so pripravljeni dajati pravno pomoč delavci, ki delajo v pravnih službah, se- veda med delovnim časom. Delavci v velenjski občini najčešče iščejo pravno po- moč v zvezi z delovnimi odnosi, z zaščito samouprav- nih pravic, pri odškodnin- skih zadevah, stanovanjskih vprašanjih, posamezniki pa žele pomoč tudi pri reševa- nju kazenskih, zasebnih in lastninskih problemov. Pravno pomoč zaposlenim bi morale zagotoviti vse večje organizacije združene- ga dela v velenjski občini, so poudarili na razpravi pred- sedstva občinske konferen- ce SZDL, kjer so ugotavljali, kako se izvajajo določila za- kona o pravni pomoči. Osnovna organizacija Zveze sindikatov bo ocenila, stanje v zvezi z zagotavlja- njem pravne pomoči zapo- slenim in zagotovila pomoč vsepovsod tam, kjer bo po- V^ebno. TANJUG^ skupščina tks celje KADRI, ORGANIZACIJA V prihodnjem letu nič bistveno novega v Celju je bila 13. seja skupščine Telesnokulturne skupnosti Celje, kjer sta predstavnika ZTKO Tine Veber in TKS Mirko Kolnik uvodoma podala osnovno informacijo o delovanju te- ga področja v prvi polovici letošnjega leta. Sejo skup- ščine TKS je v odsotnosti predsednika Aleša lica vo- dil podpredsednik Franc Ramskugler. Splošna ocena delovanja na telesno kulturnem po- dročju v celjski občini v prvi polovici letošnjega leta je si- cer ugodna, žal pa je zaskrb- ljujoč podatek, da stagnirajo ali celo nazadujejo tiste eki- pe, ki so razvrščene v najviš- je prioritetne razrede. Ome- njeni so bili atleti (to je po- skušal z argumenti kasneje javno oporekati sekretar AD Kladivar Štefan Jug!), roko- metaši (ali je samo merilo na- stop v L zvezni ligi ali kaj drugega?), košarkarji (pri teh je bilo najmanj ponesfe- čenosti)... Pohvaljeni pa so bili športniki tistih panog, ki so v nižjih kategorijah, kot recimo strelci, judoisti, kara- teisti, alpinisti, kegljači in še kdo. Na zadnji seji skupščine TKS Celje so obravnavali tu- di TKS do leta 1985 (dopolni- tve, brez posebnih pretres- Ijajev!) in izhodišče progra- ma za prihodnje leto. Pred- sednik Izvršnega odbora TKS Celje Bojan Planinšek je pri tem omenil, da bo vse več ali manj ostalo na istem, kot doslej (saj ni denarja!), nekaj več bodo poskušali vložiti v kadre (tu je situacija kritična!), medtem ko novih športnih površin ne bo. Pred celjsko telesno kultu- ro so v naslednjih mesecih odgovorne in lahko bi rekli tudi zapletene naloge. Tre- nutno največji problem (izra- žen na seji skupščine!) so ka- dri. In če bi te kadre dobili je vprašanje, kako bi jih lahko zaposlili, saj poznamo situa- cijo v tej zvrsti. Torej bo po- trebno ponovno reševati sti- sko na najbolj občutljivem področju z izobraževanjem preko raznih seminarjev, te- čajev in podobnih oblik u pomeni, da bodo ljudje^ odgovornem mestu ševM delali samo "Volonterslti Metod Trebičnik je j seji podal tudi oceno Ijani akciji ob 90-letnici oro! nizirane telesne vzgoje v t lju. Enotna ocena je: rrino! nalog je bilo izpeljanih, go pa tudi ne. Za slednje^ ostal prostor, da se realizj/ jo v letošnjem in prihodnj,' letih. TONE VRab POMOČ VSEH Sredi avgusta smo v našem tedniku zapisali vest o tem, da je Podvrhu pri Braslovčah pogorelo gospodarsko poslopje Ivana Tun ška. Posledice še niso odpravljene, toda na pogorišču že raste nov gospodarsko poslopje. V tem primeru se je ponovno izkazal naš čut za solidarnost. Tun škovim so ob tej hudi nesreči priskočili na pomoč sosedje, dn, krajani, temeljna zadružna enota Braslovče, člani gasilskega družto in drugi. Najhuje je bilo kot pravi gospodar Ivan Turnšek v prvih dneh ko] bilo treba namestiti komaj rešeno živino, ko so šele prav dojema kolikšna je bila povzročena škoda. Ogenj je izbruhnil med obiranj« hmelja, tako je zgorel tudi del pridelka. Poleg tega je zgorelo pre« sena in stroji, ki so bili spravljeni v poslopju. Ob našem obisku je bil novo gospodarsko poslopje zgrajeno že do prve plošče in tisti, ki prišli udarniško delat so pripravljali vse potrebno, da je bodo kratkem ulili. T. TAVČAj JANEZ ČUČEK SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 29 Potem sva spregovorila še nekaj nepomembnih podrob- nosti, nakar je pogovor nanesel na leto 1948. »Tak hrup ženejo zaradi informbiroja, pa vse skupaj ni bilo nič!* »Kako?« »Tako kot sem rekel. Z informbirojem niste prekinili vi - ampak so vas oni ven vrgli. Stalin jih je. Na kolenih so ga prosili, naj jih sprejme nazaj, pa je ostal pri svojem. Tako je bilo!« Začudeno sem ga pogledal. »Da,« je rekel Tine Debeljak, »nikar se ne čudite. Vam mladim tega ne povedo, ampak mi starejši dobro vemo, kako je bilo. Nas ne more nihče preslepiti.« Začela sva se pogovarjati o hrvatski in srbski politični emigraciji. »Z njimi ne sodelujemo,« je rekel. »Hrvati želijo odcepi- tev, mi pa smo proti temu. S Srbi pa tudi nimamo stičnih točk. Ampak v enem se strinjamo z obojimi: sedanji režim v Jugoslaviji mora proč.« »In kaj bi bilo potem?« »Potem? Imeli bi novo državo. V njej bi moralo biti več strank. Vsaj dve. Tako bi lahko ostali v demokratični fede- ] rativni Jugoslaviji kot samostojna Slovenija. Ne čisto sa- \ mostojna sicer, ampak vendarle.« \ »Kako samostojni?« \ »Svojo vojsko bi imeli, zunanja politika pa bi lahko bila i skupna. In denar tudi.« »Kaj pa bi rekli ljudje?« »K^cšni ljudje?« »Prebivalci. Jugoslovani, Slovenci in drugi. Mar mislite, da ne bi obudili spomina na medvojna leta?« »Na medvojna leta?« je rekel. »Kaj pa je tu treba obujati spomine? Ne razumem vas.« »Mislim, kdo je bil na kateri strani, kdo se je s kom bojeval in take reči.« »Aha, na to mislite,« je rekel. »No, tu je pa stvar zelo preprosta. Nas bi imeh za osvoboditelje, ki so jih rešili izpod komunističnega jarma.« »Res?« sem vprašal. »Da, jasno,« je rekel Tine Debeljak. »Saj smo se mi bojevali za svobodo in pravico in prelivah kri slovenskega naroda za pravično stvar.« »Kaj pa partizani?« Tedaj je rekel nekaj, česar sprva nisem doumel in sem nekaj trenutkov moral razmišljati, ali se me ni sposodil, naivneža, ki je prišel iz Ljubljane v Buenos Aires. Rekel je namreč dobesedno tole: »Partizani se sploh niso borili proti Nemcem, marveč so sodelovali z njimi. Bojevali so se samo proti namJ« Nič nisem rekel. »Mar niste vedeli?« je rekel. Odkimal sem. »Seveda,« je rekel. »Partizani se nikoh niso bojevali za svobodo proti Nemcem in Italijanom, ampak samo proti beli gardi, domobrancem, legionarjem in vaškim stražam. Saj so tako Italijani kot Nemci naravnost odkrito dajali orožje in opremo rdečim v hosto. Zaradi tega se jim tudi nismo mogli uspešno postaviti po robu. Bili so preveč dobro oboroženi in opremljeni ter oskrbovani v primerjavi z našimi enotami.« In ob koncu najinega pogovora: »Vodstvo partizanov je iskalo zavezništva z Nemci, da bi skupaj preprečili iskrcanje zaveznikov na Jadranu, ker so oboji vedeli, da mi samo na to čakamo, in so se nas bali.« Poslušal sem tudi to. Segla sva si v roko in se prijazno razšla, jaz po stopnicah navzdol, on k svojim knjigam in rjavemu ovojnemu papirju. Sla sva vsaksebi in pri tem tudi mislila vsak svoje. Če bi že tedaj vedel vse, kar sem zvedel po drobci kasneje, bi se mi nemara besede Tineta Debeljaka ne zdel tako nenavadne, a vedel sem še malo. Nisem še prebil vsega, kar sem imel priložnost prebrati kasneje. In to, ki sem bral, so bile besede take vrste, da ne veš kaj z njimi: al bi jih komentiral, jim nasprotoval z argumenti, jih kratk malo zasmehoval ali kaj? Naposled se mi je zdelo, da t nemara bilo najbolje, če bi te neverjetne drobce, nabran od tu in tam, preprosto - kot dobesedne citate - objat skupaj in pustil v presojo, saj so dovolj neizbrisen dokaza miselnosti tistih, ki so jih pisali. Denimo: »Komunistična partija je bila edina slovenska stranka,^ je resnično sodelovala z okupatorjem proti lastnemu ra rodu.« »Italijanska zasedba je bila edina rešilna deska slovet stva ob naši najbolj usodni uri.« »Italija je dala Ljubljanski pokrajini tako širokosrčt statut, da takega ni uživala nobena od zasedenih pokrajii^^ Evropi.« »Sovjetska zveza je bila glavni sokrivec izbruha driif svetovne vojne...« »Partizani so med veliko ofenzivo in tudi že prej dobivi* orožje in material od Italijanov...« »It£ilijansko vojaško poveljstvo se je veliko bolj b^' razmaha slovenske protikomunistične vojske kakor J* zmaha partizanske vojske...« »Italijani so vedno skrbno pazili, da ohranjajo partiz^ sko vojsko pri življenju in toliko močno, da veže sUe vašio^ stražarjev in četnikov ter jim tako onemogoči, da bi same v gozd in začele resnično narodnoosvobodilno vol sko...« »Komuniste je sram povedati, da so jih Italijani šČitilU^ oskrbovali z vsemi potrebščinami...« »Jeseni leta 1943 so bih partizani kljub izdatni podpo^ italijanske vojske že na robu propada...« »General Cerutti, poveljnik divizije Isonzo v Novem ti^^ stu, je že pred kapitulacijo pridno zalagal partizane z oro^' jem termunicijo...« »Okupator je kot punčico svojega očesa varoval voditelj OFin NOV...« »Italijani so pomagali partizanom uničiti četnike..." »Pri napadu na Turjak je sodelovalo na strani partizanO^ več Italijanov kot partizanov...« I »Mimo lahko rečemo, da je ni bilo v drugi svetovni voF vojske, ki bi v tolikšni meri zaslužila ime ,narodnoosvob^ dilna' in ,narodnoobrambna' kakor slovenska vaška stra^ in četniki...« 41 - 15. oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK-stran 11 VASA STRAN KAJ SUŠO lJUDJE- ODGOVOR Nič ne mislimo dosti pole- ,nizirati, oziroma dokazovati lazrnere v Labrechtovem do- jnu v Slov. Konicah. Dolin- jek-Poljšakovi bi se morali le rnalo dalj časa zadrževati pri svojem sorodniku dne 13. septembra letos zvečer pa bi vendarle ugotovili in videli, da delavka ni sama urejevala pokojnika, temveč ji je po- magala vodja oddelka - me- dicinska sestra in tudi to, če- prav ob medli svetlobi, da pokojnika malo po deveti uri ni bilo več v sobi. Vodstveni kader ne priha- ja v popoldanskem času, zvečer ali ponoči na inter- vencije koga, temveč je usta- ljena praksa, da prihajajo v dom odgovorni poleg služ- bujočih tudi izven delovnega časa. Zato je bil tudi naš naj- bolj odgovoren delavec do- ma prav tega dne med 9. in 11. uro zvečer v domu. Tele- fona res nima nihče od zapo- slenih doma razen direktor- ja, ki pa stanuje preko ceste Lambrechtovega doma in ga je moč brez telefona celo do- klicati. Brez potrebe pot do oddaljene postaje milice, saj več delavcev stanuje v nepo- sredni bližini doma. Res je, da je službujočih ob nede- ljah manj kot med tednom, zlasti popoldan in ponoči, vendar sta tega dne ob času prihoda druZin Dolinšek - Poljšak bili dve strežnici - ^inegovalki na delu in sicer na vsakem oddelku po ena. Se nihče ni šel pred disci- plinsko zaradi tega, če je ko-. ga poklical v takih in podob- nih primerih, ta delavka pa verjetno odgovorna, da ni več naredila okrog pokojni- ka v času od ene do dveh ur, kohkor časa je potrebno za- radi ugotovitve smrti, ohlaja- nja in druge formalnosti okrog pokojnika ter name- stitve v poseben prostor. Ce je pomembno naj pove- mo še to, da ima dom zapo- slene štiri medicinske sestre, večje število negovalk in strežnic, zdravnika, ki je pri roki vsak čas in socialno de- lavko. Vseh je 22. Zato tudi ne more nihče iz rokava stre- sli domnevo in dajati oceno o neurejenosti, delovnem ne- redu, neorganiziranosti, sla- bi oskrbi in podobno. Tem bolj se čudimo družinam Do- linšek - Polšak, ki imajo svo- jega sorodnika že več kot pet pol let v našem domu na Oskrbi, pa čeprav ga bolj po- ■"edko obiskujejo, da do da- •^es še niso imeli potrebe, da [ ^ karkoli intervenirajo v Prid svojega sorodnika ali za druge stanovalce, za katere v ^lanku izkazujejo tako veli- 1^0 skrb in bojazen, da so in- ventar ali številke. Mnogi od nas bi iz tako »neurejenega doma« že ^^avnaj preselili svojega so- ''odnika v drugi dom. Lambrechtov dom Direktor FRANJO ADAMLJE UREDNIŠTVO: Hvala za '''ter odgovor in vsa potreb- pojasnila. Hkrati s tem l^^smom, je bil tudi zapis s '''Odpisom »Stanovalci«. Ce- ^•"av na tem dokumentu ni ^*^benega podpisa, ga nav- zlic vsemu in zaradi boljše- ?^ poznavanja razmer v p^tt domu, objavljamo v ce- "»U. Takole se glasi: Vznemirjeni smo ob ta- kem pisanju avtorjev Dolin- šek - Polšak v časopisju prejšnji teden, ker nismo in- ventar ali številke. Pridite Dolinšek - Polša- kovi lahko vsak dan med nas in se prepričajte, kako živi- mo, kakšna je organizira- nost, pretirana in skrb za nas stanovalce. Videli boste, da smo več ali manj vsi zado- voljni, vsi z vsem pa najbrž nikoli ne bomo. Naši dnevi bivanja so po- vezani z delom, razvedrilom in počitkom pa tudi dolgoča- simo se ne. Eni pridno plete- jo jopice in nogavice, drugi šivajo, tretji urejajo bivalne prostore in zelenice okoli do- ma ali pomagajo pri raznih delih zaposlenim delavcem. Prav zadovoljni smo, da ne- kateri delamo celo za eno izmed večjih konjiških po- djetij ter imamo občutek, da nismo odpisani in da smo tej družbi še potrebni. Čas pa nam ne mineva sa- mo pri delu. Ob vsakih važ- nejših praznikih imamo kul- turne prireditve, veselimo se vsakoletnih izletov, večkrat pa nas obiščejo tudi najmlaj- ši. Posebno smo veseli četrt- kovih večerov, ki so za nas organizirani vsak teden v je- dilnici, kjer ob zvokih muzi- ke, ob kozarčku vina ali so- ka, kavici, sladkarijah in sa- dju kramljamo o vsem mo- gočem. Ob vsakokratni pri- sotnosti najbolj odgovornih delavcev doma iznašamo po- samično ali skupinsko vse probleme in težave, ki nas tarejo. Smo kritični do vse- ga, reagiramo na vse spodrs- ljaje, kritični pa smo tudi do nekaterih delavcev, ki z manjšo zazvetostjo in odgo- vornostjo opravljajo svoje delo. Naj povemo še to, da imamo izredno dobro pre- hrano, kar pomeni, da ima- mo dobre kuharice. Žal, vsi stanovalci ne mo- rejo biti dejavni in prisotni pri vsem naštetem. Mnogi so zaradi bolezni priklenjeni na posteljo, med temi tudi soro- dnik Dolinšek - Polšak, a so vendarle poleg zdravstvene deležni enake pozornosti kot vsi ostali. Tovarišem Dolinšek - Pol- šakovim naj še enkrat pove- mo, da tako razgibani in ži- vahni ne pristanemo, da po- stajam o in ven tar ali številke. STANOVALCI ŠE ODMEV IZPOD DONAČKE GORE v 33. številki Novega te- dnika sem prebral »pojasnila k članku - Odmev izpod Do- načke gore«. Moram reči, da to ni nikakršno pojasnilo, ampak le nekaj izgovorov in netočnih podatkov. Zato do- volite, da vam še enkrat opi- šem problem, ki se je pojavil zaradi vaškega vodovoda. Vodstvo KS Donačka gora v članku zanika mojo trdi- tev, da smo vodovod zgradili z lastnimi sredstvi. Omenja tudi družbeno skupnost, ki naj bi bila udeležena z izdat- nim deležem. Odgovorni pa bi res lahko vedeli, da takrat, 1973. leta, takšne pomoči ni- smo bili deležni. Niti občina niti komunalni sklad pri ob- čini pri tem nista sodelovala, čeprav bi jima bila to dolž- nost, ker sta bila planirana priključka za dve šoli, za naj- večji porabnici vode. Po- družnična šola je bila prik- ljučena že na dan otvoritve vodovoda, to je 23. julija 1973. leta, osnovna šola Ro- gatec pa pozneje. Dokaz, da deleža krajanov pri gradnji vodovoda nisem poveliče- val, je tudi pogodba, ki jo je investitor (40 gospodinjstev) sklenilo z izvajalcem del, te- daj komunalnim skladom. Pa tudi takrat, ko je zadevo obravnaval družbeni pravo- branilec, se ni nihče javil kot soinvestitor tega vodovoda. Nadalje navaja vodstvo KS, da je pet članov brez so- glasja ostalih podpisalo pre- dajo vodovoda komunalne- mu podjetju Rogaška Slati- na. Omenjajo tudi tri sestan- ke, ki so bili zaradi tega. To je res, toda... Prvi je bil maja 1978. leta. Prisotni so bili predstavniki občine in ko- munalnega podjetja ter ko- ristniki vodovoda. Prvi so se obnašali zelo grobo in nam celo grozili z odklopom. Za največji razlog so navedli po- manjkanje strokovnega ka- dra, se pravi usposobljenega človeka, ki bi v polni meri skrbel in odgovarjal za neo- porečnost vode, ker sta prik- ljučeni dve šoli. Naj dodam, da je za to bilo poskrbljeno že prej, saj je občasno priha- jal delavec (usposobljen in odgovoren) iz komunalnega sklada in opravil vsa potreb- na dela. Vodovodni odbor pa je te usluge plačeval iz voda- rine. Res pa je, da takrat KS ne bi mogla zaposliti uspo- sobljenega delavca zaradi ekonomske računice. Sicer pa to ne bi bilo niti potrebno. Vodstvo KS še navaja med drugim, da je bila dana mož- nost, da nekdo od krajanov prevzame to odgovornost, seveda za majhen honorar in da sem to možnost imel tudi jaz. Pozablja pa, da nihče od nas za to ni bil usposobljen. KS bi lahko rešila problem usposabljanja, vendar nam te možnosti ni nudila. Naj še dodam, da na tem sestanku ni bilo delovnega predsed- stva, niti ni nihče pisal zapi- snika, kar pa ne spremeni dejstva, da so koristniki bili soglasno proti. Drugi sestanek je bil poz- neje, istega meseca in istega leta s polno udeležbo porab- nikov vode, toda brez pred- stavnikov občine in komu- nalnega podjetja. Takrat je bilo izvoljeno delovno pred- sedstvo in napisan zapisnik, v katerem jasno piše, da se ne strinjamo s predajo vodo- voda. Ta zapisnik bi si lahko pogledali tudi odgovorni v KS. Tretji sestanek je bil junija istega leta. Udeležilo se ga je samo osemnajst ljudi, kar pa ni zadostovalo za sklepčnost. Takrat je bilo že 60 porabni- kov vode. Zato smo se po nekaj besedah razšli. Ta se- stanek ni bil veljaven. Iz tega se vidi, da mi nismo nič pozabili. Sestanki so bili, toda soglasje za predajo vo- dovoda ni bilo izrečeno. Ta- ko je ostalo še osem mese- cev, vse do 13. februarja 1979. leta, ko je meni nič tebi nič in zavito v tajnost pet čla- nov KS podpisalo predajo vodovoda. Mi smo za to zve- deli pozneje. Zato jih krajani Donačke gore ponovno ob- sojamo za ta korak in se sprašujemo, kje so si vzeli pravico za takšno samovoljo. Ali se zavedajo, kaj so storili krajevni skupnosti? Vzeli so ji edini gospodarski objekt, ki so ga krajani te, menda najrevnejše KS v Šmarski občini, zgradili s svojimi ro- kami. Nič nimamo proti, če bi plačevali vodo po isti ceni kot komunalnemu podjetju, saj vemo, da bi del vodarine šel za hitrejši razvoj kraja. Ne moremo se pa sprijazniti, da se ta denar steka v blagaj- no komunalnega podjetja, ki ni, še enkrat poudarjam, pla- čalo niti najmanjše odško- dnine. Upam, da je iz tega dopisa razvidno, kakšen je položaj. Vse trditve lahko po potrebi tudi dokažem, kar pa upam, da ne bo treba in da bosta Krajevna skupnost in KOP Rogaška Slatina poslala real- ne odgovore. LEOPOLD POLAJ2ER MAKS GAJŠEK UREDNIŠTVO: Očitno problem okoli vodovoda v KS Donačka gora še ni re- šen. O tem govori tudi da- našnji zapis. Kako je torej s to zadevo? Odgovorite pro- sim, zlasti svet skupščine KS in Komunalno podjetje Rogaška Slatina. RIBOLOVNE DOVOLILNICE V zadnjem času prihaja do vse večjega števila pomorov rib. V takih primerih so ribi- ške družine praktično ne- močne. Svoje odškodninske zahtevke zelo težko realizira- jo, kajti postopki so dolgo- trajni in zapleteni v večini primerov. Toda, zdaj ne bi pisal o tem, temveč bi rad osvetlil manj bolečo točko, kjer pa nemoč ribiške družine Celje ne bi smela priti do izraza. Ribiška družina izdaja dnevne ribolovnice po ceni 120 dinarjev. V centralnem delu dovolilnice je seznam, kje lahko ribolovnice naba- vimo v primeru, če se odloči- mo za ribolov. Seznam je naslednji: Hotel Merx Celje, hotel Celeia, ho- tel Evropa, gostišče Lovec- Vojnik, bife Cilka Zupančič- Dobrova 20, Zinka Grad- Runtole 3, Peter Podjavor- šek-Runtole 2, Jože Zlavs- Loče 10, Čolnarna RD Celje. Zdaj pa tisto najbolj ne- smiselno, boleče ali neodgo- vorno, če to lahko tako opre- delim. Ker stanujem blizu hotela Merx, a odločil sem se za ne- deljski ribolov, sem odšel in zaprosil za dovolilnico, ven- dar je niso imeli. V hotelu Evropa me je receptor pre- pričeval, da že osem let ne izdajajo več dovolilnic. Da bifeja na Dobrovi 20 že nekaj časa ni več, sem vedel že prej. V gostišču Lovec v Voj- niku jih prav tako ne držijo, vendar dajo nasvet - najbo- lje, če greste na jezero, tam jih boste dobili. Ogorčen in skoraj obupan sem se vrnil domov. Kot grom iz vedrega neba se mi utrne misel. Kaj pa čolnar- na? Saj je vendar relativno blizu. (Dddrvim tja in glej ga zlomka - čolnarji mi hitijo pojasnjevati, da še letos niso dobili nobenega bloka dovo- lilnic. Dobil pa sem vendarle napotek, da lahko za gotovo dobim dovolilnico v bifeju na Runtolah. Njihova trditev je bila pravilna. Po dveur- nem iskanju sem končno do- bil tako željeno dovolilnico. Po razmišljanju sem prišel do zaključka, da je mreža za prodajo dovolilnic izredno redka, oziroma je sploh ni. Neverjetno je, da na tolikš- nih mestih, ki so označena na dovolilnicah, ne moreš dobiti tisto, kar iščeš. Ce bi bila stara zaloga tiskanih do- volilnic, je samo po sebi umevno, da se tista prodajna mesta, kjer dovolilnic nima- jo, čitajo s seznama. Najbolj pa je nerazumljivo to, da čol- narna na samem jezeru ne premore dovolilnic že celo leto. Upam si tudi trditi, da je zaradi tega finančni priliv v ribiško družino precej zmanjšan zaradi težjih nabav ribolovnic, potencialnih ne- deljskih ribičev. Vse te ugotovitve in trdi- tve so gledane z mojega zor- nega kota kot občasnega ne- deljskega ribiča. Vendar bi želel, da tudi ribiška družina posreduje svoje mnenje, prav tako pa tudi, kaj je sto- rila za razvoj športnega ribo- lova. R. B., Celje, Trubarjeva ul. UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno. Ne glede na to, da ta problem zaradi sko- rajšnjega konca ribolovne sezone, kmalu ne bo več ak- tualen, smo vprašanje pisca pisma zastavili tudi celjski ribiški družini. Takšen je njen odgovor: KOMISIJA ZA OBVEŠČA- NJE PRI RD CELJE: Na pi- ščeve ugotovitve ni kaj do- dati. Ima povsem prav in se mu za njegovo opozorilo iskreno zahvaljujemo. Gre za stare ribolovne dovolilnice, s starim seznamom prodajnih mest. Drugo leto bodo nove in nov bo tudi seznam, kje bo moč nabaviti dnevno ri- bolovnico. Stare smo zadrža- li, ker se nam jih je zdelo škoda zavreči. Navzlic temu pa smo na krajevno običajen način poskrbeli za objavo novih prodajnih mest. Tako v Novem tedniku št. 14 z dne 9. aprila letos (Škoda, da ga ne berejo vsi, opomba ure- dništva), prav tako z objava- mi v Radiu Celje, redno v kinematografih in ne nazad- nje z objavo v oglasni omari- ci na Ljubljanski cesti. Te zdaj ni več. V vsem tem času ni bilo' pripomb na račun prodaje dnevnih ribolovnic, kar ka- že, da so potencialni občasni ribiči vendarle vedeli, kako je s to zadevo. Zaradi športnega ribolova menimo, da smo storili do- volj. Tudi za njegov razvoj. To potrjuje širina te dejavno- sti, številne prireditve in še kaj. Na tem področju si v re- snici nimamo kaj očitati. In še enkrat, oprostite, ker ste imeli težave pri iskanju dnevne ribolovnice, prihod- nje leto se vam kaj takega ne bo moglo več zgoditi. PRIREDITVE RDEČA DVORANA TITOVO VELENJE v četrtek, 15. oktobra, bo ob 19. uri v Rdeči dvorani v Titovem Velenju promocijski koncert an- sambla Hazard ob izidu njihove veUke plošče Mari. Kot predpe- vec bo nastopil Tomaž Domicelj. HALA GOLOVEC CELJE v petek, 16. oktobra, ob 19.30 bo promocijski koncert ansam- bla Hazard v dvorani Golovec v Celju. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA v petek, 16. oktobra, ob 19.30 bo v dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini osrednja prire- ditev ob 150-letnici rojstva Frana Levstika. V programu bo s celo- večernim koncertom sodeloval moški pevski zbor zdraviUšča. HOTEL DOBRAVA ZREČE v hotelu Dobrava v Zrečah bo- do 15., 16. in 17. oktobra vgosteh srbski kuharji iz hotela Skrapež v Kosjeriču, ki bodo pripravljali pristna srbska jedila. V hotelu pa se poskrbeli tudi za plesno glas- bo, odprta pa je diskoteka v Zre- ški kleti. CENTER ZA KLUBSKO DEJAVNOST CELJE v petek, 16. oktobra, ob 18. uri bodo v Centru za klubsko dejav- nost v Celju nastopili Vesna Eča Dvornik z recitalom in petjem, Jože Kos s petjem, ki se bosta spremljala s kitaro in Tanja Zgonc s pantomimo. GALERIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA v Galeriji turističnega društva je od 6. oktobra dalje odprta raz- stava slikarskih del slikarja Jure- ta Sarlaha. LIKOVNI SALON v Likovnem salonu je bila vče- raj otvoritev razstave slikarskih del Borisa Jesiha. Razstava bo odprta do 30. oktobra. KINO VOJNIK V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v soboto, 17. oktobra ob 19.30 in v nedeljo, 18. oktobra ob 17. in 19.30 uri jugoslovanski film Obetavni fant. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA V Razstavnem salonu v Roga- ški Slatini je odprta razstava li- kovnih del Franca Klemna in Ra- ma Selimoviča. Razstava je odpr- ta vsak dan od 7. do 12. in od 15. do 18. ure do 23. oktobra. KNJIŽNICA EDVARDA KARDEUA V prostorih knjižnice Edvarda Kardelja je od 14. septembra od- prta razstava Fran Levstik, v po- častitev 150-letnice pisateljevega rojstva. Razstava je odprta v času, ko knjižnica posluje za bralce do 31. oktobra. RAZVOJNI CENTER v avh Razvojnega centra je od- prta do 19. oktobra razstava sli- karskega Ex Tempore Dobrna 81. ZDRAVILIŠKI DOM ROGAŠKA SLATINA v dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo v soboto 17. oktobra sindikalno prvenstvo v šahu. Ob 19.30 uri pa bo Pri pošti zabavna prireditev - Vinska trga- tev. Goste bo zabaval ansambel Jožete Krežeta. SREČANJE PLANINSKE MLADINE NA MENINI Meddruštveni odbor Savinjske in Planinsko društvo Gornji grad prirejata v soboto, 17. in v nede- ljo 18. oktobra srečanje mladine na Menini Planini. Zbor mladine bo v soboto ob 17.30 uri na prela- zu Črnivec. Orgemizator predvi- deva, da bodo organizirali izlete in vzpone na bližnje vrhove, zve- čer pa bo taborni ogenj, ob kate- rem bodo borci NOV pripovedo- vali o dogodkih med NOB na Me- nini planini. V nedeljo ob 14. uri bo zaključek srečanja. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 19. oktobra ob 19.30: Milan Kleč: POLKA. Abonma gimnazija in izven. Sreda. 21. oktober ob 9.00: Sha- kespeare: HAMLET. Zaključena predstava za Šolski center Boris Kidrič. Petek, 23. oktober ob 19.00: HAMLET - Gostovanje na Boršt- nikovem srečanju 81 v Mariboru. DEŽURSTVA LEKARNE CEUE Do sobote, 17. oktobra ob 12. ure dežura Lekarna Center v Stantovi uhci, nato prične z de- žurstvom Nova lekarna na Tom- šičevem trgu. ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Ob ne- deljah od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob prazni- kih pa je dežurstvo od 7. do na- slednjega dne do 6. ure zjutraj. TRGOVINE V tednu od 12. do 17. otkobra je dežurna samopostrežba RIMSKI DVOR v Zidanškovi uhci vsak dan do 20. ure. V tednu od 19. do 24. oktobra pa dežura samopo- strežba RIO v Prešernovi uhci. OD RINKE DO SOTLE - OD RINKEDO SOTLE - OD RINKE PO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD FUNKEDo; wi-■-'-^--' BILI SMO V TABORU ^^^^^^^^^^^^ jb|^^^^^^^^^ Pntnii I KRIVI I Večino denarja porabijo za ( Spominska plošča na domu Partizan z imeni padlih med drugo svetovno vojno. Tabor je utrpel hud krvni davek. ... Zraven osnovne šole je tudi nov vrtec, ki pa ni polno zaseden* Zajčeva koča je vedno bolj priljubljena planinska in izletniška točka. V zaselku Loke je tudi poslopje stare osnovne šole, ki propada. Obljubljali so obnovitev poslopja, v katerem bi lahko bit dom teritorialne obrambe, vendar je vse skupaj ostalo le pri obljubah. Kot da nekaj veljajo le nove stvari. V hribovitih predelih je vse več opuščenih kmetij- V Taboru v Savinjski do- lini pravijo, da se za marsi- kaj čutijo prikrajšane. In- dustrije v tej krajevni skup- nosti ni in to je že en minus zanje. Tudi »na občini« na- nje gledajo bolj zviška, tako da je prav ta krajevna skup- nost ena izmed tistih, ki je najmanj dobila. Pred razni- mi referendumi so res ne- kajkrat letele obljube ob- činskih funkcionarjev, da bodo v Taboru zgradili ne- katere potrebne objekte. Ko pa so ljudje navdušeni nad takšnimi obljubami glaso- vali za uvedbo samopri- spevka. Tabor ni dobil niče- sar ali pa prav malo. Vedno so bili izgovori, da ni denar- ja in bo uresničitev njiho- vih želja oziroma potreb prišla na vrsto kdaj drugič. Ljudje danes tem obljubam ne verjamejo več in razume- ti jih je treba. Kljub temu pa vendarle priznavajo, da je kraj zadnje čase postal bogatejši za nekaj pridobi- tev. VRTEC NI ZASEDEN Ena takšnih pridobitev je otroški vrtec z dvema igral- nicama. V vrtcu lahko sprej- mejo 46 otrok. Pred gradnjo so vsi v tem kraju zatrjevali, da je takšen objekt nujno po- treben. Toda glej ga zlbmka! Vrtec je bil zgrajen in oprem- ljen, otvoritev slovesna, izre- čene so bile velike besede, otrok pa od nikoder. Poleti so morali varstvo celo ukini- ti. Danes je le polovično za- seden. Seveda ne gre vso krivdo za to valiti na krajane, ki so pred graditvijo zatrje- vali, da ta objekt potrebujejo (to so pokazale tudi ankete). Prav taborski primer je do- kaz več, da bo treba tudi na tem področju več reda, več stabilizacijskega obnašanja. Navsezadnje je nedopustno, da drugod, kjer so potrebe večje, mest v vrtcih primanj- kuje. Sicer, pa v Taboru pra- vijo, da jih za zasedenost vrtca ni strah. Ljudi bo treba le prepričati v to, kakšne prednosti nudi dandanes predšolska vzgoja. Zdi pa se nam vendarle, da to prepri- čevanje traja že predolgo ča- sa. Ker vrtec ni zaseden, ima- jo trenutno v eni igralnici od- delek male šole ter organizi- rano podaljšano bivanje učencev. VEDNO MANJ PREBIVALCEV V Taboru ugotavljajo, da število prebivalcev upada. To je pokazal tudi letošnji popis prebivalstva. Odj^^ovor, zakaj je tako, je preprost. Kar 85 odstotkov krajevne skupnosti obsega hribovite predele. Predele, kjer so dol- ga leta ljudje čakali na ceste, na boljše življenje ... Nič ni bilo s tem. Zadnja leta se je vse skupaj sicer premaknilo z mrtve točke, vendar izgle- da, da prepozno. Število pre- bivalstva v hribovitih prede- lih, zlasti v Miklavžu in Črnem vrhu, je močno upad- lo. Ljudje so odhajali v doli- no, kjer jih je čakalo lepše življenje. Številne opuščene kmetije v hribih nad Tabo- rom so neme priče m nega odnosa družbe šinskih kmetij. Nekdi lo več kot sto kmeti) jih je morda le še [ deset. Tri še sedaj nia zane z dolino s cesta pa je spet, da so zadi zgradili v višinskih p kar precej cest. Tegai kaj o. TRETJA NAJVEČJ V OBČINI Po površini je Tabo največja krajevna sk v žalski občini, saj m 3474 hektarjev. Ce 1 dodamo še podatek, ( odstotkov vsega tega Ija v višinskih predel tem je enostavna ugot da imajo v Taboru ki blemov, ki jih večiru skih krajevnih skupn pozna. Problem števi so seveda ceste. Nem je treba zgraditi pet, več kilometrov cest, ] povežejo med sabo dve ali tri domačije, kanalizacijo in vodo je približno enako in takoj pomisli na to, ka Taboru zadovoljni s I ranjem krajevnih sku Zadovoljni seveda ni pravijo, da niso v eni dnem. položaju z vsemi Sploh pa ne s tistimi, k jo pravzaprav že vse. 1 prispevki na zaposlene lavca niso zadovoljni in prav bi bilo, ko bi bi jevni skupnosti nakazi zaključnem računu. Ta pred decembrom deni od nikoder. Med tem' OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD TONKE DO SOTLE - OD RINKE DO J .{rINKE do SOTLE - OP RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -OD RINKE PO SOTLE - OD RINKE DO SOT /V^— -■-[-:-—- ir- fSOm v. so TUui smil! Jri višinske domačije še nimajo cestne povezave ie manj vreden, pa tudi ^mi kakšnih posebnih iinunalnih del ne morejo ravljati. STE SO NAJVEČJI IlOBLEM este so v Taboru največji Dblem. Zgradijo jih še, saj dem pripravljenosti do la ne manjka. Na pomoč navadi priskočijo tudi ^munalna interesna skup- |st, Gozdno gospodarstvo l5e kdo. Problem je potem pevanje teh cest. Večino fcevnega proračuna je na- [njena prav temu. Zapisati pa, da je treba v ravnin- am delu asfaltirati še cest- odseke Tabor-Miklavž, ^dor-PodlogCeplhe, Ka- Miklavž, Kapla-Vindija, jla-Spodnja Kapla in Oj- ca-Crni vrh. Lani so as- irali cesto Tabor-Dol, d tem pa še odsek Lo- ■Ojstrica. Kot vse kaže pa Dšnje naloge, asfaltirati ito Pondor-Podlog-Cep- ne bo moč uresničiti. LEPŠI KRAJ Nga leta je bil Tabor že po eni »zanimivosti«, divjih odlagališčih. V kra- skupnosti so temu ho- ' narediti odločen konec, veliki meri jim je to uspe- toda divjih odlagališč *ti je še kar nekaj. Krajani 'vijo, da bo temu konec ^ z nabavo posod za smeti, « kaj ko takšnih posod finski odlok za kmete ne ''Opisuje. Sicer pa roko na *- kmetje za okolje bolje skrbijo kot kdo drug in tudi posode za smeti jim ne bi kdo ve kako koristile. Ce bo- do hoteli imeti v Taboru či- stejše in lepše okolje, bo tre- ba vplivati tudi na miselnost ljudi in jih vzgajati. Ni malo tistih, ki so prepričani, da bi le ustrezne denarne kazni pripomogle k temu, da bi bili ljudje bolj kulturni. AVTOBUSNE ZVEZE - DOBRO! Z avtobusnimi zvezami so zadovoljni. Lahko bi bilo si- cer več avtobusov, ki bi vozi- li v Tabor, toda tisti, ki se vozijo na delo v Prebold, na Polzelo, v Šempeter, Žalec in Ljubljano imajo na voljo dovolj avtobusov. Zjutraj odpelje iz Tabora kar devet delavskih avtobusov. Pro- blem so seveda postajališča in ni naključje, da je ureditev le-teh ena izmed poglavitnih nalog, ki jih imajo zapisane v srednjeročnem načrtu njiho- ve krajevne skupnosti. Tudi kolesarnico na postaljališču Pihelbirt ob magistralni ce- sti Maribor-Ljubljana bo tre- ba urediti. OBLJUBE SO, ZVEZ PA NI V Taboru je nekaj telefo- nov. Ni pa jih v višinskih predelih, kjer bi jih ljudje najbolj potrebovali. Letos so bile dane obljube, pa da bo v Taboru dvajset novih tele- fonskih priključkov iz vran- ske centrale. O tem spet ne duha ne sluha. Upajo, da bo s telefoni bolje leta 1983, ko bo na Gomilskem zgrajena nova telefonska centrala. GOSPODARSTVO JE SKROMNO Industrijskega objekta v taborski krajevni skupnosti m. Sorazmerno močno pa je kmetijstvo, saj je v kraju kar 100 kmetov kooperantov. V glavnem se ukvarjajo s hmeljsko in mlečno proi- zvodnjo ter živinorejo. Letos se je več kmetov odločilo tu- di za pridelovanje pšenice. Površine, posejane s pšeni- co, so se skoraj podvojile. Letos je bila pšenica poseja- na na dvanajst hektarjih zemljišč. Hmeljišč je dobrih 45 hektarov, k čemer je treba prišteti tudi tri hektare no- vih hmeljskih površin, ki so jih uredili letos. Letošnji plan prireje živine so dose- gli, skoraj zagotovo, pa bo manj živine prihodnje leto. Prevsem zaradi letošnjega pomanjkanja umetnih gno- jil. S ponosom pa v Taboru omenjajo tudi dva kmeta - Ivana Breznika s Črnega vrha, ki ima farmo za prašiče ter Branka Florjana s Ka- ple, ki je pred kratkim uredil piščančjo farmo, v kateri je 17.500 piščancev. V Taboru ugotavljajo tudi to, da proizvodnja mleka upada. Sploh še v višinskih predelih. Zbiralnic za mleko tam ni, cene so prenizke, ce- ne nafte in bencina, da bi lju- dje lahko vozili mleko v doli- no,pa so previsoke. Kmetje, zlasti v višinskih predelih, tako ugotavljajo, da se mleka ne izplača prodajati. Zanimi- vo je tudi to, da nihče od njih noče prevzeti zbiralnice mle- ka. Ureditev če-te bo zato tu- di ena glavnih nalog, ki jih bo treba čim prej uresničiti. MLADI DELEGATI SE NISO IZKAZALI Tudi v Taboru so sredi pri- prav za evidentiranje novih delegatov. Tu pa se zatika. Pred štirimi leti so namreč za delegate izvolili celo vrsto novih, mladih ljudi, ki pa se niso kdo ve kako izkazali. Dokaj neaktivni so. Pravijo, da tudi zaradi tega, ker imajo mnogokrat občutek, da nji- hove odločitve niso po- membne, da je vsel*Skupaj že v naprej pripravljeno... Morda imajo prav, toda zdi se nam, da je v tem tudi izgo- vor, ki govori o liniji naj- manjšega dopora. Nasploh ima človek občutek, da v Ta- boru dostikrat manjka enot- nosti. Nekdo od naših sogo- vornikov je celo dejal, da je mnogo takih, ki od krajevne skupnosti pričakujejo le to, naj jim čim več da, sami pa so pripravljeni storiti bore malo. In če danes Taborčani z za- vistjo gledajo na sosednje krajevne skupnosti, na nji- hove pridobitve in drugo, potem si bodo morali ven- darle priznati, da so si za marsikaj, česar nimajo, pa bi radi imeli, krivi tudi sami. Tisto o neizpolnjenih oblju- bah »občinskih funkcionar- jev« pa je seveda spet stvar, vredna posebne obravnave. Besedilo in slike: JENEZ VEDENIK LOJZE RAK, predsednik skupščine KS: »Težko je še biti delaven, če ni denarja, če je bilo preveč praznih obljub in če lju- dje niso enotni. Enotni pa niso prav zaradi tega, ker so praznih obljub že siti in težko še čemu verjamejo. Mislim, da je Tabor ena tistih krajevnih skupnosti, na katero so v Žalcu kar preveč pozabljali." FRANC URANJEK, predse- dnik sveta KS: "Boli me tudi to, da so med nedelavnimi tuti šte- vilni komunisti. Moram reči, da za razrešitev marsikaterih nalog niso bila problem vedno le fi- nančna sredstva. Bila so na voljo, toda ljudje so bili premalo anga- žirani. Bolj bi morali biti poveza- ni med sabo." VIKTOR DROLC, predsednik KK SZDL: 'Ljudi v Taboru bo treba med sabo res bolj povezati. Mislim pa, da je vendarle treba priznati, da so delavni. Kar po- glejmo njihovo aktivnost v pla- ninskem društvu, pri gasilcih, na športnem področju, pri DPM, društvu upokojencev... Tudi mladina je delavna, saj jo najde- mo vsepovsod.« FRANC PUSTOSLEMŠEK, Kapla: » V krajevni skupnosti je šest vašidh svetov. Pretirano ak- tivni niso, to pa zato, ker niti ni denarja, da bi uspešno izpeljali kakšno akcijo. Večino denarja potrošimo za obnovo in gradnjo ter vzdrževanje cest in tu se prav- zaprav dejavnost vaških svetov tudi neha. Morda so tudi pone- srečeno izbrani." IVAN MUHOVIC, Pondor: "Časi se spreminjajo in z njimi vred tudi ljudje. Včasih smo bili med sabo bolj povezani, boj za standardom in lepšim življenjem pa nas je zaprl v ozke kroge, tako da je marsikaj drugače, pa tudi težje. Menim, da bi v kraju potre- bovali kakšnega TV mehanika in frizerja, ter organizirano prodajo plina.« NORBERT NATEK, predse- dnik KO ZZB NOV: 'Naša orga- nizacija šteje 154 članov. Borci smo aktivni in sodelujemo tudi pri vseh pomembnejših akcijah v kraju, skrbimo pa tudi za več spominskih obeležij. Veliko po- zornosti namenjarno tudi skrbi za ostarele in bolehne člane ozi- roma sotovariše." ZMAGO ŠOŠTAR, predse- dnik PD: 'Planinci smo si uredili staro Zajčevo domačijo v prijet- no planinsko kočo. Mladi so iu opravili mnogo prostovoljnih de- lovnih ur in ni jim bilo žal ne časa ne dela. Mislim pa, da bo moralo biti delo planinskega društva še bolj organizirano in bolj načrtno. V društvo bomo morali vključiti tudi več starejših." STOJAN GROS, član PD: 'Prejšnjo soboto in nedeljo sem bil dežurni oskrbnik na Zajševi koči. Tedensko se namreč me- njamo. Vesel sem, ko vidim, da pride na to postojanko toliko lju- biteljev planin. Ce bo lepo vTe- me, bomo še ta mesec v kočo napeljali električni tok. To bo po- membna pridobitev, čeprav smo nekateri bolj navdušeni nad idili- ko - torej nad svečami in oljen- kami.« V teh predelih so še tri domačije, ki nimajo cestne povezave. m !!^D RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE PO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOT 14. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 41-15. oktober igg., akcija za kruh KAKO JESENSKA SETEV? Letos smo posejali več pšenice Letošnja AKCIJA ZA KRUH se počasi izteka. V zemlji je letos že več pšeničnega zrnja, kot dolgo nazaj in razvese- ljivo je, da je že tudi stekla akcija za zagotovitev semen, gnojil in zaščitnih sredstev za pšenico za setev v prihod- njem letu. Na splošno pa se še razmišlja o večji tržnosti vseh poljščin, saj bi letošnjo akcijo že prihodnje leto razši- rili še na intenzivno pridelavo krompirja, koruze za zrnje in silažo ter na druge pomembnejše poljščine, saj kaže rastlinsko proizvodnjo gledati kot celoto. V Sloveniji naj bi torej za tržno proizvodnjo, za odkup, z letošnjo setvijo imeli 18.500 hektarjev pod pšenico. Kako pa poteka setev na širšem območju, smo v telegrafskem slogu zbrali tudi nekaj podatkov po posameznih občinah. CELJE: V celjski občini so se na začetku setvene akcije dogo- vorili za 100 hektarov zem- ljišč, na katerih bi letošnjo jesen posejali pšenico. Do zaključka redakcije so skle- nili pogodb s kmeti za 85 hektarov in računajo, da bo- do obveznost do konca me- seca izpolnili. Na voljo so imeli dovolj gnojil, prav tako že dolgo niso prodaU toliko semen, kot prav letos - okrog 40 ton! Trenutno je ak- cija še v teku, saj se v nekate- rih krajevnih skupnostih še v setvenih odborih oziroma za kmetijstvo dogovarjajo s. kmeti, da bi vrgli v zemljo več pšenice, kot so je bili na- vajeni do sedaj. UM LAŠKO: Občina je po republiškem razrezu obvezna letos zaseja- ti pšenico na 30 hektarih, kmet pa naj bi ob žetvi pro- dal mlinsko-predelovalni in- dustriji po 2 toni pšenice na hektar. Kmetijski strokov- njaki laške kmetijske zadru- ge so opravili razgovore s kmeti. Rezultat je zadovo- ljiv, saj bo občina Laško za- dostila zahtevam po količini pšeničnih posevkov in seve- da dosegla predvidene tržne viške. Razveseljivo je, da so se nekateri kmetje odločili oddati kar celoten pridelek pšenice in ne le dve toni po hektaru. V tem času kmetje intenzivno pripravljajo zem- ljo za setev, pri Kmetijski za- drugi Laško pa imajo pri- pravljena vsa potrebna umetna gnojila in tudi dovolj kvalitetnih semen. MA MOZIRJE: Mozirska občina ni tista, kjer bi kmetje pridelovali ži- ta za tržne potrebe. To je ob- močje, kjer je tudi zaradi hri- bovitosti tal doma živinore- ja, mlečna proizvodnja; po- vršine, zasejane s pšenico pa predvsem zaradi kolobarje- nja in za lastne potrebe. Temu primeren je tudi se- tveni načrt - jesenski in spo- mladanski - za obdobje 1981/82. Površine, ki jih bo- do posejali z žiti in krompir- jem, so prav takšne, kot so bile v minuli obdelovalni se- zoni. S pšenico bodo posejali 130 ha, s koruzo 300, z ozi- mnim ječmenom 70, z jarim ječmenom 30, z ovsom 60 ter s krompirjem 450 ha. Delavci pospeševalne služ- be Zgornjesavinjske kmetij- ske zadruge so se lotili ure- sničevanja setvenega načrta z veliko vnemo. Žal, pa pri tem niso najbolje uspeli, zla- sti pa ne v tem, da bi kmetje podpisovali pogodbe o tržni proizvodnji pšenice. In če k" temu dodamo še dejstvo, da tudi družbeni sektor nima načrtovane proizvodnje pše- nice, smo pri ugotovitvi, da s tega območja ne bo pšenice za širše tržišče in prav takšne potrebe. Pridelana pšenica bo ostala doma. Po dosedanjih podatkih ni večjih težav zaradi gnojil, so pa nekateri problemi v zvezi z rezervnirni deli za kmetij- ske stroje. MB SLOVENSKE KONJICE: Jesenska setev pšenice v konjiški občini ne bo tako uspešna, kot so predvidevali po temeljitih pripravah na- njo. S pšenico bodo posejali 120 hektarov zemljišč in to v velikosti od 20 arov do dveh hektarov, pogodbe s temelj- no zadružno organizacijo v Slovenskih Konjicah pa je podpisalo 220 kmetov koo- perantov. Potrebno seme in umetna gnojila so zagotov- ljena, niso pa zagotovljeni re- zervni deli za kmetijsko me- hanizacijo. MBP ŠMARJE: Do ponedeljka je s Kmetij- skim kombinatom Šmarje pri Jelšah podpisalo pogod- bo o pridelovanju in prevze- mu pšenice v prihodnjem proizvodnem letu 181 kme- tov, ki bodo zasejeli pšenico na 101 hektaru zemljišč. S tem so v Šmarju izpolnili se- tveni plan, kot je bil predvi- den z republiškega nivoja. Kljub temu pa akcijo še na- daljujejo, saj so se v tej obči- ni dogovorili, da naj bi tržne viške pri proizvodnji pšenice ustvarili na 20O hektarih po- vršin. Akcija teče usklajeno med Kmetijskim kombina- tom in ostalimi dejavniki, posebej aktivne pa so pri tem krajevne organizacije SZDL. DS ŠENTJUR: Šentjurska obveznost v AKCIJI ZA KRUH je bila posejati 75 hektarov s pšeni- co. Do sedaj so podpisali po- godb s kmeti-kooperanti za setev pšenice na 65 hektarih in tudi v Kmetijskem kombi- natu Šentjur računajo, da bodo obveznosti v akciji iz- polnili. Problemov niso ime- li niti z gnojili, niti s semeni, tako, da bodo ob prihodnji žetvi odkupili dogovorjenih 150 ton »tržnega« zrnja pše- nice. UM ŽALEC: V tem času v žalski občini sklepajo pogodbe s kmeti kooperanti za odkup pšeni- ce. Po teh pogodbah naj bi kmetje oddali za vsak hektar po dve toni pšenice, med tem ko naj bi ostali pridelek obdržali sami. S sklenjeno pogodbo pa imajo kmetje za- gotovljeno dobavo semen- ske pšenice, gnojila in še druge stvari. Do zdaj so skle- nili pogodbe za približno 130 hektarov v zasebnem sektor- ju, v lastni proizvodnji pa se bo površina, zasejana s pše- nico, povečala od 183 na 200 hektarov. J.V. ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ Ribiška družina Celje obvešča vse svoje člane, da poravnajo članarino za leto 1982 po denarni položnici na žiro račun RD št. 50700-678-45863 ali pa osebno plačajo v pisarni RD najkasneje do 1. 12. 1981 in sicer: člani - 700,00 din članice - 350,00 din mladinci - 350,00 din kmetijska šola šentjur ŠOLA JE TESNA Največ težav z matematiko Kmetijska šola v Šentjurju je v letošnjem šolskem letu, z dvema prvima letnikoma, prešla na usmerjeno izobra- ževanje. Učenci so v glav- nem iz kmečkih okolij, ki bo- do po vsej verjetnosti tudi ostali doma na kmetiji. Šola v Šentjurju, ki je sestavni del Agroživilskega šolskega cen- tra v Medlogu v Celju, pokri- va potrebe dvajsetih občin po tovrstnem izobraževanju. Na šoli ocenjujejo, da so se na začetek usmerjenega izo- braževanja dobro pripravili, čeprav se srečujejo s podob- nimi problemi "kot drugod: kadrovskimi, prostorskimi in seveda vsebinskimi. Učenci usmerjenih oddel- kov hodijo enkrat tedensko v Medlog, kjer imajo pouk kemije, biologije, fizike in splošne ljudske obrambe v specializiranih učilnicah. Prihodnje leto bodo na šent- jurski šoli opremili učilnice za osnove tehničnega pouka. Že letos so nekatere domske kapacitete (dom je v isti stav- bi kot šola) preuredili v učil- nice in s tem zelo »stisnili« učence, ki živijo v domu. Saj v sobah živijo najmanj štirje učenci, največ pa deset. Kljub lepo urejenim prosto- rom učenci nimajo osnovnih pogojev za samostojno uče- nje. Zato načrtujejo novo- gradnjo, ki bo zgrajena med obema šolskima stavbama in bo v njej v prihodnje živelo od 120 do 150 učencev. Trenutno je kadrov dovolj. Letos so zaposlili dovolj uči- teljev za splošne izobraževal- ne predmete, naslednje leto pa bodo morali zaposliti več kmetijskih strokovnjakov in učitelje za praktični pouk. Že na začetku so se poka- zale težave, ki jih imajo učenci pri tujem jeziku in matematiki. Zato bo še en- krat potrebno premisliti, če naj za vpis na višjo stopnjo obvelja pogoj najmanj ocena dobro iz teh predmetov, zla- sti še, če učenec dobro ob- vlada temeljne predmete s področja kmetijstva. V.V.E. FANI SVATINA HMEUARJI 9 Usoda pa je hotela tako, da se Nežina skupina ni več sestala in je vsakemu določila svojo pot. Po zajtrku je gospodar zopet zapregel konje. Vozili so se med polji, ki so že dobivala drugo barvo. Jožek se je poslavljal od planin in v srcu obljubil, da jih nekoč obišče. V Celju seje Nežina skupina poslovila, vsi so imeli solzne oči, ko so si podali roke v pozdrav. Katico je na železniški postaji čakal Miha, da sta šla še isti dan kupit poročne prstane. Jurček in Polona pa sta se odpeljala proti Šent- jurju, od koder sta nadaljevala pot, mimogrede pa si je Polona ogledala tudi Jurčkovo domačijo. Pepca se je pri- družila Meti in Kristini, ki sta po celjskih trgovinah izbirali blago, da so imeli trgovci prav dosti dela, ko so se obiralci vračali domov, dobro pa se jim je zdelo, ker so prodali najslabšo robo, ki sicer ni šla v promet. Francka je nekaj časa sama tavala po mestu, v trgovski hiši Srmecki je kupila darilo za starše, nato seje odpravila proti bolnišnici, kjer je še vedno ležal Lojze. Najbolj zvesta družabnika sta si ostala Neža in Jožek. Ko sta v Celju nakupila, kar sta nameravala, sta se z vlakom odpeljala v Laško, od koder sta več kot tri ure hodila peš proti domu. Sonce je že tonilo za gorami, ko sta se utrujena sesedla na podrto drevo ob poti in zrla navzgor po rebri, kjer sto se med drevjem skrivala njuna domova. Okupatorjeva krvava roka je segla tudi v najbolj zakotne kraje naše domovine. Nemški škorenj je teptel po revnih zaselkih Kozjanskega in uničeval njihov živelj. Francko so po dogodku v Savinjski dolini njegovi starši in sosedje okrivili za Lojzetovo nesrečo, da je morala zača- sno zapustiti svoj kraj in oditi v mesto. Med vojno se je vrnila domov in začela simpatizirati s partizani, ki so se že formirali po Kozjanskem. Nekoč pa, ko je odhajala na javko, so jo prijeli Nemci. Odpeljali so jo v bližnjo hišo in jo zasliševali. Med Nemci je bil tudi hlapec Janez, ki ga je Francka spoznala. Sedaj si ni obetala nič dobrega. Ko sta bila s hlapcem sama, ji je šepnil: »Še vedno te imam rad. Če greš z mano, te rešim, sicer...« »Nikoli, rajši umrem!« ga je odbila, »ti si takrat poleno vrgel v Lojzeta, pa te nisem izdala, ker sem vedela, da si to naredil iz ljubosumja, ti pa sedaj naredi kakor veš!« Gle- dala ga je naravnost v oči, da je bil v vidni zadregi. Odpe- ljali so jo v zapor, a so jo zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Polonina družina je bila zaradi sodelovanja s partizani pregnana v taborišče. Le Polona, ki je bila poročena z Jurčkom, je ostala na njegovi kmetiji, vendar tudi njima vojna ni prizanesla. Jurček se je vrnil s prisilnega dela bolan. Le njej se je imel zahvaliti, da je okreval, družbo pa mu je delala harmonika, brez katere ni šel nikamor. Katica se je po poroki odselila v Zasavje, rodila ljubko hčerkico, ki ji je v cvetu mladosti umrla, za možem pa seje izgubila vsaka sled. Kratka je bila njena sreča, mnogo prekratka za njeno življenje. Jožek se je še zelo mlad vključil v NOB, po vojni pa je šel v šole in postal družbenopolitični delavec. Rad seje vračal v rodno Kozjansko in obiskoval Nežo, da sta skupaj obu- jala spomine na prelepo Savinjsko. Obljube, da bo obiskal hribe, ki obkrožajo Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino ni pozabil. Večkrat se je ob prostem času povzpel na vršace in opazoval dolino, po kateri je drvelo vse več avtomobilov, iz nje pa je počasi izginjala idila, ljudi je pri obiranju hmelja zamenjal stroj. Pepca se je po prihodu iz Savinjske začela rediti in vse je kazalo, da je njej hmelj koristil. Ko pa je na poletje rodila krepkega dečka, ni nikomur izdala njegovega očeta. Ljudje so govorili, da je večkrat odhajala proti Savinjski in da pomanjkanja ni trpela, čeprav so bili hudi časi. Gomila že davno pokriva Meto. ki se ji želja na ponovno možitev ni izpolnila, blizu nje pa počiva Kristina z možem. bajte so že razpadle, le kup kamenja priča, da so tu nekoč živeli ljudje. Hlapec Janez, ki je svojo službo zamenjal pri Nemcih, je v bistvu ostal še vedno hlapec. Služil je marke, vendar si z njimi ni mogel kupiti sreče. Ko je nekoč zopet šel po nečednem poslu, ga je zadela krogla. Lojze se po nesreči v Savinjski dolgo ni opomogel. Mla- dost pa je zmagala. Ozdravel je, le brazgotina na glavi mu je ostala za spomin. Po vojni sta se s Francko poročila, njuni starši pa so poskušali popraviti krivico. Njuni otroci radi povedo, da je oče »trčen«, ker je odšel v hmelj samo zato, da bi mu kdo mame ne speljal. Mama Francka pa pravi, da je šel zato, da bi si nove hlače kupil. Vsi se zasmejejo, oče pa doda: »Otroci, vi ne veste, kako vam je lepo, naša generacija pa je preživljala težke čase. Lepo pa je vseeno bilo v Savinjski dolini, ko smo obirali hmelj, zares lepo«. KONEC Komisija za medsebojna delovna razmerja POKLICNE GOSTINSKE ŠOLE V CELJU razpisuje prosta dela in naloge 1 učitelja slovenskega jezika Za razpisano delovno mesto se zahteva visoka šolska izobrazba ustrezne smeri. Delo združujemo za določen čas s polnim delovnim časom - nadomeščanje delavke na porodniškem do- pustu. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Poklicna gostinska šola Celje, Ul. 29. novembra št. 12. Stanovanja ni. 41 ^ 15. oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 15 cfteČAMJE lUVAUDOV- pl^ANINCEV pruštvo invalidov obči- e Šmarje pri Jelšah je 3. \iobva pripravilo med- "[jfinsko srečanje invali- j^v' - planincev na Boču. grečanja so se udeležih ^jjjii društev invalidov iz j^arske, konjiške, šent- .^jj-ske in laške občine, grečanje je bilo namenje- invalidom, prijateljem planin, udeležili pa so se ga lahko tudi tisti, ki se j,iso mogli pomeriti v (jvanajstkilometerski hoji Jo lovske koče. Tekmo- vanja v hoji, košarki, v ^etu krogle in pikadu so je namreč odvijala v jaljivem tonu. FANI SVATINA KOMPOLE: ZAZIDALNI NAČRT v teku je postopek za spre- jem odloka o zazidalnem na- črtu stanovanjske soseske Kompole nad Storami. Gre za 18 ha celotnega komplek- sa, pri čemer odpade na povr- šino stanovanjskega dela so- seske 12.75 ha. Tu je že 30 invidvidualnih hišic, na novo pa je predvidena gradnja še 32 individualnih hišic, 47 enot vrstnih stanovanjskih hiš in 54 stanovanjskih enot v terasasti zazidavi. Načrt pre- dvideva še 26 manjših stano- vanjskih blokov s skupaj 234 stanovanji. V celoti gre za 397 stanovanj in 1600 prebival- cev. Torej, pomemben korak za to območje, še zlasti, ker zemlje za gradnjo na Lipi v Storah že primanjkuje. Načrt za Kompole predvideva še šolski center, otroški vrtec, trgovino, razne servise, pa tu- di prostore za kulturno in zdravstveno dejavnost in ne nazadnje za gostinstvo. MB območje NOVI SKUPNI KORAKI V kratkem več regijskih propagandnih publikacij Sklepi junijskega zaseda- nja sveta občin celjskega ob- močja v planinskem domu v Logarski dolini že dajejo svoje prve rezultate, čeprav je seveda na dlani, da gre tu- di za sklepe, ki imajo dolgo- ročnejši značaj Skrb za ure- sničitev sprejetih priporočil je sprejela celjska območna Poslovna skupnost za turi- zem, ki se je dela lotila takoj in z veliko zavzetostjo, prav takšno odgovornostjo. Člani sveta občin celjske- ga območja so tedaj ocenili vidike turističnega razvoja in pri tem opozorili na nuj- nost večjega povezovanja med dejavniki. 2e takrat, v razpravi, je bilo očitno, da bo nalogo glavnega povezoval- ca in nosilca velikih obvez- nosti sprejela sestavljena or- ganizacija združenega dela Merx. To nalogo je tudi spre- jela in sprejema. Tako so v teku prizadevanja za nekate- re nove integracije pod stre- ho velike Merxove družine. Velike naloge čakajo tudi na investicijskem področju, četudi je na dlani, da pristop k Merxu ne pomeni zeleno luč za takšno ali drugačno naložbo. Tudi tu so sredstva omejena. In ne samo tu. Na sploh smo rekli, da bomo pri novih vlaganjih bolj preu- darni, bolj gospodarni in da- jali prednost tistim, ki bodo zagotavljale tudi devizni pri- liv. Sicer pa zdajšnji spisek glavnih naložb na gostinsko- turističnem področju v okvi- ru Merxa zajema tudi hotele v Laškem, v Slovenskih Ko- njicah in Mozirju. Na tem spisku je še vedno tudi dru- ga faza hotela Merx v Celju, čeprav je znano, da so dela premaknjena na konec tega srednjeročnega obdobja. Seveda pa ne gre samo za to. Se vedno je odprto reše- vanje Golt. Stara pesem in ugotovitev - za nadaljnji ra- zvoj Golt se bo moralo zavze- ti širše območje. Le regijsko združevanje sredstev in dela, le območno povezovanje lahko prinese temu centru pod Medvedjakom nove vi- dike. Precej pa je napravljenega tudi na propagandnem in in- formativnem področju. V re- gijskem obsegu. Regijski turistični pro- spekt je tik pred izdajo. Izšel bo v nakladi 30 000 izvodov v slovenskem in 10.000 izvo- dov v nemškem jeziku. Pred zaključkom so tudi dela za izdajo regijskega ce- nika gostinskih uslug za pri- hodnje leto. Medtem, ko bo- do storitve za domače goste ovrednotene v dinarjih, bo- do za tuje v nemških markah in dolarjih. Cenik bo samostojna izda- ja in ga bodo prilagodili no- vemu prospektu ter pošiljali tudi samostojno. Ne nazadnje je tik pred izi- dom zelo pomembna brošu- ra, v kateri se bodo predsta- vili vsi hotelski kolektivi na celjskem območju na zani- miv način seznanjali s svoji- mi uslugami. Skrb za to izda- jo je prevzel Izletnik. Ta pu- blikacija bo namenjena zla- sti potovalnim agencijam in drugim, ki se ukvarjajo z re- ceptivnim turizmom. Torej, le koraki naprej, ko- raki v močnejšem povezova- nju, sodelovanju, v skupnih nastopih na domačem in tu- jem tržišču in podobno. Se- veda pa to ni vse. Zlasti bo nujna večja zavzetost poto- valnih agencij za receptivni turizem. Tu celjsko območje šepa. M.B02IC OBISKANA IZLETNIŠKA TOČKA Celjski Stari grad je že od nekdaj priljubljeno in močno obiskano izletišče. Vsako leto ga obišče tudi po 150.000 ljudi. Kako bo letos, je težko reči, kajti cesta na grad je bila vse do konca aprila zaradi modernizacije zaprta. Zdaj pelje do graj- skih razvalin asfaltni trak. Odprto je tudi gostišče Merxa. Odprt pa je tudi Friderikov razgledni stolp. V tem času samo ob sobotah in nedeljah med 10. in 18. uro. Žal, še zdaj niso končana dela za ureditev spominske muzejske sobe. Ta dela bi morala biti končana že junija. Prišlo je do zamude. Kako dolgo bo še trajala? MB KONEC RIBOLOVNE SEZONE Od jutri dalje bodo imele ribe na Smartinskm jezeru pred j ribiči mir, saj se zaključi ribolovna sezona za ta revir. Lovo-| pust bo trajal do 1. marca prihodnjega leta. V tem času boj Celjska ribiška družina obogatila jezero z novimi ribami, ki' jih je sama vzredila na ribnikih na Blagovni, kjer so ravno v teh dneh pričeli z odlovi krapov. V RD Celje poteka tudi vpis novih članov. Vsi, ki bi želeli postati člani, naj prinesejo do 15. novembra prošnjo v pi- sarno RD Celje, Čopova 19, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. FB PRI HOTELU CELEIA NOV VRT v hotelu Celeia in okoli njega so v teku nekatera po- membna obnovitvena dela. V hotelu samem so obnovili sobe v štirih nadstropjih, sobe v preostalih treh pridejo na vrsto prihodnje leto. Zaradi denarja namreč. V tej obnovi ni šlo za to, da bi hotel pridobil višjo kategorijo - bila bi namreč predraga - marveč le za izboljšanje stanja. Vtem, ko so dela za obnovo kuhinje, lovske sobe in neka- terih drugih prostorov v pritličju že končana, bodo v krat- kem obnovili še obe restavracijski dvorani. V glavni bodo spremenili stropove, vgradili več lesa in uredili ustrezne separeje. Druga dvorana bo ostala kot konferenčna. Pomembna so tudi dela, ki jih končujejo na vrtu za hote- lom, proti poslopju Elektra. Tu nastaja izredno lep hotelski park, ki bo vključen v promenadni del tega predela mesta. Na tem vrtu bo seveda več miz, prostor za instrumentalno skupino, za ples... In tu nameravajo prihodnje leto vsaj enkrat na mesec pripravljati posebne glasbene večere z nastopi uglednih mojstrov in poustvarjalcev. MB; Z ZELENIM VLAKOM NA MODRO MORJE SHGINNT-RC JE NA MORJU TUDIJESEN LEPA GREMO SKUPAJ V RABAC Potovanja na morje z zelenim vlakom, ki jih skupaj prirejata Turistična poslovalnica TTG in uredništvo Novega tednika in Radia Celje, so naletela na izredno ugoden odmev. Kako tudi ne, saj lahko za primerno ceno, v prijet- nem vzdušju in dobrem razpoloženju preživite konec tedna. Tokrat smo se odločili za Rabac prijetno turistično mesto na Jadranu, ki je posebno v zadnjih letih postalo priljubljeno letovišče tako domačih kot tujih turistov. Na pot bomo odšli v soboto, 24. oktobra ob 6,50 z zelenim vlakom iz Celja. V Pazinu si bomo ogledali stari del mesta s Kaštelom, ki je eden najbolj ohranjenih v Istri. Od tu pa se bomo z avtobusi odpeljali do hotela v Rabcu, kjer bo kosilo in nato še čas za sprehode ali kopanje v zimskem bazenu. Zvečer bo družabni večer na katerem bodo sodelovali tudi člani kulturno umetniškega društva Zarja iz Trnovel j. Naslednji dan si bodi udele- ženci izleta lahko ogledali Rabac, nato pa bomo odpotovali z avtobusi do Pazina, od tu pa z zelenim vlakom nazaj v Celje. Cena celotnega izleta je 1.150 din, tisti ki bodo priložili kupon iz Novega tednika pa plačajo 100 din manj. Torej ugodnost, ki je ne kaže zamuditi. Prijave za izlet sprejema TTG Celje, Titov trg 1, tel. 23-448 PRIŠLA JE TETKA JESEN... Ravnateljica VVO Anice Černejeve, prof. Anica četkovič izroča predstavniku LB Splošne banke Celje, Božu Sr- diču, pozornostno darilo kot zahvalo za pokroviteljstvo nad prireditvijo Tu, kjer je zastava Ljubljanske banke, je bila tudi njena »poslovna enota« in v njej so otrokom delili »denar«, da so lahko potem na stojnicah »kupovali« jesenske do- brote Tudi letos je prišla, tako kot vsa leta doslej, med otroke vzgojno varstvene organizacije Anice Černe- jeve pa spet organizirano in tudi zdaj pod pokrovi- teljstvom Ljubljanske »ban- ke Splošne banke Celje. Prihod tetke Jeseni so pozdravili otroci na Ljubeč- ni, v Kajuhovi ulici in tudi v enoti na Čopovi. Povsod navdušeno, prisrčno, tako, kot to znajo samo otroci. Tetka jesen pa letos ni prišla sama. Spremljalo jo je Strašilo, ki pa ni bilo tako strašno, da bi se ga otroci bali. Ne, ne... Z njimi in zanje je zaplesalo, prineslo nekaj jesenskih pridelkov, sadežev. Bilo je torej tisto, ki je popestrilo celotno pri- reditev in opozorilo, da je tudi del življenja na vasi. Letošnje srečanje otrok s tetko Jesenjo pa ni bilo omejeno samo na malčke, ki obiskujejo vrtce, marveč na vse predšolske otroke v krajevni skupnosti. In prav zato je bilo še bolj prisrčno. Otroška jesenska priredi- tev v Kajuhovi ulici pa je dobila še eno obeležje - zahvalo in priznanje Ljub- ljanski banki Splošni banki Celje za njeno dolgoletno pokroviteljstvo nad tem pri- srčnim dogodkom. 16. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 41-15. oktober ^1 na ličkanju pri gučekovi geli KORISTNO S PRIJETNIM Pesem kožuha če v Je odmevala še v rano Jutro Gučekovi Geli se je pričel sobotni dan kot vsi drugi: vstala je zgodaj, nanosila krmo in počistila hlev, kjer so zavezane njene tri krave, nato pa nahranila še svoja dva prašiča. Okoli hiše je po- storila še to in ono, dosti pa ne, ker jo je tistega dne čaka- lo precej dela v hiši. Zaskrb- ljeno se je ozirala v nebo, ki ni obetalo nič dobrega. Težki oblaki so se obesili nad koz- janske hribe in napovedovali dež. Gela se je lotila dela v hiši. Kuhala je in čistila, kajti na večer je čakala ljudi, ki bodo prišli k njej ličkat ko- ruzo. STARIH KOŽUHAČEV NI BILO Dež, ki je ves dan turobno padal, je razmočil kozjanske poti. Vsepovsod luže in bla- to. Tudi mladi ljudje, ki so se zbirali pod marofom pri Gu- čekovi Geli, so hodili previ- dno, da niso zabredli v blato. Prišlo jih je kakih dvajset, da bi pomagali prijazni Geli Uč- kati koruzo. Starejših pa ni bilo, dež, noč in blatne poti so jih navdajali z negotovost- jo. Geli je bilo žal, kajti s sta- rimi kožuhači bi lahko mla- dini pokazala, kaj je pravo ličkanje. Pa tudi zapeli bi lahko kako pesem, ki so jo ob večerih, ko so ličkali ko- ruzo, peli še pred petdeseti- mi in več leti. A tudi mladi se niso dali ugnati. Delali so tako zagna- no, da je ličkanje kar letelo naokoli. Domenili so se in tekmovali. Razdelili so se v tri skupine: po štirje kožuha- či in en vezač so bili v skupi- nah. Tista skupina, ki bo da- la od sebe največ zvezanih snopičev koruze, bo zmaga- la. Hiteli so, kajti predstav- nik Radia Šmarje je obljubil najboljši skupini lepo nagra- do. Vsekemu tekmovalcu gramofonsko ploščo. Tek- movanje je trajalo deset mi- nut. Zmagala je skupina, ka- tere vezač, Lojz Oprešnik, je povezal 47 snopičev zličkane koruze. DOKLER ME ZEMLJA NE TIŠČI, JO IMAM RADA Angela Polutnik, po doma- če Gučekova Gela, živi sama v mali hišici v zaselku Bistri- ca pri Lesičnem. V četrto le- to gre, ko ji je umrl mož, več let pa je že tega, kar se ji je omožila in odselila zadnja od štirih hčera. Čeprav ima že sedemdeset križev na svojih plečih, se Gela ne prepušča temnim mislim. Veselo zre v vsak nov. dan, kajti zdrava in krepka je še in zato lahko tudi sama vodi osemhektar- sko kmetijo. Seveda brez po- moči zeta in hčerke, ki živita v bližnjem Topolovem, ne bi šlo, tudi sosedje ji velikokrat priskočijo na pomoč. A v glavnem gospodari sama in obdeluje skoraj štiri hektare polj. Med ljudmi je priljub- ljena, saj je vedno dobre vo- lje, polna življenja in prežeta z dobroto do ljudi. >>Od Gele še nikoli ni šel nihče ne lačen in ne žejen,« so povedali nje- ni znanci. A kmečko delo je trdo še takrat, ko je dom poln, kaj šele tedaj, ko leži na plečih enemu samemu človeku! Ali nikdar ne razmišlja o tem, da bi vse skupaj pustila? Gela odločno zamahne z roko. Ve- dno je imela rada zemljo, po- ve. IN nikdar si ni želela, da bi bila kaj drugega, kot kme- tica. »Sedaj imam rada zem- ljo, potem, ko me bo tiščala, pa je ne bom nič več mara- la,« je pribila Gučekova Gela. Pozno jeseni in pozimi, ko so večeri daljši, se rada od- pravi k sosedom na klepet. Najlepše pa ji je takrat, ko se prično po hišah ličkanja. Te- daj ostane zdoma tudi celo noč! Rada ima predvsem pe- sem, ki spremlja ta kmečki občičaj v vsaki hiši. PEČENKA IN POVŠTERTANC Kupi koruze, ki so zgledali ob prvem mraku še veliki, so bili kmalu zličkani in pove- zani v snopiče. Iz marofa so se ličkarji preselili v Gelino prijazno kmečko izbo. Go- dec je zlezel na zidano peč in veselo zaigral. Gela je nano- sila na mizo jedi in pijače, kolikor je je miza lahko pre- nesla. Pečenka, pohana pi- ska, krompir v obUcah, do- mač kruh, domače vino. Mla- di so zaplesali, da se je nevar- no zibal razmajan lesen pod. Gela je zaprosila za povšter- tanc. Zaplesala ga je s prije- teljem Jožetom, poštarjem, ki se vsak drugi dan, ko nosi pošto v tistih koncih, oglasi na njeni domačiji. Pesem je iz Geline hiše odmevala še dolgo v noč. Pravzaprav še v rano nedeljsko jutro, ko so jo še zadnji kožuhači mahnili iz Geline hiše proti domu. DAMJANA STAMEJCIC PROMETNE NESREČE PADEL IZ AVTOMOBILA Iz Stor proti Celju je vozil z osebnim avtomobilom FRANC MIRT, 19, iz Prožinske vasi. Ko je pripeljal v desni, ostri ovinek, ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levi vozni pas, kjer je trčil v osebni avtomobil, s kate- rim je nasproti pripeljal BOGO- MIR GLADE2, 56, iz Slovenj Gradca. Iz avtomobila je padel sopotnik FRANC MIRT, 61, ki se je skupaj z voznikom Mirtom tež- je poškodoval, lažje pa je ranjen sopotnik v Gladeževem vozilu. Škode je za 50.000 dinarjev. ZAPELJAL JE V POTOK FRANC NADLUCNIK, 40, iz Krnice je zaradi prehitre vožnje v blagem levem ovinku v Ljubnem zapeljal v desno, podrl 10 metrov lesene obcestne ograje in padel z avtomobila v potok Ljubnico, kjer je vozilo obstalo na strehi. Voznik se je lažje ranil, težje pa se je poškodoval sopotnik IVAN ROBNIK, 29, iz Krnice. NEPREVIDNO IZZA AVTOBUSA Voznik osebnega avtomobila ZVONIMIR VRUNC, 28, iz Vele- nja je v Malih Braslovčah zmanj- šal hitrost, ker je videl avtobus na nasprotni strani cestišča, ki je obstal. Izza avtobusa je na cesto stopil pešec VINKO BRGLEZ, 69, iz Brega pri Ptuju, ki je obstal in pogledal, če je pot prosta, nato pa prečkal cesto, čeprav je mimo pripeljal Vrunč. Le-ta se je pešcu umikal v desno, vendar ga je kljub temu zbil, pri čemer se je Brglez težje poškodoval. ČELNO TRČENJE Iz Jagnjenice proti Radečam je vozil z osebnim avtomobilom BRANKO POLC, 24, iz Jagnjeni- ce. Ko je pripeljal v blagi desni ovinek v Njivicah, ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zana- šati in je čelno trčil v osebni avto- mobil, ki ga je nasproti pripeljala VERA SLUGA, 22, iz Borovnaka pri Zagorju. Voznica Slugova se je ob trčenju težje poškodovala, škode na vozihh je za 120.000 di- narjev. TRČENJE V KRIŽIŠČU Ko je pripeljal do semaforizira- nega križišča Liptovske in Škal- ske ceste v Slovenskih Konjicah, je na semaforju gorela zelena luč in v križišče je zapeljal voznik osebnega avtomobila FRANC GABER, 22, iz Kamne gore. Z njegove desne pa je ob rdeči luči v križišče zapeljal voznik kolesa na pomožni motor KAREL PE- TEK, 58, iz Spitaliča. Ob trčenju je Petek padel in se težje poškor doval. PEŠEC OB KOLESU PO LEVI Iz Liboj proti Petrovčam je vo- zil z osebnim avtomobilom DRA- GUTIN GOLUBIC, 27, iz Goto- velj. V Kasazah je prihajal na- sproti peš ob kolesu po svoji levi strani SVETOZAR SAVIC, 43, iz Kasaz, katerega voznik Golubič zaradi vožnje z zasenčenimi luč- mi, ni opazil pravočasno in ga je zbil po cestišču. Po prevozu v celjsko bolnišnico je Savič zaradi hudih poškodb umrl. Pri delu se grlo osuši. Gučekova Gela je dobro poskrbela za to, da so si kožuhači redno izpirali usta z vinom. Mladi kožuhači so se dela lotili zagnano, njihovo delo pa je spremljala domača pesem. HMEZAD CELJSKA MESNA INDUSTRIJA CELJE Komisija za delovna razmerja TOZD Proizvodnja in TOZD Prodaja obj^ljata naslednja prosta dela in naloge 1. upravljanje hladilnega sistema 2. prevoz živine, mesa in mesnih izdelkov Pogoji: pod 1: poklicna šola - monter hladilnih naprav aij električar, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo traja 1 mesec; pod 2: poklicna šola za voznike motornih vozil, izpj) za C in E kategorijo, 1 leto delovnih izkušenj, posku sno delo traja 1 mesec. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: HMEZAD - CELJSKA MESNA INDUSTRIJA CELJE Cesta v Trnovlje. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo na objavljen oglas. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER TITOVO VELENJE Kadrovsko-socialni sektor Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja TOZD Serijska proizvodnja z dne 7. 10. 1981 oglašamo: prosta dela in naloge: 1. VODJA KALKULACIJSKEGA ODDELKA Pogoj: - uspešno končana višja ekonomsko-komercialna šola s tehnično predizobrazbo - 1 leto delovnih izkušenj - pasivno znanje nemškega oz. angleškega jezika 2. KLJUČAVNIČARJA - (2 potrebi) Pogoj: - uspešno končana poklicna šola - zaželjene so delovne izkušnje Za opravljanje navedenih del se delovno razmerje sklepa za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela, ki je v skladu s Pravilnikom TOZD. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj pismene vloge z dokazili o izobrazbi naslove na kadrovsko službo Rudarskega šolskega centra Titovo Velenje, Trg mla- dosti 3 in to v roku 15 dni od objave v časopisu. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku! KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA ZDRAVILIŠČA DOBRNA objavlja naslednja dela in naloge za nedoločen čas 1. VODENJE IZMENE STREŽBE - VKV natakar - higienski minimum, izpit iz varstva pri delu - pasivno znanje nemščine in angleščine ali italijan- ščine - dve leti delovnih izkušenj - trimesečno poskusno delo 2. OPRAVILA SOBARICE - priučena delavka - higienski minimum, izpit iz varstva pri delu - pasivno znanje nemščine - tri mesece delovnih izkušenj pri enakih opravilih - dvomesečno poskusno delo 3. POMIVANJE POSODE - priučena delavka - higienski minimum, izpit ii varstva pri delu - en mesec delovnih izkušenj pri enakih opravilih - enomesečno poskusno delo Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15. dneh po objavi na naslov: Zdravilišče Dobrna, Splošno-kadrovska služba, 63204 Dobrna. 41 - 15. oktober 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 17 na velenjskem sodišču OSEM LET ZAPORA lirika Nikič je v pretepu zabodel Herberta Camleka Senat velenjske enote celjskega Te- nneljnega sodišča je obsodil 25-letnega Mika Nikiča na osem let in šest mesecev zapora, ker je letos, 1. marca zvečer, umoril 37-letnega Herberta Camleka in poškodoval prijatelja Vinka Piliča. Kot smo že poročali, je prišlo pred gostilno v Pesjem do pretepa, v katerem je Nikič izvlekel patentni nož in zabodel Camleka. Ker je bil Nikič ta večer vinjen, je obtožencev branilec menil, da je umor zagrešil v bistveno zmanjšani prištevno- sti. To trditev je izvedenec kasneje iz- podbil z mnenjem, da je bil Nikič le zmanjšano prišteven, ne pa bistveno zmanjšano prišteven, kot je navajala obramba. Obtoženec je v zagovoru povedal, da se kesa. Mislil je tudi, da s patentnim nožem, ki ima 12 centimetrov dolgo re- zilo, ni mogoče ubiti človeka. Za umor Camleka so Nikiču prisodili osem let zapora. V obrazložitvi sodbe je senat menil, da se je Nikič moral zave- dati, da tudi s patentnim nožem lahko ubije človeka. Za poškodbe, ki jih je po pomoti prizadejal prijatelju Vinku Pili- ču, so ga obsodili še na eno leto zapora oziroma mu določili enotno kazen osem let in šest mesecev zapora. Senat je soobtoženca Vinka Piliča oprostil, ker ni bilo dokazov, da je sode- loval v pretepu. vlom v selah BOGAT PLEN V HIŠI Tatovi odnesli za 100.000 dinarjev gotovine in nakita Ceh^ski kriminalisti so prijeli 16-letne- ga I. S. iz Celja, ker je utemeljeno osum- ljen, da je 23. septembra s še dvema Ro- moma vlomil v stanovanje last Marije Pajk iz Sel pri Podčetrtku. Tatinska skupina se je pripeljala v Imeno z vlakom iz Celja. V Imenem so se ustavili pri Kmetijski zadrugi in trgovi- ni, kjer jih je opazilo več domačinov, pot proti Selam pa je trojica nadaljevala peš. Pajkova hiša je na osamljenem, saj je najbližja domačija oddaljena približno 200 metrov, zato so do hiše lahko prišli neopaženo. I. S. je prišel v hišo skozi priprto ku- hinjsko okno. Iz ženske torbice v kuhinji je vzel 4000 dinarjev v bankovcih po 1000 dinarjev, pri brskanju v spalnici pa je v omari našel kuverto, v kateri je bilo 16 bankovcev po 1000 dinarjev, v Zgornjem delu omare je našel tudi za približno 80.000 dinarjev zlatega nakita. Kriminalisti so med ogledom našli na omari v Pajkovem stanovanju prstne od- tise in odtis dlani in kasneje pri primer- janju ugotovili, da jih je pustil I. S. Približno teden dni kasneje so naredili preiskavo pri mladoletnikovih starših v Celju. Pri materi so našli osem, pri nje- govem očetu Zdravku Kuznjecovu pa 12 bankovcev po 1000 dinarjev. Kriminali- sti sklepajo, da so bankovci, glede na zaporedne številke, del plena, zato so de- nar zasegli. I. S. je po lastnih izjavah bil že prej kaznovan. S.S. NEKATERI KUPCI SO KUPOVALI PO VIŠJIH CENAH v teku je preiskava zoper 52-letnega Zlatka Pavčnika iz Belovega pri Laškem, ki je osumljen, da je storil grabež. Pavčnik je bil poslovodja Merxove poslovalnice v Se- dražu, v trgovmi pa je bila zaposlena tudi osumljenčeva sestra Olga Mišmaš. Celjski kriminalisti so ugo- tovili, da je Pavčnik najmanj sedemindvajsetim kupcem blago, prodano na up, zaraču- nal po višjih cenah kot pa-so bile določene. Na ta način se je obogatil za več kot 17.000 dinarjev. Krajevni skupnosti Sedraž je zaračunal več cevi, kot pa jih je v resnici dobavil oziro- ma takrat sploh imel na zalo- gi v skladišču trgovine. Ob- činski konferenci ZKS v La- škem je zaračunal blago, ki ga sploh ni dobavil, pri neka- terih vrstah blaga pa jim je postavil višjo ceno. Iz teh po- slov naj bi se v Pavčnikov žep nateklo nekaj manj kot 30.000 dinarjev. Kot navajajo celjski krimi- nalisti, naj bi si Pavčnik pri- lastil še okoh 415.000 dinar- jev s tem, da najmanj v enain- petdesetih primerih na regi- strski blagajni ni odtipkal prejete gotovine. V Pavčni- kovem žepu naj bi ostalo tudi nekaj manj kot 8000 dinarjev, ki jih je prejel za blago, pro- dano bifeju v Belovem. Zlatko Pavčnik je tako osumljen, da si je kot poslo- vodja Merxove trgovine od 1. januarja 1979 do 25. junija la- ni prisvojil nekaj več kot 470.000 dinarjev. S.Š. ŽEPARJI ZNOVA NA DELU v zadnjih nekaj dneh je bilo v Celju spet več žepnih tatvin. Zeparji so krožili največ na avtobusni in železniški postaji ter v trgovinah, torej tam kjer je večja gneča, njihovo delo pa lažje. Miličniki so na previdnost pred žeparji že večkrat opozarjali, saj se ti nepridipravi ponavadi selijo iz kraja v kraj in jih je, razen na delu, zelo težko prijeti. Plen ponavadi hitro potrošijo v gostilnah, tako da oškodovanci, tudi če je zlikovec prijet, največkrat ostanejo brez denarja. Občani, ki hodijo po večjih nakupih z gotovino v žepu, naj bodo previdni predvsem v gneči, opozarjajo miličniki, in naj večkrat pogledajo, če je denarnica še varno spravljena v žepu. Najpogosteje so na muhi žeparjev ženske torbice in moške denarnice v zadnjih hlačnih žepih, spretnejši nepridipravi pa v gneči sežejo tudi v notranji žep moškega suknjiča. Zeparske tatvine je veliko lažje preprečiti, kot pa kasneje loviti žeparja, zato naj bi občani predvsem sami poskrbeli, da jih ne bo doletelo neprijetno presenečenje. S.S. SOJENJE STROJNIKOMA SE BO ŠE NADALJEVALO Pred senatom velenjskega sodišča se je nadaljevalo sojenje strojnikoma žičnice na Golteh Stanilsavu Igrišniku in Valen- tinu Klepeju. Kot smo že poročali, jih obtožnica bremeni, da sta sokriva, da je 14. januarja 1979 padla na tla gondola št. 2. Predvsem je sporno, ali je Stanislav Igrišnik usodnega dne upravljal z žičnico brez vključene varnostne naprave. Ker sta tako tožilec, kot obramba zahtevali, da se izvedenca strojne stroke, ki je sicer že podal pismeno mnenje, zasliši na sodišču, so obravnavo preložili za nedoločen čas. S.S. V ZAPOR ZARADI POSKUSA UMORA Na velenjskem sodišču so obsodili 32-letnega Zivorada Gli- šiča na tri leta zapora za poskus umora. Letos februarja je Glišič v stanovanju zbil na tla in zabodel v prsi prijateljico s katero je živel skupaj štiri leta. Vbod k sreči ni bil smrten, Živorad pa je dekle napadel, ker si je izbrala drugega moškega. Na glavni obravnavi se je izkazalo, da je Glišič že prej več- krat tepel dekle, večkrat vdrl v njeno stanovanje, enkrat pa jo zaklenil v svojem stanovanju. Ko pa si je dekle poštirih letih izbrala drugega moškega, jo je napadel in poskušal umoriti. Na obravnavi, na kateri je bila javnost izključena, so prišla na dan še nekatera druga dejstva, tako da bodo proti Glišiču uvedli še preiskavo za posilstvo. S.S. JOSIP JURČIČ DOKTOR ZOBER h izbe v vežo stopi Liscu od včerajšnjega pota znana stara ženska z dolgim nosom naproti. V tem hipu, komu je prav blizu bila s svojim koščenim licem, zdela se mu je skoro grda in sodil bi jo bil za hudobno stvar, kdor sodi po znanjem in prvem vtisu. "Kje je gospa, midva morava z gospo govoriti,« vpraša ^^pan z malo respektom. Liscu se je stoprv zdaj videlo, da pravzaprav je on ^niešna figura v sedanjem pred stenicami bežečem polo- ^^iu, in ker se je začel bati, da ne bi župan spravil teh Poslednjih sovražnikov človeškega nesnažnega rodu tu f^ed lepo gospodično v nespodoben govor s svojim grobim ^^zikom in njega potegnil v zadrego, sklene lotiti se sam ^^vari. Ker je čul gospico prej klicati »teto*, obrne se do ,s^re in, predstavivši se ji, kratko svoj položaj razjasni in ^^ojo prošnjo izreče s pristavkom, da je morda tem bolj upravičenja zmožna, ker je on v tem kraju v poslu, kateri se ^l^a ne le vaščanov, nego posredno tudi gradu JPražanka. jtienem pak še dostavlja, da bi bil gotovo tih in ne nadle- 7^^ gost, za katerega, ako tako žele, niti ne bi znali, daje tu, mora itak ob lepem vremenu skoro ves dan na prostem '^^lati. V vasi žalibog stanovanja ni mogoče dobiti. ^upan volčjaški pak je bil medtem zvedel, da je grajska ^ospa pri ex delavcih na bližnjem polju. »Gotovo so dobre °^Je, če so na polju, jaz grem tja, le-tu ostanite, zdaj vse P''avim jaz sam,« pravi in odide. . "Počakajte!« kliče za njim teta, a župan le z glavo odmaje Odide. *Mi se že od včeraj poznamo, če se prav spominjam. Slutili sva že včeraj, kdo ste, ker sva vašega voznika poz- nali. « S tem mu pokaže stop pri veliki kameniti mizi, ki je v kotu v veži pri vratih stala. Lisec sede, rekši, da bi se bil že včeraj med potom rad predstavil, a se ni upal. »Kar se pa vaše prošnje tiče, bode odločila gospa, h kateri je, kakor ste videli, župan šel, preden sem mu mogla bra- niti. Vendar je dobro, da ste že prej pripravljeni na njen odgovor. Ona bode najbrž vašo prošnjo odbila. Nikar nam tega v zlo ne štejte in ne mislite, da je krivo temu pomanj- kanje gostoljubja. Pri nas smo samo ženske poleg družine, torej vi veste, da je potem težavno...« »Prosim, nadležen nečem biti; reklo se mi je, da je stvar prav lahka, če ni, potem...« Lisec vstane. »Ne gospoda, poslušajte me do konca. Kar ste naveli zaradi svojega posla tukaj v kraju, da se tiče tolikanj grada kakor vaščanov, to je res, ali za vse te reči se briga samo Linin varuh, gospod sodeč Pevec, me ženske same nič. Dalje pak - vidim, da vam moram vse povedati (tu odide mlada gospica naglo proč v sobo) - glavna stvar je, da je naša gospa včasi bolna, nervozna, duševno razburjena, da bi vam samemu ne bilo ljubo blizu nje biti; ona je mnogo trpela in to je njene nerve izneredilo. Včasi jo ta bolezen prime za več dni. In prav sedaj je zopet tako čudna. Tačas neče tujih ljudi. Če to vse pomislite, boste nam lahko odpustili. In sicer še, kar koli drugega potrebujete, če le morete v vasi potpeti, medve z gospodično vam storive, ako je le v najinih močeh.« .. Lisec se opravičuje in zahvaljuje ter hoče oditi, da bi se čimprej rešil mučnega položaja. Baš se hoče posloviti, ko čuje na dvorišču županov in še drug glas. V tem hipu stopi mlada gospica iz sobe zopet v vežo in z veselim obrazom reče: »Mama so dovolili, teta.« Skozi okno je to cula z dvora. »Res?« začudi se teta. »Obžalujem, da po dobljeni obrazložbi tukajšnjega stanja sedaj tudi z gospenjinim dovoljenjem ne morem ostati,« odgovarja Lisec pikro, »najvljudnejša zahvala«. »Sedaj pa morate, prosive vas, sedaj pač! Tiho bodite o tem, kasneje vam povem več,« šepeče naglo »teta« sprose- čim glasom. Lisca je bilo skoro malo strah. Kakovi so ti ljudje! Na pragu se pred županom sedaj prikaže visoka ženska z osivelimi nekoliko razmršenimi lasmi, ognjevitim očesom in nekoliko zagorelim obrazom, ki je pa navzlic petdesetim letom gospe kazal sledove nekdanje nenavadne lepote. V rokah je nosila paličico, vendar ne da bi se opirala, ker hoja njena je bila trdna. Gosposki obleki se je poznalo, daje bila na polju. To je bila gospa na Pražanku. Lisca ni precej opazila, nego mimo njega šla k »teti« in ji rekla z glasom, ki je značil energično in resolutno naturo: »No, ker ljudje hočejo, da je pri nas in ker jim je potreben, naj bode. Dve sobi na zgornjem koncu mu daj opraviti in skozi zadnja vrata pri sušilnici naj hodi noter in ven, Kakov pak je? Ali star? Inženirji so menda stari? Inženirji so menda stari.« »Jaz še ne posebno, milostna gospa,« oglasi se Lisec in stopi bolj prednjo. Ona ga pogleda, oko se ji ostekleni, pomakne se tri korake nazaj, s prstom pokaže nanj in vpraša neprenehoma vanj gledaje: » TA ? TA ?« Precej pak skloni malo nakrivljeni hrbet pokonci in praša prej »teto« klicano starko: »Ali nima ta Andrejevih oči? Tak ne bode nobeden več pri nas, nobeden več!« Lisec je videl, da ima pred seboj res blazno žensko. Njegova navzočnost je bila tu motilna, torej se molče pri- kloni in se obrne iz veže ven. V istem hipu je tudi gospa odšla v notranjo izbo pri tleh in vrata zaloputnila za seboj. »Eno besedo, gospod,« čuje Lisec za seboj in, obrnivšise, vidi staro teto. » Vi ste razžaljeni, a jaz sem vam prej razložila, kako je; tu je bolezen in prosim vas lepo, molčite, kolikor morete o tem, kar se vam je reklo. ČETRTO POGLAVJE župan je klel in opombe delal. »Zdaj ostane še samo Zobrova koča.« A Lisec ni na to pazil. Po glavi mu je šel cel ta čudni prizor. Mlada gospica Lina - to ime je čul - lepa, vse srerr.( mbe dvora. Ta se ome- nja šele i*" j8, ko je posest in novo pristavo kupil vitanjski kastelan Jo- hann Paul Adamayer, ki si je dve leti prej pridobil predikat pl. Mayer- berg. Ta je na mestu nekdanje pri- stave bržčas pozidal sedanjo grašči- no, ki je po njem dobila tudi ime. 1725 se kot lastnik Prešnika omenja dr. Franc Pogačar, ki je bil poročen z Adamayerievo hčerjo Marijo, sledil mu je Felix grof Reising, lastnik La- novža pri Celju, 1756 pa je kupil gra- ščino general Kari Anton, grof pl. Gross Vilanova, ki ima v graščinski kapeli svoj epitaf. Nadaljnji lastniki: 1763 Jožef Danijel Novak, 1788 Franc Ksaverij Novak, 1805 Franc Anton Sebegg, 1828 Simon Warthol, 1864 Maksimilijan grof pl. Monte- cuccoli, 1880 celjska hranilnica, 1882 Kari Striicker, ki je graščino bistve- no povečal, znotraj pa temeljito pre- zidal. Med obema vojnama je bila v rokah veleposestnika K. Kubesa, po vojni pa so jo nacionalizirali. Zdaj rabi za stanovanja. Graščinska kape- la Povišanja sv. Križa se prvič ome- nja ob vizitaciji 1751. Stavba je pozidana na pravokotni tlorisni osnovi s štirimi trakti in no- tranjim dvoriščem. Ob najožji trakt, ki rabi le za hodnik in prehod na zunanje dvorišče, se prislanjata dve samostojni gospodarski krili. Gra- ščina je enonadstropna, s svetlobni- mi odprtinami na podstrešju in strmo streho. Čelna fasada je v osi poudarjena z altanom, ki ga nosijo štirje pari stebrov, in atiko, ki je na vrhu okrašena s plastiko »armata«, ob straneh pa z dvama levoma, ki pridržujeta grba. Tudi začelna fasa- da ima v osi nad dvoriščnim preho- dom atiko, ki je baročno oblikovana, na njej pa je sekundarno izpisana letnica 1886 s kraticama C. St. (Carl Striicker). Nad polkrožnim preho- dom je neogotska bifora, ob njej sto- jita na konzolah okoli 2 m visoki ko- sitrni plastiki lancknehtov. Zunanje fasade so neogotsko preoblikovane. Dvorišče je opremljeno z arkada- mi. Te opirajo v pritličju masivni kvadratni slopi, v nadstropju pa vit- ki okrogli stebriči. Oboki na arka- dnem hodniku so križnogrebenasti. V pritličju so kletni prostori, oprernljeni z banjastimi oboki s so- svodnicami, obokanih pa je tudi ne- kaj prostorov v nadstropju. Nanj drži dvoramno, s kamnitno balustra- dno ograjo okrašeno stopnišče. So- be v nadstropju so večidel prenov- ljene, le v dveh sta na stropih še ohranjena baročna štukireina okvira. Tu je tudi kapela z zrcalnim obo- kom, ki je členjena s štukiranimi pi- lastri in močno gredo. Kapela je po- slikana. V osrednjem polju oboka je naslikana Marija Devica v oblakih, ki jih pridržujejo angeli. V obodnih poljih s štukirarumi obrobami so svetniki in svetnice. Vmes so vaze s cvetlicami. Stil slikarije kaže, da so freske delo Antona Lerchingerja. Na teraso pred graščino, ki se od- pira proti lahno spuščajočemu se pobočju, drže široke stopnice. Ob njih sta na piedestalih mogočna opečna leva, na terasi pa sta postav- ljeni kamnitni baročni plastiki dveh nimf iz debelozrnatega peščenjaka, visoki okoli dva metra. Ena drži v rokah kitaro, druga liro. Graščino, kakršno še vidimo na upodobitvi v stari Kaiserjevi suiti, je opisal Janisch kot nadstropno stav- bo z dvemi krili, dolgimi za devet oz. sedem okenskih osi, in lesenim stol- pičem. Ob njej omenja razsežna go- spodarska poslopja in tovarno kre- menčeve opeke. J PLOŠTANJ \ (Blumenstein), grad Plauštajn Nepreverjena lokacija na strmem griču v zaselku Ploštanj, naselje Si- benik pri Sentjutju pri Celju. Občina Šentjur. Grad je bil v posesti krške škofije. Ploštanjski vitezi se omenjajo od 1197 dalje; takrat nastopa kot priča krškega škofa krški ministerial Her- man - Hermannus de Plumenstei- ne. S tega gradu sta bila tudi 1241 kot priča omenjeni Hainricus de Plumstain in 1275 omenjeni Leupol- do. Grad se prvič omenja 1241 kot Plomstain in nato 1247 kot Plu- meynstaein, 1353 prvič kot vest Ple- menstain in 1354 vest Pljumstain. Siegmar in Nikel, omenjena 1341 kot prisednika v krškem fevdnem sodišču (Lehengericht), sta prodala utrdbo Sweikerju in Henriku Gun- dolfingenškemu, vendar jo je škof 1354 podelil v zajem Konradu Lan- dauskemu. 1404 je dobil grad v za- jem grof Herman Celjski in v celj- skem urbarju se 1498 poslednjič omenja. Po pripovedki so ga razde- jali Turki. Graščina Prešnik na litografiji iz prve polovice 19. stoletja NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, LaSko, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračeimo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.