p!kim v ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO DRUŽINSKI TEDNIK 1 Leto XIII. V Ljubljani, 30. oktobra 1941-XX. štev. 44 (628) Nad medveda se ne gre s šilom. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob Četrtkih. OrednlltTO la uprava ▼ Ljubljani. MiklofiiCeva 14/111. Pofitni pred«) fit. 845. Telefon It. 83-32. — Račun poStne hranilnice v Ljubljani fit. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankir&nih dop»BOv ne »prejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA *fi leta 8 Mr. */» leta 1« lic, vse leto n Hr. V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Jo treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: eaoatolpčna petitna vrsta ali njen prostor (vifiina 3 mm in fiirina 65 mm) 2.70 lire; v oglasnem delu 1.70 lir«. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notic«: beseda OSO lire. Malt ogla-st: beseda 0 40 lire Oglasn’ davek povsod 8e posebej. Prt večkratnem naročilu popust. Danes: "1 Italijanščina za Slovence j (Gl. str. 9.) Učinkovita proslava XIX. obletnice Pohoda na Rim 3000 kmetov je dobilo osušeno zemljo na Ponfinskem polju , oktober 1922. je važna meja v godovinj Italije, razdobje, ki stoji v c ?m®niu fašizma in njegovega Du- žiJa'i ** ^an na novo za_ ',ela. Določila je načrte za velike b »podarske, socialne, politične in ver- jj-e reforme. Pogled v to dobo je ve- jj asma slika nezaslišanega napredka. ]..rug° doktrine, kakor demokratizem, Dr-eral*.zem m socializem, se zde v P imeri s tem veličastnim naukom har pritlikave. _ Neredi in stavke po svetovni vojni w odi glavni vzrok, da je Benito s ua?otini, bivši bojevnik v strelskih ' rkih, zbral vse zdrave sile italijan-lOm* nar°da okrog sebe in 23. marca j “■ ustanovil bojevniške fašije. Na-i„ra' ui jo je imel fašizem, ni bila ne eta vne PreProsfa- Treba je bilo za-dapVli ■ soc*aTzmu pot, ojačiti gospo-ustroj države in vrniti narodu vero vase. 6vJ.?, ualogo je fašizem izpolnil po j„°l najboljših močeh. Tri leta se | rRr‘t kruto in nespravljivo. Treba j mnogo napora in energije, da j” res,‘} to svojo nalogo. In naposled j. prišel dan sestanka v Napoliju, i, ,r,. ie Mussolini zahteval zase vso Politično moč. To je bil alarm za zadetek nove revolucionarne dobe. Nato je prišel 28. oktober 1922., “den najslavnejših dni v zgodovini fa-JlZ|ua: dan Pohoda na Rim. Takrat je «ussolini mobiliziral vse fašije in na «lu svojih sobojevnikov nastopil zma-|?8lavno pot proti Rimu. Takrat je J*®dar poklical Duceja na krmilo J^ojo vlade kot predstavnika nove l*«lije. Tisti dan se je začelo nezaslišano *®*o obnove, obnove, ki se nadaljuje ™rez prestanka. Ta obnova stoji v “•'Mnenju proglasa Velikega sveta, ▼ “Uumenju volivne reforme, zbornice in Korporacij, avtarkičnih JU«, zakona o delu, Narodnega sveta j ?rporacij itd. Tudi zunaj meja lta-1®. jo znano delo fašizma na področju •vdalne ureditve. Med najvažnejše »pehe spadajo tudi politike javnih es posebno elektrifikacije, cestnih in Prometnih sredstev, socialne zakono-?*1®, verske politike, sprava s Cer-tnA *n. dolski zakon. Fašizem je na-°d nasitil in ga zadovoljil. l ^aMzem ima svoje bojevniške iz-usnje, ima pa tudi svoj bojevniški z čaj. Zato je narodna vzgoja in ,zgoja mladine že vseh 20 let usmerjena b vzgoji discipline, pogumu in Požrtvovalnosti. To dokazujejo boji v abesiniji, na Španskem in v Rusiji. V tem duhu in v senci fašijev je ®3 italijanski narod slovesno prosla-..l* XIX. obletnico Pohoda na Rim, istega dne, ko se je začelo pisati Oyo( veliko poglavje v zgodovini Ita-1® in Italijanskega Naroda. Proslavil b® ie strnjen okrog svojega Duceja, ki ■ ®di narod od zmage do zmage. Naj-??*i učinkovita proslava tega zgodo-JU8kega dne je pa izročitev osušenega “Ontinakega polja 3000 kmetom v last. Veličastna proslava fta Pontinskem polju Julona, 27. oktobra. Duce je bil *®raj dopoldne spet med svojimi **J^>mnimi, a delovnimi sodelavci pri r*li kem delu za osušen je velikega j Rutinskega polja. Predčasno jim je zročil v last zemljo, ki so jo s svojo °‘jo in s svojim delom oplodili. Okrog 3000 družinskih očetov je ceraj svečano sklenilo pogodbe z na-“!®nalno ustanovo bojevnikov, s katodni se je njihov dosedanji zakup Premeni! v lastninsko pravico. Osu-6yanje Pontiuskega polja je tako dolblo svoj končni rezultat. Kolonisti, vSo se posvetili zemlji nekdanjih JU °č viri j, so postali lastniki hiš, pose- živine in strojev, obenem pa neposredno odgovorni za nadaljnji pro-Jdt; osušenih predelov Pontiuskega r°lja. Spričo tega je imela ta rnani-®stacija še svoj prav posebni pomen va je tudi potekla ob izrednem navdušuje vsega prebivalstva, kmečkega *U delavskega, ki je izrazilo svpjo ne-rnajno zvestobo stvaritelju velikega ®eta. Ducejev prihod Duce je prispel na Pontinsko polje s posebnim vlakom okrog 11. Z njim sta prišla tudi Tajnik stranke in Kmetijski minister. V Litoriji so Duceja sprejeli predsednik bojevniške organizacije, minister za italijansko Afriko, korporacijski minister, državni podtajnik prometnega ministrstva, komisar za notranje preseljevanje, načelnik miličnega štaba ter druge ugledne osebnosti. Duce je takoj po prihodu pregledal četo častniških gojencev, ki je bila razvrščena na postaji. Pred njo so bili v strumnih vrstah pripadniki lik-torskih mladinskih organizacij Med zvoki godbe je Duce z avtomobilom Ko se je leta 1932. ustanovila občina Littoria, je Mussolini dejal, da se bodo kolonisti z veseljem lotili dela tudi zaradi tega, ker bodo v 19 ali 20 letih postali definitivni lastniki svoje zemlje. Delo je bilo ogromno. 18. decembra se je ustanovila nova pokrajina na trdnih tleh nekdanjega močvirja. Ko je bila dosežena tehnična zmaga nad zemljo, se je borba nadaljevala na gospodarskem jmdroč-ju. Duce sam je vzpodbujal delavce in kazal pot. Tako je 29 oktobra 1937, ob ustanovitvi Ajnilie poudaril, da želi in hoče. da bi v čim krajšem času kolonisti postali lastniki zemlje, ki jo obdelujejo s svojimi žulji. V celoti so znašali državni prispevki za osušilev krenil v mesto. Množica mu je priredila spotoma viharne ovacije. Z avtomobilom se je Duce odpeljal v novi mestni okraj, kjer si je ogledal nekaj novih gradenj. Nato se je pripeljal v mestni center, kjer so bile zbrane velike množice ljudi. Podal se je v palačo uradov in se pojavil pred množico, ki ga je sprejela z neskončnim vzklikanjem. Duce je vzklikanju odgovoril s fašističnim pozdravom. Med množico je bilo prav spredaj razvrščenih vseh 3000 kolonistov, ki so včeraj sklenili omenjene pogodbe z bojevniško ustanovo in vsi so bili v fašističnih uniformah. Poročilo Tajnika stranke in predsednika bojevnikov Tajnik stranke je Duceju s konkretnimi podatki poročal o fašistični in vojaški organizaciji v lilttorski pokrajini. Organiziran je prav ves narod v njej. Nato je predsednik bojevniške ustanove kratko poročal o osuševalnih delih in o pomenu svečanosti. Osuševalne zadruge so se lotile dela 23. novembra 1929. 10. novembra 1931., 29. oktobra 1939. je bilo tehnično delo dovršeno. Tedaj se je ustanovila Po-mezia. Investirani so bili ogromni ka-pitali. Angažirala se je cela organizacija najboljših tehnikov in velika vojska delavcev. Vse ogromno delo pa se. je dovršilo šele.včeraj, ko se je spremenila'množica ročnih delavcev v male posestnike. Pobtinskega polja 549 milijonov ali povprečno po 12.000 lir na hektar. S temi prispevki so se gradile hiše, osu-ševala zemljišča, speljale ceste in krili vsi drugi izdatki. Državni prispevki so le malo presegli zneske rednih podjror, kakor jih zakon dodeljuje vsem osuševalcem močvirnatega ozemlja. Bili pa so nižji kakor sorazmerni izdatki za druga podobna osuševalna dela. Lažne so trditve, da je osušitev Pon-tinskega močvirja stala državo ogromen denar. Sedaj je vse polje, razen nekaterih predelov okrog Aprilie in Pomezie, stoodstotno obdelano. Položaj je docela spremenjen. Pred leti so na Pontinskem polju pridelali nekaj tisoč stotov žita, sedaj ga pridelajo na stotisoče stotov, poleg tega pa velike množine sladkorne pese in drugih pridelkov. Na nekaterih posestvih so pridelali kar po 63 stotov žita in po 530 stotov sladkorne pese. Velik je pridelek sena in druge krme, zaradi česar se je močno razvila živinoreja. Na Pontinskem polju goje 31.000 glav živine, med njimi 5500 krav mlekaric Pontinsko polje obsega 140.000 ha zemlje ki je osušena, vsa spremenjena v polja, med katera so speljani prekopi in gosto omrežje cest. Na njem je bilo zgrajenih na tisoče kmečkih hiš, 5 mest in 18 vasi. Na.Pontinskem polju živi sedaj nov narod, ki šteje 60 000 ljudi. Bojevniška ustanova je sama zgradila- 2951 kmečkih hiš, 487 km ceste, 15.600 km prekopov, 21 km vodovodov, 640 km električnih napeljav visoke napetosti in 1080 km telefonskih zvez. Pričela je graditi tudi obsežno omrežje namakalnih prekopov, iz katerih voda že namaka 715 ha zemlje, a jih bo v bodoče še nadaljnjih 3100. Ponekod so bila zemljišča izravnana in je bilo prekopane za 2 milijona kubičnih metrov zemlje. Zemljišča so bila zavarovana z gozdnimi pasovi. V ta namen je bilo doslej Zasajenih nad 35.000 dreves. Na Pontinskem polju so pričeli pridobivati tudi bombaž. Od leta 1937. dalje ga je bilo pridobljenega povprečno j)o 13.000 stotov. Že sedaj znaša letni dobiček osušitve Pontiuskega močvirja povprečno jm> 100 milijonov lir na leto. Vsi stroški so bili skoraj že v celoti poplačani z doslej doseženimi rezultati. Na socialnem področju je bilo poskrbljeno za socialno zavarovanje delavcev in družin pa tudi za zavarovanje pridelkov in živine. Organiziral se je kmetijski kredit. 30. septembra so 2895 kolonistom na 29t4 zemljiščih izročili predvidene sezname za dodelitev zemljišč v končno last. Le 31 družin se je odločilo, da se vrnejo v svoje prvotne domače kraje. V oktobru je bilo podpisanih 2350 pogodb. V nekaj tednih bodo sklenjene še nadaljuje. Ducejev govor Nato je spregovoril Duce. Dejal je: Črne srajce, kmetje, tovariši! Današnji dan, 26. oktobra XIX. leta !a-šistične dobe spada med važne dni sedaj že desetletne zgodovine osušenega Pontinskega polja. Tisoči vaših tovarišev so sedaj postali posestniki svojih zemljišč, zemlje, ki so jo oplodili z nezadržnim delom in ljubeznijo. Prepričan sem, da bodo svoje delo prav tako opravljali tudi v bodoče in s še večjim čutom odgovornosti. S to manifestacijo je bila kakor prej gospodarsko in tehnično, sedaj človeško in socialno kronana velika zasnova osušitve nekdanjih pontinskih močvirij, ki je neomajen dokaz naših visokih organizacijskih in stvariteljskih sposobnosti. 7. enako neomajno voljo, kakor smo z njo dosegli ta cilj, bomo dosegli tudi naš najvišji cilj, za katerega smo so borili, se borimo in se bomo borili do zmage. Navdušenje je bilo ta trenutek nepopisno. Množice so vedno znova vzklikale, mahale z robci, s pokrivali in prapori. Ko se je navdušenje poleglo, je Duce zapustil balkon palače uradov in je v pritličju prisostvoval formalni izročitvi pogodb in lastninske pravice dosedanjim kolonistom. Podpis lastninskih pogodb Duceju so predstavili koloniste. Prvi je bil na vrsti Valentin Micheletti, oče šestih sinov. Razen njega in predsednika bojevniške ustanove je njegovo jrogodbo podpisal tudi Duce. Pred Ducejem je podpisalo pogodbo še nadaljnjih 100 dosedanjih kolonistov. Nadaljnji so jih podpisovali po vrstnem redu. Duce se je nato znova vrnil na svojo prejšnje mesto. Ljudstvo ga je s svojim navdušenjem priklicalo in je tedaj znova vzvalovelo v viharnem vzklikanju in manifestiranju Tako so jo moral vrniti pred ljudi še nekajkrat. Nazadnje se jo spet odpeljal z avtomobilom. Pregledal jo še nekaj bombažnih nasadov, se zanimal za njihovo obdelovanje, nato pa krenil na postajo. se poslovil od zastopnikov krajevnih oblasti ter se odpeljal s Pontiuskega polja. Naredite Visokega Komisarja Določbe za legalizacijo javnih listin Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1911-X1X št. 291 in smatrajoč za potrebno urediti legali-ziranje javnih listin, odreja: Člen 1. Podpisi javnih funkcionarjev in javnih uradnikov katere koli vrste kakor tudi jrodpisi oseb svobodnega poklica na listinah, potrdilih, izpiskih in prepisih listin, ki se žele predložiti kateremu koli uradu zunaj krajevne pristojnosti, območja ali občine bivališča podpisnika, so morajo legalizirati. Člen 2. Fakultativna pa je legalizacija podpisov javnih funkcionarjev ali javnih uradnikov na listinah, potrdilih, izpiskih in prepisih listin, ki naj se uveljavljajo v isti občini ali na ozemlju, pod redno pristojnostjo funkcionarja ali v območju javnega uradnika. ki je podpisal. Člen 3. Predsednik okrožnih sodišč in satrešine okrajnih sodišč legalizirajo potrdila, ki se nanašajo na osebni stan in so jih izdali javni uradi s sedežem na ozemlju njih pristojnosti in ki naj se predložijo uradom Ljubljanske pokrajine zunaj tega ozemlja. Okrajni načelniki pa legalizirajo vse druge listine, potrdila, izpiske in prepise listin, ki šobili izdani in se pred lože kakor navaja drugi odstavek. Člen 4. Izpiske potrdila, izpiske in prepise listin, ki se žele predložiti kateremu koli javnemu uradu Kraljevine zunaj Ljubljanske pokrajine, legalizira Visoki Komisar ali funkcionar Visokega komisariata, ki se za to pooblasti. Člen 5. Prevode slovenskega besedila v italijanski jezik na vseh listinah po prednjih členih, za katere je po določbah člena 6. kr. ukaza z dn< 3. maja 1941-XIX št. 291 predpisana dvojezičnost, overja načelnik kabineta Visokega Komisarja, če se nameravajo predložiti javnim uradom Kraljevine zunaj Ljubljanske pokrajine, krajevno pristojni načelniki pa, ako se nameravajo predložiti v pokrajini zunaj njihovega območja. Člen 6 Legalizacija listin, potrdil, izpiskov in prepisov listin, ki so jih izdali javni funkcionarji ali javni uradniki bivše Dravske banovine pred 3. majem 1941., se opravlja enako, kakor je določeno v členih 3. in 4., le da se mora slovenskemu besedilu priložiti., overjen i prevod v italijanske* jeziku-po določbi, člena 5, Člen 7. Vse v tej naredbi omenjen« listine se morajo, ker bi bile sicer nične, kolkovati skladno z veljavnimi taksnimi predpisi, na vseh jra se mota nalepiti kolek 5 lir za legalizacijo. Na listinah, ]>otrdilih, prepisih ali izpiskih sta za njih veljavnost v Kraljevini zavezani taksi največ le dva legalizaciji. Legalizacijska taksa se ne plačuje, če je po veVajočih zakonih listina, na kateri ja podpis, ki naj so legalizira, oproščena taks. Ista ugodnost se priznava listinam oseb, ki s potrdilom svoje občine izkažejo svoje siromašno stanje. Člen 8. Za listine, potrdila, izpisk« m prepise listin, izdane v drugih pokrajinah Kraljevine, ki naj bi se predložili v Ljubljanski pokrajini, veljajo legalizacije po tamkaj veljajočih predpisih. Člen 9. Ta naredba, ki nadomestni« prejšnje, njej nasprotujoče določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 30. sep'. 1941-XTX, Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLl Omejitev avtomobilskega prometa Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glade na komisarijatsze na-redbe z dne 29. aprila 194l-XIX št. IS, 12. julija 1941-XIX št. 65 in 24. septembra 1941-X1X št. 111 in na j>od-stavi člena 3. kr ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 odreja: Člen 1. V naredbi št. 111 z dne 24. septembra 1941-XIX določeni rok veljavnosti posebnih prometnih dovolil za potniške avtomobile ter motorna kolesa brez prikolice in z ujo, na bencinski pogon, se podaljšuje do 15. novembra 1941-XX, Člen 2. Od 16. novembra 1941-XX dalje preneha z vsemi učinki veljavnost posebnih prometnih dovolil za potniške avtomobile z bencinskim pogonom, izvzemši za imetnike posebnih dovolil, glasečih se na: 1. Visoki Komisarijat, 2. državna, pokrajinska, občinska oblastva, 3. Nacionalno fašistično stranko, 4. škofe, upravitelje škofij, 5. sanitetne uradnike in pogodbeno sanitetno osebje, 6. inozemske časnikarje, Nadaljevanje na S. strani 7. na avtoizvoščke in avtonajemšžke, toda z omejitvijo na en potniški avtomobil za vsakega obratovalca. Člen 3. Imetniki prometnih dovolil za potniške avtomobile na bencinski pogon, pripadajoči zgoraj navedenim kategorijam, morajo do vštetega 15. novembra 1941-XX prositi pri’ uradu za civilno motorizacijo Visokega komisa-rijata za novo prometno dovolilo in nov spoznavni znak, in to ločeno za motorna vozila v zasebni uporabi in za motorna vozila v javni upbrabi (avtoizvoščke in avtonajemščke). Člen 4. Da bi smeli še po 15. novembru 1941-XX uporabljati vozila, morajo javno ustanove in zasebni imetniki prometnih dovolil za motorna kolesa brez prikolice in z njo do omenjenega dne pri uradu za civilno motorizacijo z redno obrazloženo prošnjo prositi za novo prometno dovolilo in ustrezni spoznavni znak. Člen 5. Od 16. novembra 1941-XX daje se imetnikom posebnih prometnih dovolil strogo prepoveduje s potniškimi avtomobili na bencinski pogon prevažati osebe svoje družine ali tuje osebe, če ni za to upravičenega službenega razloga. Oblastva javno varnosti in organi, ki jim je poverjeno prometno nadzorstvo, bodo kar najstrože nadzorovali, da se preprečijo kršitve navedene prepovedi. Kršiteljem se brezpogojno odvzame posebno prometno dovolilo in K! bodo nanje uporabljale kazni, ki jih določa člen 7. .naredbe št. 65 z dne 12. ju-Iiia 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI Preureditev gasilstva Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na zakon o organizaciji gasilstva bivše kraljevine Jugoslavije * dne 15. julija 1933., na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. ‘291 in smatrajoč za potrebno, da se preuredi organizacija gasilstva odloča: člen 1. Skupščina, osrednji odbor in nadzorni odbor Gasilske zajednice Ljubljanske pokrajine se razpuščajo in se imenuje za izrednega komisarja te zajednice cav. uit. dr. inž. Giorgio Conighi, ki jo bo upravljal in preuredil gasilsko službo skladno s smernicami in navodili, ki mu jih ho dajal Visoki Komisar. Pri izvrševanju teh dolžnosti mu bo v pomoč sosvet, sestavljen iz gg. dr. Antona Kodreta, Bogdana Pogačnika in dr. inž. Franceta D^nca ter poveljnika poklicnih gasilcev mesta Ljubljane. Člen 2. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 22. oktobra 1941-XIX. Visoki komisar EMILIO GRAZIOLI Izpitna komisija za učitelje v šolah za defektne otroke Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na pravila o strokovni izobrazbi učiteljev v šolah za defektne otroke z dne 8. februarja 1935., na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na Člen 1. kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX št. 454 v zvezi s členom 6. kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XIX št. 452 in člena 6. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX in smatrajoč ukrep *a nujen odreja: Člen 1. Pri IV. oddelku Visokega Komisariata se postavlja izpitna komisija za usposobljenostne izpite za poučevanje v šolah za defektne otroke (gluhoneme, slepe, manj nadarjene) v Ljubljanski pokrajini. Predsednika, člane in poslovodjo izpitne komisije imenuje Visoki Komisar. Poslovodja nima glasovalne pravice. Člen 2. Izpitne roke odreja občasno komisar, ki določi prav tako tudi čas, v katerem naj se opravljajo ustni, pismeni in praktični deli izpita, in pogoje za pripustitev kandidatov. Člen 3. Ta naredba, ki nadomestuje vsako prejšnjo, njej nasprotujočo določbo, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 22. oktobra 1941-XIX. . Visoki komisar EMILIO GRAZIOLI Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu veljavne od ponedeljka 27. oktobra zjutraj do nedelje 2. novembra zvečer Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad Visokemu Komisariatu predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani tudi za prihodnji teden ter jih je ta odobril. Z odlokom VI11/2 št. 1133/4 Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene uaj-višje cene od ponedeljka 27. oktobra zjutraj do nedelje 2. novembra t. 1. zvečer. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 1.20 L.; zelnate glave na drobno izpod 10 kg 0.60 L.; zelnate glave na debelo 0.50 L.; kislo zelje na drobno 2 L.; repa na drobno izpod 10kg 0.70 L.; repa na debelo 0.50 L.; kisla repa 2 L.; rdeče zelje 0.80 L.; ohrovt 0.80 L.; cvetača 3 L.; brstni ohrovt 3 L.; koleraba 1L.; koleraba do 4 komade na kilogram 1.50 L.; rumena koleraba 0.50 L.; rdeča pesa 1.50 L.; rdeči korenček brez zelenja 2 L.; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.20 L.; črna redkev 1.20 L.; peteršilj 2.50 L.; por 3 L.; zelena 2.50 L.; domača čebula 2 L.; šalota 2 L.; česen, 25 glavic na kilogram, 4 L.; jedilne buče 0.50 L.; glavnata solata 2.50 L.; endivija 2 L.; otreblje-ni motovilec 6 L.; mehka špinača 2.50 L.; trda špinača 1.50 L.; liter suhih bezgovih jagod 3 L.; liter šipka 2 L.; kilogram letošnjega suhega lipovega cvetja 20 L.; domača žlahtna namizna jabolka 3 40 L.; domača namizna jabolka I. vrste 3 L.; domača jabolka 1. vrste gospodinjskih sort 2 L.; domača jabolka za vkuhavanje, nedozorela, črviva, obtolčena, nagnita 1.50L.; domače hruške od 2 do 4 L.; domače kutine 3 L.; žlahtno domače grozdje 4.50 L.; domače grozdje samorodnic (izabela, šmarnica) 3 L.; domači kostanj kg 3 L. — Gobe: a) rumeni in rjavi ježek, rumena griva (medvedove tačke ali parkeljci). štorovke, vse liter 1 L.; b) liter lisičk in večjih zimskih kolobarnic (mraznic. sivk) 1 50 L.; c) liter sirovk, ciganov, možkov (jelenovega jezika), žemljevca, ovčjega vimena 2 L.; d) liter majhnih sivk (mraznic) za vlaganje 2.50 L.; e) kilogram mladih Čebularjev in maslenk 3 L.; f) kilogram nerazvitih jurčkov z zaprtim klobukom 10 L.: g) kilogram razvitih iurčkov z odprtim klobukom 6 L. — Kunci žive teže 10 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 3 na modrem papirju. V vsakem šopku zelenjave za juho mora biti tudi vsaj en rdeči korenček Vse te cene morajo biti vidno označene pri vsem ▼ seniku navedenem blagu. Pohvalno omenjamo, da se je vidno označevanje cen na živilskem trgu že povsod uveljavilo, prav posebno pa moramo pohvaliti naše trnovske in krakovske zelen jadarice, ki so s tablicami s cenami dale vsem drugim prodajalkam in pridelovalkam dober zgled. S tem so odpadla tudi večkrat prav razburljiva pogajanja, da so sedaj gospodinje in tudi prodajalke res zadovoljne z redom na trgu. Vel. Kralj in Cesar je obiskal zasebno Pomorsko akademijo v Livornu. Sprejeli so ga poveljnik Akademije admiral Palavani in drugi visoki častniki. Vladar je prisostvoval mimohodu strumne čete gojencev in telovadnemu nastopu. Po paradi si je ogledal vse prostore in delavnice Akademije ter ostale naprave. Pri odhodu iz Akademije se je pred vhodom zbrala velika množica ljudi, ki je Vladarja navdušeno pozdravljala. Duce je imenoval Eksc: Visokega Komisarja Emilia Graziolija za Zveznega Tajnika novo ustapovljene Zveze bojnih fašijev v Ljubljani. Italijanski zunanji minister grof Cia-no je te dni obiskal kanclerja Hitlerja v njegovem glavnem stanu na vzhodnem bojišču. Razgovor je pote- j kel v duhu starega prijateljstva med obema narodoma in preizkušenega tovarištva v boju. Pri razgovoru je bil navzočen tudi nemški zunanji minister Ribbentrop. Grof Ciano je na povabilo nemške vlade ostal nekaj dni v Nemčiji 5000 lir je podaril Eksc. Vis. Komisar Grazioli Šentjakobski ljudski knjižnici, da si izpopolni evojo italijansko knjižnico. Razmejitveno pogodbo med Hrvatsko in Črno goro so ta teden podpisali v Zagrebu. Italijo sta zastopala pooblaščeni minister Pietro Marclii kot zastopnik zunanjega ministra grofa Cia-na in italijanski poslanik v Zagrebu Casertano; Hrvatsko sta zastopala zunanji minister Lorkovič in hrvatski poslanik v Rimu Peric. Pogodba določa mejo po črti, ki so jo že dne 18. maja določili v Rimu in v glavnem po stari avstrijsko-črnogorski meji. Posebna komisija bo na ozemlju določila natančno mejo, upoštevajoč gospodarske potrebe in zahteve prometa. Pogodba je stopila v veljavo takoj po podpisu. Duce je določil nove uradne ure za državne urade. Zaradi varčevanja z elektriko in kurjavo bodo državni uradi od 5. novembra dalje obratovali ob delavnikih od 9 do 15., ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. Nove uradne ure veljajo do konca meseca marca 1942. Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino dovoljuje do konca meseca decembra izdelavo mandljevih slaščic, slaščic iz grozdnega sladkorja in medu, kandiranega sadja, in medenih kolačev. Vse zaloge, ki jih doslej slaščičarji v Ljubljanski pokrajini še niso razprodali, morajo prijaviti Prehranjevalnemu zavodu Visokega Komisariata. Po mesecu decembru bo dovoljeno izdelovati samo še piškote za otroke in bolnike. Vendar tudi to samo v določenih količinah in predpisih. Sanitetna avtokolona je pretekli teden obiskala Dragatuš. Zdravniki so pod vodstvom dr. Duceja pregledali 1360 ljudi. V navadna in priporočena pisma ni dovoljeno prilagati papirnatega denarja, prav tako tudi kovancev. Na to opozarja ljubljansko poštno ravnateljstvo. Ljubljansko opero so pričeli pred dnevi popravljati. Stavbno podjetje inž. Dukiča ie že postavilo oder ob Puccinijevi ulici. S 1. Januarjem bodo pocenili in olajšali poštni promet med Italijo in Nemčijo. Tako bo tarifa za pisma znižana od 1.25 na 1 liro, za dopisnice od 0.75 na 0.50 lire. za besedo v brzojavki pa od 0.21 na 0.185 lire. Vojaške dopuste bodo dobivali italijanski kmečki sinovi za jesensko setev, in sicer od 15. oktobra do 15. decembra. Vsak dopustnik bo dobil po 30 dni dopusta, v te dni mu pa ne bodo šteli dneve, ki jih potrebuje za vožnjo. Vodnikove knjige že petnajst let prinašajo slovenskim družinam najlepše razvedrilo za zimske urice: zanimivo, zabavno čtivo in poučen, koristen razgled po sodobnem 6vetu. Leto.-) izda Vodnikova družba konec novembra dve knjigi, in sicer Vodnikovo pratiko 1942. 6 članki in črticami uglednih avtorjev, lepimi ilustracijami in pestrim drobižem, pa sijajno povest »Jalov dom« znanega pesnika Mirana Jarca. Obe knjigi staneta samo 8 lir. Naročite jih lahko pri svojih krajevnih poverjenikih, v ljubljanski Tiskovni zadrugi ali pa naravnost v družbini pisarni v Ljubljani, Puccinijeva ulica 5, I. nadstropje. Toda treba je pohiteti z naročilom, ker bodo knjige, ki se tiskajo v omejeni nakladi, kakor vsako leto kmalu oddane! 25 kandidatov za železniško šolo eo letos sprejeli v železniško podčastniško šolo na Hrvatskem, ker potrebuje hrvatska vojska večje število mlajših podčastnikov, izvežbanih za železniško službo. Stroge kazni za raznašalce lažnivih vesti je izdal upravnik mesta Beograda. Razširile so se vesti, da bodo zasedbene oblasti pričele rekvirirati tople plašče, odeje, posode in drugo. Vsak, ki bo razširjal te vesti, bo kaznovan z zaporom, v težjih primerih pa tudi s prisilnim delom. Planinsko cvetje na Gorenjskem ne smejo uporabljati za vence in bodo straže morale prijaviti vsak zasačen prestopek. Med prepovedane cvetlice spada tudi rododendron. Zlasti pa velja to opozorilo za bližajoči se praznik Vseh svetnikov. Zavoje na fronto smejo pošiljati iz Štajerske do 1 kile teže. Zavoji morajo biti zaradi dolge poti dobro zaviti in prevezani z vrvco. V zavojih ne smejo pošiljati lahko pokvarljivih živil in vnetljivih reči, kakor na primer vžigalice. Božične pošiljke pa morajo pošiljatelji oddati do 1. decembra. Več ko 70.000 hrvatskih delavcev je že zaposlenih v Nemčiji. Hrvatske oblasti jim posvečajo vso skrb. Tako izhaja samo zanje hrvatski list »Domovina hrvatska«. Po njem so delavci v stalni zvezi z domovino in z akcijami, ki se vršijo v njihovo korist. Brezplačne kopeli za priseljence v Novem mestu, ki so pod oskrbo Rdečega križa, so uvedli že meseca oktobra. Za prihodnji mesec bodo delili vstopnice za brezplačne kopeli v prvih dneh novembra. Izdelovanje koles je Nemčija zaenkrat ustavila, ker je preobremenjena z izdelavo drugih izdelkov. Zato bodo izdelovali kolesa v zasedenih ozemljih in se bo z izdelki krila vsa potreba po kolesih, kolikor jo bodo dovolili z nakupnimi dovoljenji. Pri naročilih pa si trgovci ne bodo mogli več izbirati posameznih znamk koles. Ljubljanska Narodna galerija bo do konca meseca ob nedeljah zaprta, in sicer tudi za vse šolske obiske, ker poslopje popravljajo, Vsak prestopek, ki bi utegnil imeti za posledico neplodnost, morajo prijaviti zdravniki Najvišjemu zdravstvenemu svetu, da tako zaščitijo demografske interese italijanskega naroda. Za zatemnitev oken itd. kličite telefon 46-90, tapetnik Ivan Habič, Ljubljana, Poljanska 17. Listek ^Družinskega tednika" Kako naš Sivimo Napisal Alexis Carrel Ni dovolj samo živeti, potrebno nam je tudi veselje do življenja. Po-8°j za veselje do življenja je pa edravje. Zal je le malo ljudi res zdravih in takšnih, ki vedo, kako je treba zdravje varovati. Ljudje običajno mislimo, da je zdravje samo začasna rešitev pred boleznijo. Pozabljamo pa, da so pogoj za zdravje aktivna življenjska sposobnost in samozaupanje, moč in volja za boj, za ljubezen, za ustvarjanje. Pozabljamo, da je zdravje pogoj za bujen razvoj življenja, ki se kaže v tem, da si je človek sposoben ustvariti srečo. Poleg vsega tega pa pozabljamo, da pojem zdravja obsega telo in dušo. Pogoj zanj niso samo odpornost proti boleznim, ne samo fiziološka vztrajnost in sposobnost za izredne napore, temveč tudi moralna sila in duševna uravnovešenost. Kako so na primer srečni že tisti ljudje, ki se lahko pohvalijo že samo z dovršenim telesnim zdravjem! Statistike dokazujejo, da je silno malo ljudi zdravih. Celo statistike o otro-kih so že pogosto celo v najbolj ci- viliziranih državah pokazale, da je četrtina otrok pod minimalnim zdravstvenim nivojem, poleg tistih otrok, ki imajo gnile zobe, otečene mandlje in druge nedostatke. Mirne vesti lahko rečemo, d- polovica ljudi civiliziranih narodov boluje za različnimi boleznimi. Modernemu človeku je pa bolj ko kdaj prej potrebno dovršeno zdravje, saj mora izdržati razburjenja, hrupe in kaotično zmešnjavo v današnji družbi. Povsod, doma in zunaj njega, smo preobremenjeni s skrbmi in živčnim naporom. Zato ne moremo zdravje — kakor medicinska znanost — ceniti samo s fiziološkega stališča. Psihično in moralno zdravje sta prav tako izraz popolnoma razvitega človeškega bitja. Zadnji čas je, da se osvobodimo napačnega mišljenja, da človeško telo obstoja iz samostojnih organov, popolnoma različnih od duše. Naše telo je nastalo iz enega samega jajčeca, sestoječega iz ene same celice. Ta celica se je razdelila na dva dela, ki sta se nato še dalje delila. Ta proces deljenja se je tako dolgo nadaljeval, dokler se ni popolnoma razvilo celo telo. Tako se je enotnost jajčeca razdelila v mnogostranost, a prvotna enotnost obstoja še dalje tudi v odraslem organizmu. Organi in zavest se harmonično dopolnjujejo s pomočjo kompliciranega omrežja živcev in živčnih centrov, kakor tudi s pomočjo hormonov, znanih kenjičnih glasnikov, ki jih žleze pošiljajo v vse dele telesa. Zdravje je zatorej ohranjevanje te neporušljive enotnosti. Odvisno je prav tako od sposobnosti organov kakor tudi od harmonije njihovih odnosov. Zdravje se na primer poslabša, kadar poapnenje ožilja moti krvni obtok. Prav tako se poslabša, kadar jeza, strahovanje ali nejevolja vržejo iz ravnotežja vegetativni živčni sistem notranjih organov, mozga ali srca. Ljudska dejavnost je hkrati fizična in psihična. Telo in duša tvorita eno samo celoto. Bolezen ščitne žleze ali tumor v mozgu se utegneta pokazati v duševni in moralni motnji. In narobe: psihične motnje pogosto povzročajo motnje v želodcu ali krvnem obtoku. Zdravo telo živi v miru. Dokler je zdiavo, sploh ne občutimo njegovega delovanja. Vsi organi našega telesa imajo izredno občutljive živce. Z njihovo pomočjo pošiljajo svoja poročila samostojnim živčnim centrom, zlasti pa mozgu. Ta podzavestna sporočila dajejo življenju raznolikost. Preden nastopi bolezen, zbude v nas občutek predstoječe motnje. Ce pa ta sporočila prihajajo Iz zdravih organov, nas navdajajo z neizrečno srečo — veseljem do življenja. Brez poznavanja teh steza v ljudskem telesu nismo zmožni urejevati svojega življenja. Tega poznavanja si pa ne moremo pridobiti is nekaj knjig in tudi ne od zdravnika specialista. Pridobili si ga bomo šele, ko bomo proučili več knjig, ali pa v stiku s tistimi zdravniki, ki imajo še zmerom toliko poguma, da se bavijo s celotno medicino. Vendar bi bilo pa kljub temu potrebno, da bi vsi razumeli nekatera načela. Pogoj za čuvanje ali vračanje zdravja je namreč volja do spoznavanja in volja do ravnanja. Zdravje je v glavnem osebna zadeva. Ne moremo ga kupiti ne pri zdravniku ne pri lekarnarju. Pridobiti si ga utegnemo samo z lastno pazljivostjo in sistematskim osebnim trudom. Vsak izmed nas se mora ravnati po glavnih splošnih pravilih: izogibati se vseh strupov! Pa naj izvirajo od znotraj ali od zunaj. Nega prebavnih organov, v prvi vrsti pa skrb za redno prebavo in zdrave zobe ter preprečevanje drugih kroničnih nalezljivih bolezni, bo preprečilo notranje zastrupljenje. Teže je pa preprečiti zastrupljenje od zunaj. Zato je potrebno, da se odrečemo kajenju — ali da ga vsaj v znatni meri omejimo. Močne volje je treba, da se odrečete »če-trtinkam« ali »Šilcem močnega« pred jedjo ali v trenutkih nejevolje. V modernem življenju ljudje uporabljajo silno veliko uspaval. V mnogih primerih 60 pa škodljivejša od nespečnosti, ki jo ublaže. Zdravje je sposobnost, da izkori-ičamo pogoje svoje okolice, ali se pa Blagovni promet na progi Ogulm-' Split—Šibenik je bil te dni vzpoetav-Ijen. Prevzemanje potnikov, prtljage in blaga pa je še ustavljeno na po* stajah Cerovac, Malovan, Znnanja, Pribušič, Plavno, Oton, Padjene 111 Stara Straža. Imovina vseh oseb, ki so zbežale i* Ilrvatske, bo zapadla državi. Pri h1®" nih zadrugah bo državno ravnateljstvo izračunalo delež pobeglih oseb in P? izterjalo od zadruge. Vrednostimovi-ne pa sme ravnateljstvo določati P° svobodni oceni. Oblačilne nakaznice na Hrvatskem so bile določene z novo zakonsko na* redbo, po kateri sme dobiti nakazal" co vsak posameznik, če nima več ko dve obleki, dva plašča, razen slavnost; nih oblek. Za ženske pa veljajo Jf* obleke, tri sezonske obleke in trij® pari čevljev. Kršilci teh odredb boo« kaznovani z zaporom do 6 mesecev aU pa z denarno kaznijo do 100.000 kun- Kovani drobiž priporoča upr*"'3 cestne železnice vsem potnikom, ki 60 bodo na praznik Vseh svetnikov vo* zili na pokopališča. Vsak potnik, kateremu sprevodnik ne bo mogel menjati denarja, bo moral pri prvi P°' staji izstopiti. 12.000 otrok se je letos vpisalo y *®' grebške ljudske šole. Med njimi P® niso všteti učenci raznih zasebnih katerih število je prav tako veliko. Sarajevsko državno bolnišnico so čeli večati. Zgradili bodo nekaj novi“ paviljonov, takoj pa bodo pričeli * adaptacijo kirurškega in ginekološke* ga oddelka. Vsa popravila bodo stal® 700.000 kun. Zagrebška mestna občina namerava kupiti dva premogovnika, da bo teJV*0 Zagreb založila z dovoljno množin0 premoga. 2 milijona kun je nabral Odbor ** pomoč osirotelim otrokom v Bosni i® Hercegovini. Del denarja so že odp?j slali v okraje, kjer se zbirajo sirote najbolj prizadetih krajev. Poleg denarja so pa nabrali tudi veliko obl®' čil in hrane. Svečano so zaprisegli v nedeljo do* poldne pomočnike in pomočnice Rde* čega križa v Mariboru. Zaprisega J8 bila zaključek tečaja, ki ga je prir®T dil mariborski Rdeči križ. Svečano6:1 so prisostvovali številni zastopniki vilnih in vojaških oblasti in mnog0 drugega prebivalstva. Vinkovačko Novo Selo je Hrvaško Notranje Ministrstvo preimenovalo v Neudorf, okraj Vinkovci. Silna burja je pred dnevi divjala v Tnstu in povzročila veliko škodo. r>'eT' jala je tudi smrtno žrtev. Truplo ne' kega moškega so potegnili iz morja-Z neke hiše je odnesla streho, 1,8 neki cesti je pa burja izruvala velik0 drevo. Gasilci so imeli polne roke de* la, da so lahko pomagali ljudem v nevarnosti. S premoženjem bivšega Sokola n® področju zdanje Hrvatske upravlja §,a' mo Ministrstvo za Korporacije. Do 15. novembra je podaljšan rok vpis na zagrebško vseučilišče. Doslej se je vpisalo okrog 5200 slušatelje^ Prosvetni minister je ukazal za vS0 slušatelje in slušateljice pozdrav * dviganjem desne roke. Na pozdrav >za dom« morajo odzdravili sspremn'^ Hrvatski zastopniki so se vrnili J® Švice, kjer so se v Luganu s švicarskimi zastopniki pogajali glede ne-posrednega železniškega prometa med Hrvatsko in Švico. Dogovorili so se 0 tovornem prometu in načinu plačevanja med obema državama. Komisariat za srbske begunce, ki 60 pribežali iz raznih krajev v Srbijo, 80 ustanovili v Beogradu, vodi ga P.® ravnatelj tovarne Bata, g. Tomo Maksimovič. Komisariat bo osnoval begun* ske kuhinje, zlasti se bo pa zanimaj za otroke in onemogle. Prav tako b0 poskušal preskrbeti beguncem delo. pred njimi varujemo. Spremembe " naši okolici, v kateri živimo, imsj® za posledico delovanje posebnega ‘j’ ziološkega mehanizma — sposobnosti j>rilagojevanja. To delovanje omog0' ča našim organom, da se hitro poslu" žijo sredstev, s pomočjo katerih 6 upro novemu položaju. Če na prime^ zunanja temperatura raste, ta mehanizem avtomatsko prepreči dviganj naše notranje telesne temperature, t-^ se srečamo s sovražnikom, prisili na' še žleze, da izločajo v kri posebn^ tekočine, ki pospešijo puts in P°vf’ čajo krvni pritisk ter količino s . korja, potrebnega mišicam kot goriX za napad ali za obrambo. Podobno J z bakterijami. Njihova navzočnost telesnem tkivu povzroča reakcijo, 10 jih skuša uničiti. Sposobnost prilagojevanja da organizmu moči za boj z boiezrtimi 1. za ohranitev notranje harmonije tu kljub vsem spremembam v okolij-Zdržnost in odpornost se okrepi' ’ brž ko začnemo krepiti organizem, ^ ga prilagajamo s sistematsko vajo to je z bojem z okolico in z zunanj mi prilikami. Zdravje je zatorej rezUja tanta naših sposobnosti prilagojevani okolici in prilikam. Naša sreča je, da živimo V°. podnebjem, kakršno je naše. To P° nebje je namreč iziedno ugodno, K se menja toplota s hladom, mraz sneg s soncem. Te njegove predno in koristen učinek pa izgubimo, k8° zobna pasfa ? n,**a *° *®plen'le oblasti v ■, u raznim trgovcem in tudi za-' nikoni. Milo so bili prodajali po , J? *n več za kilogram. Vsi pri-eti ao občutno kaznovani. dr-K' ,-Z grozdnih koščic poskuša pri-d» i1 *®ntrala za kemične proizvo-biji, ker vsebujejo koščice 20 '™ov olja. Zdaj proučujejo možnih’ kako bi se na najlažji naHn to ^Pridobivalo. Rph™:®W) popolnih serij znamk v prid rms* m ujetnikom bo izdalo srbsko vnivi^ui.^bristrstvo. Na znamkah bo Ke • mo*‘v freske iz samostana i’Je,sn'ce’ predstavljajoč snemanje Kmtusa s križa. Ča® 80 Pr*^el' rediti tudi Zagreb-riil-1’ 8evec*a Pa prašičev ne bodo re-g v mestu, ampak v okoliških va-nivi' i ai za^ostno število prašičev bo Lj1™« občina, prav tako bodo pa eo ,llur jamčili, da mu mast in me-v P™ uvozu v mesto ne bodo od-n»„-Vv 'v ki 60 se odločili za rejo TlfaX*X * * vviii/ciii icjv Sel v’ bodo dobili od občine po-j,-.,?!? nakaznice za nabavo potrebne “ohčine koruze, 6I> ,delavcev i z Karlovca je pri-p' .° v. Zagreb, kjer so se poklonili v Javniku. Poglavnik jih je sprejel Rn a uu hrvatskega 6abora in jim je " e8°vorH navdušene besede. Nemški bi Visokega Komisarja hišna zaklonišča zmerom pripravljena. Za redno vzdrževanje in snaženje zaklonišča je odgovoren hišni lastnik; organi Visokega Komisariata bodo ta zaklonišča večkrat pregledali. Hrvatsko ministrstvo je z novo odredbo določilo policijsko uro v Zagrebu ob 10 zvečer. Po tej uri ne sme biti nihče več na cesti, zaprti morajo biti pa tudi vsi javni lokali. Policijska ura traja do 5 zjutraj. Na Hrvatskem so omejili promet * živili. Po najnovejši odredbi ne smejo popotniki z vlakom voziti s seboj vec ko 10 kilogramov živeža. Za večjo količino morajo imeti posebno dovoljenje. Kdor bi pa brez dovoljenja vozil s seboj večjo količino živeža, mu ga bo obla6t zaplenila. 1. novembra stopijo pri nas v veljavo nove oblačilne nakaznice in s tem ra-cioniranje oblačilnih predmetov. Tako bo spet mogoče normalno poslovanje po trgovinah. Organizacijo Hitlerjeve mladine so ustanovili na Hrvatskem. Vodstvo mladine je prevzel von Seiler. Ob ustanovitvi le organizacije so priredili Hrvati veliko slovesnost. Dom akademskih ustašev bodo za- 5: zidati prihodnje leto v Zagrebu, lotno življenje akademske mladine Predan -i Brodarski minister in | bodo organizirali po ustaških načelih. Funi; nemške državne banke dr. Vsaka fakulteta bo imela svojo vojaško Po i.J6- Pretekli teden obiskal Rim. organizirano milico. Na fakultetah ki Končanem obisku je minister za red'?8 va^u*e Rafael Riccordi pri-v nt- *l-ieinu lla čast slavnostno večerjo ]e.r.‘lcirskem domu, ki so 6e je ude-jjv M* .mnogi italijanski in nemški od-ti-'11 in dostojanstveniki. Minister CnvarJnah, finančnih in železniških ura-i “e do 30. novembra. or .e> ve* posvetov so imeli na za-| ebškem mestnem poglavarstvu zara-motenj pri preskrbovanju Zagreba v Izdali eo stroge odredbe, da Postavijo red na tržnicah in odpra-lo druge napake pri uvažanju bla-v mesto. j. cestni zaščitni urad opozarja vse lubljanske hišne posestnike in nad-0rnike hiš, da morajo biti po odred- organizirano milico. Na fakultetah, ki imajo zelo veliko slušateljev, bodo pa še posebej organizirali vojaške od delke. Zagrebški mesarji smejo sami hoditi na kmete in kupovati živino neposredno od kmetov. Zadnji čas je namreč zaradi raznih zapor v Zagrebu zelo primanjkovalo mesa. Upajo, da bo tako Zagreb spet zadostno preskrbljen z mesom. Na Spodnjem Štajerskem je izšla naredba, po kateri smejo mesarji tudi konjsko meso in izdelke iz njega prodajati samo na nakaznice. Vendar kupci lahko dobe na vsak odrezek dvojno količino konjskega mesa. 412 vzorcev živil je preiskalo meseca septembra osebje mestnega tržnega urada v Ljubljani, med njimi 331 vzorcev mleka. Med temi vzorci mleka je bilo 24 nesnažnih, 14 vzorcev je vsebovalo preveč vode, 3 vzorci so bili pa posneti. Mestni tr?.ni urad je pregledal tudi kruh vseh ljubljanskih pekarn in ugotovil, da jedo Ljubljančani zdrav in dober kruh. Odbor za javna dela v Rimu je odobril razen drugih rednih upravnih ukrepov tudi mnogo načrtov za izboljšanje omrežja državnih cest. Med drugim je odobril tudi ureditev ceste Ljubljana—Škofljica. Za dajalce krvi so na odločujočih mestih v Rimu odobrili dodatne obroke hrane. 15 dni potem, ko so dali kri, dobe poleg normalne količine hrane še 500 gramov testenin. 400 gramov masti in 2700 gramov mesa. Po poročilih beograjskega >Novega vremena« s'.a se pri vaai Venčcu v Srbiji spopadla oborožena oddelka nemške vojske in komunistov. Borba je trajala več ur. Ubitih je bilo 2G komunistov, med njimi tudi neka ženska, padel je tudi poveljnik nemške posadke in trije vojaki, več jih je bilo ranjenih. Komunistom so zaplenili velike količine orožja. Obvezno posredovanje za službe bodo uvedli v Zagrebu. Doslej je namreč Borza dela izplačevala samo podpore nezaposlenim in izdajala vozovnice. Hrvati niso Slovani, je objavil te dni »Hrvatski narod«. Priselili so se daleč z vzhoda in zavladali Slovenom, od katerih so pozneje sprejeli jezik. Hrvati niso pleme, temveč od nekdaj samostojen narod. Preden so se torej preselili na Balkan, so bili neslovanskega porekla, šele po preselitvi so sprejeli slovanski jezik. S° živeti v preveč topli in pre-c suhi in nespiemenljivi klimi, tako dnK13' v Pisarn*> V avtomobilu in po-(j°bno. Naši koži je potrebno, da pri-se v stik z buijo, dežjem in vročim °ncem Pogoj za stik s prirodo je močan značaj in sistematski napor včasih je na primer že dovolj, da s anete dve uri prej in se naglo “Prehodite po parku. Nam vsem je pa znan pomen paž-hJC' M J° moramo posvečati naši prerani. Vemo, da kemične sestavine, P°'rebne za rast zdravega in fizično rženega tkiva, dobivamo od mešane rane: sveže povrtnine, sadja, žita, Jjueka in mesa in da jim ni treba še °dajatj dragih farmacevtskih pro-' uktov. Vendar se pa kljub temu po-jpsto izogibamo povrtnini in solati, ePrav vemo, da sta potrebni organiz-Sami smo odgovorni za svoj or-Banizem. Ali se zavedamo te odgo-ornosti? Ali izpolnjujemo svoje dolž-. °sti nasproti organizmu res razumno m dosledno? Naše zdravje je odvisno tudi od Psiholoških in družabnih pogojev. , reba se je varovati pogostnih raz-Urjenj_ neprestanih sprememb navad, Preveč pogostnih obiskov v kinu ali ^ePrestanega poslušanja radia in pre-uC hrupne družbe ter nepotrebnih srbi. Razen tega je potrebno, da °jemu notranjemu jazu postavimo r°ga pravila vsakdanjega telesnega, j °*,alnega, psihičnega napora, nače-časti in nesebičnosti. Nesporno je dejstvo, da so zakoni duševne higiene skoraj istovetni z zakoni morale. Vendar pa, ali ni končna naloga medicine ta, da pomaga do razvoja takšnih človeških bitij, ki jim ne bi bili potrebni ne zdravniki ne bolnišnice ne zdravila? Na koncu bi rad povedal še tole: Zdravje telesa in duše ni končni cilj. Glavni pomen zdravja je v tem, da vsakemu daje moč, da razvije prirojene sposobnosti in da v drami življenja dovršeno odigra svojo življenjsko vlogo — pa naj bo velika ali majhna. Čeprav lahko zdravniki znatno poboljšajo naše zdravje, je vendar v prvi vrsti naša lastna naloga, da se trudimo za svoje zdravje. Zakaj medicinske fakultete poleg specialistov ne vzgajajo tudi zdravnike, ki bi imeli široko razumevanje za človeka kot celoto in ki bi bili sposobni, poučiti nas, kako si bomo pridobili telesno in duševno zdravje? Treba bi bilo vse to poznati, ker nihče ne more namesto nas vršiti naše glavne naloge — da smo zdravi. Iz lastnega interesa bi bilo potrebno, da bi se za poznavanje samega sebe poslužili vseh že pridobljenih izkustev v svojo korist. Da bomo pa ta cilj dosegli, so potrebni osebni napori in osebna disciplina. Nedvomno je, da se nam bo to prizadevanje poplačalo. Mnogo ljudi bo obvarovalo pred različnimi boleznimi, vsem bo pa prineslo večje veselje do življenja. Železniška direkcija V Beogradu objavlja, da so s 17. oktobrom deloma ukinili dozdanji potniški in vozni promet v Srbiji. Promet se vrši samo še z nemškimi brzci in nekaterimi lokalnimi vlaki. Samo v Banatu je ostal promet nespremenjen. V Beogradu so odprli več ljudskih kuhinj, kjer bodo dobivali hrano siro-mašnejši sloji. 6,245.352 kg pšenice je pridelala letos Ljubljanska pokrajina v 95 občinah, na 23.770 kmetijah. Poleg tega so kmetovalci Ljubljanske pokrajine pridelali še 545.435 kg rži, 336.294 kg 6oržice in 2,000.000 kg ječmena. Ministrstvo za Korporacijo je prepovedalo gradnjo novih zgradb in industrijskih naprav Nove zgradbe se smejo graditi samo, če lahko njihov lastnik dokaže potrebo zanje. V Zagrebu že več dni zaseda posebna konferenca, ki razpravlja o porazdelitvi vagonskega parka bivših jugoslovanskih železnic. Konferenca se še nadaljuje. 200 komunistov in Židov so ustrelili 17. t. m. v Beogradu zaradi napada na dva člana nemške vojske. V Zagrebu bodo zgradili trgovsko akademijo in več drugih šolskih zgradb v skupni vrednosti 20 milijonov kun. V novi trgovski akademiji bodo imele šolske sobe trgovska akademija, srednja tehnična šola, obrtna šola, trgovska šola in še nekatere druge strokovne šole. Za gradnjo žcicznice na Hrvatskem je vlada določila 6kupno vsoto 300 milijonov kun. To vsoto bo uporabila za gradnjo novih in za popravilo in rekonstrukcijo starih železniških prog. Od te vsote bodo 76 milijonov uporabili za gradnjo drugega tira Zagreb-Zidani most, ostali denar je pa namenjen za druge proge. HrvaUki pesniki so se letos udeležili vsakoletnega romanja pesnikov v Weiniar v Nemčiji med 23. do 25. oktobrom. Sestanka so se udeležili tudi italijanski, madžarski, romunski, finski, slovaški, bolgaroki, španski, dun9ki, nizozemski, francoski, norveški, švicarski in švedski pesniki. Ilrvatski poslanik v Sofiji dr, Vladimir Židovec je pretekli teden priredil diplomatski obed v hrvatskem poslaništvu. Udeležili so se ga zunanji minister Popov, minister dvora Pomenov, nemški, italijanski, španski, romunski in japonfki poslanik in neki nemški admiral. Hrvatfka ima v Nemčiji poleg svojega j>oslaništva v Berlinu še generalni konzulat na Dunaju, v kratkem bodo pa generalni konzulat ustanovili tudi v Pragi za področje Češke in Moravske. Nezaposlenost v Zagrebu po hr-vatskih poročilih stalno nazaduje. Letos v avgustu je bilo v Zagrebu še 4077 nezaposlenih, zdaj je pa njihovo Število padlo na 2049, torej približno za polovico. Gradnjo beograjskega pristanišča nadzorujejo nemški upravni organi. Obalne naprave na desnem bregu Save so v dolžini enega kilometra že končane. Gotova so tudi že pristaniška skladišča na prostoru 4.500 kvadratnih metrov. Nemčija je poslala in postavila že štiri žerjave, poleg tega so že tlakovali cesto ob pristanišču. Brzojavko med Nemčijo in Srbijo so spet dovoljene. Pristojbina za vsako besedo znaša 21 pfenigov. Reorganizacijo zdravstvene' službe na Hrvatskem jo odredil zdravstveni minister dr. Petrič. Veliko pozornost je posvetil pobijanju vsakovrstnih bolezni in gradnji novih bolnišnic in zdravstvenih zavodov. V Hrvatski Kamenici so odprli otroško ortopedsko zdravilišče, v Iriškem Vencu pa okrevališče za bolne na pljučih. Vudi bolnišnici v Sarajevu in Zagrebu bodo povečali, dosedanjo bolnišnico v Mostarju bodo pa porušili in na njenem mestu zgradili novo, moderno. V Banjaluki grade bolnišnico e 500 posteljami. Državne krnšne, mesne in dodatne nakaznice bodo uvedli na Spodnjem Štajerskem. Na novo bodo dobili dodatne nakaznice mladina od 10. do 20. leta starosti in težki delavci. Otroci do 18 mesecev etaroeti pa dobe posebno otroško hranivo. Ostanke keltskih in zgodnjerimskih vasi so odkrili v Forminu pri Ptuju. Prof. Valter Schmid, ki je vodil odkopavanje starih grobov, je našel v njih sulice, obroče, prstane, steklene posode in še dokaj dobro ohranjen« okostnjake. Našel je tudi prostor, kjer so naši davni predniki sežigali trupla,’poleg tega pa ostanke nekdanjih hiš in ognjišč, kmetje so pa pri oranju svojih njiv naleteli na sledove nekdanjega tlaka. Prof. Schmid je ugotovil, da je bila na tem mestu v prvem stotatju pred našim štetjem neutrjena keltska vas. Način gradnje hiš je sicer še značilen za predzgodovinsko dobo, vendar so že vidni j>o-6ainezni vplivi rimske kulture. Osebne vesli Poročili so se: V Ljubljani: g. Bojaji Mervič, živino-zdravnik v Velikih Laščah, in gdč. Vida špecova, uradnica v Ejubljani; g. Julij Jesih, uradnik Poštne hranilnice, in gdč. Mari.a Breuerjeva, strokovna učiteljica. V Trstu: g. Stanislav Koretič, električar, in gdč Milena Kodričeva, zasebnica; g. Al do Trampuš, bolniški strežnik, in gdč. Margareta Polenči-čeva, bolniška strežnica; g. Anton Milo, ladijski natakar, in gdč. Alojzija Kumarjeva, šivilja; g. Bruno Calzi, slikar, in gdč. Marija Sker.ančsva, zasebnica; g. Angelo Jelčič, mehanik, in gdč. Marija Ana Kobalova. V Vrsniku pri Ledinah: g. Ludvik Frelih, rudar, in gdč. Rozalija Kržiš-nikova. V Spodnji Idriji: g. Lojze Močnik, rudar, in gdč. Marija Rovtarjeva. Bilo srečno! Umrli so: V Ljubljani: Frančiška Kraljeva; Mara Paulijeva; Rudi Masten, gostilničar; Ivan Pavlič, železniški sprevodnik v pok.; Ljublvoj Ba.t, poštni pripravnik; Franc Pernuš, svetnik stola sedmorice v po!;.; Mic;ka Marinkova; Margit pl. Wur>;bach-Tannenbergova; Terezija Skoporčsva. V Ljutomeru: 281etni Ivan Babič. V Mariboru: 461etna Helena Tratnikova; 721etni Jakcb Ulec; 731etni Ivan Stanič, posestnik; 491ebna Jožefa Krumplova; 451atni Aleksander Mihelič, certni mojster: 481etnl Franc Gra-dešak, zidar; 661etni Ludvik Dobaj, gozdar v pok ; 201etna Alojzija Vehrova. V Polhovem Gradcu: Leopold Rihar. V Devinu: 801etna Frančiška Legi-nova. V Novem mestu: 831etni Ignacij Klinc, višji davčni upravitelj v pok.; Peter Biščan. V Dobrnič"h: 591etnl Anton Muren, poštni upravitelj. V Ormožu: 58!etni Ludvik Kuharič, trgovec in pocestnik. V Cel u: Kristina Flikova. V Krupnju v Srbiji: Jože Barle, stud. iur. iz Naklega pri Kranju. V Gorici: 771etni Ivan Bevk, čevljarski mojster. V Trstu: 761etna Neža Intiharjeva; 76!etna Marija Škabar eva; 741etna Mihaela Gerinova; 611etna Antonita Gerbčeva; 741etna Karolina Godnikb-va; 741etni Marija štokovac; 341etna Albina Lumbarjeva; 90!etna Ivana Bezeljakov."'; 541etni Andrej Godina; 69-letna Ma>Ha Bertokova; 641etni Emil Podboj; 211etna Marija Hrovatinova. Naše sožaPe! Športni tednik Nadaljevanje iz 5. stolpca Mladika-Vit 9—0 Štirinajst dni so mogli Vičani proslavljati svoj uspeh 2—1 proti Slaviji; vmes so namreč prejšnjo nedeljo počivali — kakor nalašč je prišel ta počitek. Sedaj je seveda proslavljanja temeljiti konec prišel in so morali v svoje zapiske zabeležiti 0—9 z moštvom iz salezijanskega zavoda na Kodel evem. Mladi so še Vičani in se bodo morali še nekaterikrat sprijazniti s takimi in podobnimi rezultati. Mladičani so sl skoro zagotovili prvo mesto preko zime. Korotanci so jim sicer za petami, pa bi morali opraviti s Slavijo vsaj 12—0, če naj bi prehiteli konkurenta na prvem mestu. To naj-brže ne bo tako lahek opravek, zato se lahko smatrajo Mladičani za jesenske prvake v drugem razredu. Razpredelnica je v drugem razredu: Mladika Korotan Moste Vič Slavija 23—6 6 13—7 4 10—9 3 2—17 2 3—12 1 ‘Za prihodnjo nedeljo sta preostali še tekmi; Slavija-Korotan ln Vlč-Moste, pa bo tekmovanja v drugem razredu za to jesen konec. Pojasniti je tre ha h gornjima razpredelnicama, da sta sestavljeni po rezultatih, kakor so bili postavljeni na terenu. Medtem zveza še ni razen ene overovila nobene druge tekme in Ima poleg drugega razpravljati še o dveh protestih, od katerih je v sat eden nekoliko utemeljen. Utegne se torej pripetiti, da bo treba ali razpredelnici popravljati, ali pa zabeležiti kak nov rezultat v ponovljeni tekmi. O. C. = ŠPORTNI TEDNIK 4 Četrto kolo našega domačega prvenstvenega tekmovanja je minilo čisto v redu in dalo pričakovane rezultate; z eno malo izjemo. Ni bilo nikakih pritožb zastran že skoro udomačenih incidentov, menda so tudi sodniki piskali brez velikih prigovorov, škoda, da bo tega veselja kmalu konec; v prvem razredu bo trajalo se tri nedelje, drugi razred pa bo že prihodnjo nedeljo pri kraju. Medtem bo nemara pritisnilo ostrejše zimsko vreme in bo treba z nogometom res prenehati. Potem so imeli po dobrem starem običaju prihajati na vrsto zimski športi. A letos? Nekaj drsanja bo že tam pod Ceki-novim gradom, s smučarijo bo že bolj klavrno. Goren.ska smučišča so nam sedaj kaj od rok, težko, da bi nam Dolenjska mogla nuditi za smuko vsaj približno tak nadomestek, kot nam ga je dala za nedeljske poletne izlete. Bo treba malo potrpeti. Samo par obrobnih pripomb k nedeljskim nogometnim tekmam; Jadran-Svoboda 2—Z Po šibke, šem startu z Elanom in že mnogo boljši igri proti Ljubljani, so Svobodaši tokrat že bolj pogumno posegli v razvoj dogodkov. Trnovčanom so vsilili remis in jim odvzeli eno točko, kakor so pred par nedeljami Elanovcem tudi v remisu po nepotrebnem prepustili prav tako točko. Močno pomla eno svobodažko moštveoe sicer ne more gojiti pretiranih ambicij, toda prav s Trnovčani se sme spuititi v borbo za mesto v razpredelnici. Više nemara ne bo šlo. Trnovčani so se s tretjo točko namestili sredi razpredelnice in so lahko veseli, da zmorejo v sedanjih, zanje ne rožnatih razmerah, vsaj toliko. Na lastnem igrišču in v ure enem športnem življenju bi se utegnili upravičeno ozreti malo više. S čemer ne maramo reči, da jim je povsem zaprta pot navzgor Toda samo remis s Svobodo ne nudi pretiranega upanja za bližnjo bodočnost. Ljubi, ana Elan 8—0 V drugo so prišli Novomeščani v prvenstveni borbi v Ljubljano, da poskusijo svojo srečo v razpravi o točkah. Prvič jim je šlo skoro gladko; Svobodi so odnesli točko in so se od vsega začetka Izognili zadnjemu mestu. Proti belo-zelenim je bila stvar seveda nekoliko težavnejša, čeprav so tudi proti njim že dosegli neodločenih 5—5 v oni znameniti pri.ateljski bitki v Novem mestu. Kadar gre vsaj na pol za res, ne poznajo belo-zeleni nobene šale in vsujejo nasprotniku kar mimogrede nekaj žog v mrežo. Da so belo-zeleni vzeli stvar bolj ko ne z resne strani, dokazu-e že njihova kompletna borbena postava, ki so z njo nastopili proti enajstorici iz dolenjske metropole. Isto dokazu e tudi slog njihove igre, ki je bil eno taven in koristen; vsaj strmel je za tem. Po vsem tem je rezultat še skoro nekam skromno prišel do izraza. Pa naj bol Bom 3 videli, kako bo v Novem mestu spomladi. Mars-Grafika 5—0 športni zastopniki črne umetnosti so vsa za letos obsojeni na vlogo dobavi, teljev točk. Obenem si bodo njihovi razredni tovariši skušali v srečanjih z njimi očediti svoje količnike. Je le bilo nekoliko tvegano, ko so Grafiko pritegnili k sodelovanju v prvem razredu. Fantje s Pol an se niso dosti zmenili za slabo nasprotnikovo kakovost in so dosegU po najkrajši poti čim izdatnejši cilj. Bilo je dovolj, da so se za trenutek povzpeli na drugo mesto pred šlškarje; za trenutek, kajti o daljši ali krajši trajnosti te zasedbe se bodo s šiškarji pomenili prihednjo nedeljo. V preostalih dveh tekmah bodo menda z Elanom in s Svobodo znali zaokreniti potek dogodkov v svoj prid. Razpredelnica po četrtem kolu: Lubljana Mars Hermes Jadran Svoboda Elan Grafika 18—2 11—3 10—5 10—11 3—9 1—9 2—16 Spored prvega razreda prihodnjo nedeljo: Svoboda-Grafika, Elan-Jadran, Hermes-Mars. Moste-SIavija 2—2 To je tista uvodoma omenjena mala izjema. Nihče ne bi bil Slavijašem prisodil sposobnosti, da bodo vsaj na pol ukrotili bojevite Moščane. In je le šlo. Pol tekme je ena točka, ni sicer še dovolj za več ko zadnje mesto, pa je vendar nekaj pozitivnega. Znatno škodo so pa utrpeli Moščani. Dosegli bodo po srečanju z Vičani vsega pet točk. Mladika jih ima že šest na varnem in Korotanci bodo bri-čas s Slavljašl bolj srečni od Moščtu nov, pa jih bodo imeli tudi šest. Bo pač treba prezimiti na tretjem mestu in se tolažiti z bol. Šimi časi prihodnjo spomlad. Nadaljevanje v 4. stolpcu pod irto plešejo, po-,reje godejo, nočeš nočeš zave- Le cotonne O sodobnih boleznih Kaf Je revma? Bolezen, ki nje vzroki tiče fam, kjer jih najmanj pričakujemo Najpiej kratek slovarček o revmi: Revmatizem je eden tistih -izmov, ki izvirajo iz grške besede rheama (reka). Pod tem izrazom razumemo več vrst bolečin, ki potujejo po telesu in jih ni mogoče lokalizirati. Moderno zdravstvo je naposled našlo vzrok tej bolezni, in sicer v skritih gnojnih žariščih v telesu, bodisi v slabih zobeh, v bolnih mandljih, slepiču ali žolču. Protin, bolezen, ki o njej že dolgo vemo, da jo podedujemo; navadno napada premožne ljudi. Posebno rada se loti sklepov na nogah in rokah. Trganje v križcih nastopi navadno nenadno in je tako močno, da se človek nekaj časa sploh ne more zravnati. Lumbago, bolečina v ledjih, je podobna trganju v križcih, samo da ostane po njej pogosto stalna bolečina v križu. Išias je kronično draženje živca, ki izstopa v bližini križa in teče po nogi navzdol. Pogosto nastane zaradi revme, prav tako pogosto pa tudi zaradi hudih napak v stopalih. Tedaj pomagajo kajpak samo ortopedski vložki, ki odstranijo vzrok bolezni. Napaka srčnih zaklopk je navadno posledica akutnega sklepnega revmatizma; ob bolezni so bakterijski strupi napadli srčne zaklopke in jih skrčili. Pogosto pomaga odstranitev gnojnih žarišč. Mišični revmatizem navadno povzroči prepih, ki tako prehladi skupino mišic, da postanejo manj odporne proti revmi. Ozdravljenje gnojnih žarišč navadno prežene bolezen za zmerom. Nevralgija, bolečine v živcih, teko vzporedno z živci v raznih delih telesa, posebno pa na obrazu. Kakor vse živčne bolezni, je tudi nevralgijo le težko ozdraviti. Sklepni revmatizem je akutna Infekcijska bolezen z visoko vročino, toda majhno možnostjo za smrt. Sklepni revmatizem pa pogosto pusti škodljive posledice, tako okvaro na srčnih zaklopkah. Prične se z močnim vnetjem mandljev in drugimi znaki prehlada; sklep za sklepom oteče. Pogosto se sklepni revmatizem ponovi. Zdaj, ko smo se seznanili z glavnimi oblikami revmatizma, poglejmo še v njegovo .zgodovino'. Revmatizem in protin sta mučila človeštvo kajpak že tudi pred stoletji. Ljudje so bili pa prepričani, da prihajajo te bolečine ob prehladu in da so nekakšni katarji lišic. Šele zdravnik Wilhelm Ballonius, živeč od leta 1536. do 1614. je ugotovil, da so bolečine mišičevja nekaj drugega kakor .katarji'. Vendar so pa ljudje tudi še pozneje 300 let imeli revmatizem za bolezen, ki si jo nakopljemo s prehladom. Neki nemški zdravnik, Pass- ler, je pa dognal, da tiči vzrok te bolezni čisto drugje, in sicer v žariščih, raztresenih po organizmu, navadno čisto J ugje, kakor nastopa revma. Ob zobni korenini, na mandljih, slepiču ali žolču so si naredili svoje gnojn žarišče streptokoki. Se čisto skriti so in šele pričenjajo svoje uničevalno delo, zakrito človeškim očem, toda bolnik to delovanje kmalu začuti kot — revmatično bolečino. Streptokoki pošiljajo svoj uničevalni strup po limfnih ali živčnih poteh po vsem telesu. Tako motijo tudi prebavo. Nič čudnega, če hranila ne postanejo v tako bolnem telesu snovi, ki naj bi jih organizem predelal v svojo izgradnjo, pač pa strup, ki povzroča razne vrste preobčutljivost. Posebno občutljiva mesta Ahil je imel občutljivo peto, Siegfried je imel občutljivo mesto na plečih, kjer mu je peresce padlo na hrbet, ko se je kopal v zmajevi krvi. Tako ima vsak človek svoje občutljivo mesto. Prav lahko podedujemo manj odporno srce. Včasih se nagibljejo k motnjam celice kostnega mozga, ki tvorijo kri. Zdaj se pridruži preobčutljivost. Kmalu začutimo revmo v različnih oblikah: kot išias, kot sklepni revmatizem, protin ali mišični revmatizem. Pogosto je lahko najti gnojno žarišče in ga tudi odstraniti, vendar vselej to ni tako hitro mogoče. Če ugotovi zdravnik gnojno žarišče kot granulom v zobeh, si daš zob pozdraviti in operirati, ali izdreti, in rešen si. Tudi slepič je mogoče izrezati in prav tako vnete mandlje. Bolj nerodno je, če sploh ni mogoče ugotoviti gnojnega žarišča, ali če je teh žarišč v telesu več in so med seboj povezana. Tedaj mora imeti zdiavnik dober nos in dosti prakse, da najde ta vzrok hudih bolečin. Dokler niso iz telesa odstranjena vsa žarišča, revma čisto ne poneha, temveč se samo ublaži. Najbolj nerodno je pozdraviti žarišče na žolču, zakaj tukaj ga je najteže zanesljivo ugotoviti in odstraniti. Ugotovili so, da ljudje, ki jih čebele pikajo, nikoli nimajo revme. To ja dalo znanstvenikom misliti. Dognali so, da strup, ki ga čebela s pikom vnese v kri, dobro učinkuje na nekatere oblike revmatizma, in so pričeli izdelovati ta strup v obliki, da ga lahko revmatiku vbrizgamo z injekcijami. Tudi razne oblike toplote ugodno učinkujejo na revmo, ker poženejo kri hitreje po žilah, toda vzioka te potuhnjene in neprijetne bolezni ne odstranijo. Zato naj se revmatiki ne zdravijo z domačimi aji, ali .toploto', zakaj le zdravnik bo lahko ugotovil, kje jim tiči vzrok bolečin in ga enkrat za vselej odstranil. in slabokrvnosti*, prav tako pa tudi na zunaj kar nenraven ples. Leta 1794. je bil na berlinskem dvoru velik dvomi ples; mecklenburški prin-cesi-nevesti, poznejša kraljica Luiza in njena sestra, sta si drznili plesati valček. Kralju je bil zelo všeč, toda kraljica je obrnila oči v tla in je prepovedala svojim hčeram, da bi plesale nespodobni ples, ki ga plešeta njeni bodoči svakinji. Ta prepoved je obveljala in na berlinskem dvoru za vlade Viljema II. pri dvomih prireditvah nihče ni smel plesati valčka. Kdaj najlaže delamo? človek bi mislil, da delamo ves dan enako lahko, pa to ni res. Nekateri so že sami ugotovili, da hitreje in laže duševno delajo v jutranjih urah, drugi pa ravno narobe, v poznih večernih urah. V vsakdanjem življenju ste pa vsak dan dve uri, ko človek najlaže duševno dela. Prva ura je dopoldne od enajstin do dvanajstih. Tedaj nam gre duševne delo najbolj ,od rok‘, čeprav se tega ne zavedamo. Druga ugodna ura za duševno delo je pa popoldne med 4. in 5. uro. Prav tako so pa v dnevu tudi ure, ko je človek najbolj razdražljiv in nagnjen k prepirom. Takšna kritična ura je med 2. in 3. uro popoldne in med 6. in 7. uro zvečer. Zakonci pozor! Vendar že pametna moda! Znana filmska igralka Dorothy La-mourjeva je začela modo, ki je to pot, čeprav je prišla iz ameriškega filmskega središča, vendarle pametna: ženske naj si več ne barvajo nohtov z vsemi mogočimi barvami in lošči, Un allevamento di serpenti nel Siam, il paese delle pagode. X medici infll-geni tolgono il veleno ai serpenti per ricavare il siero contro il morso t>®* serpenti velenosi. — Kačja farma v deželi pagod, v Siamu. Zdravnik*" domačini jemljejo kačam strup, da bodo izdelali iz njega cepivo proti kačjemu piku. Zapleši, pa boš ozdravel! Zanesljivo poznate tarantele, ples vročekrvnih Špancev in Špank. Gotovo pa ne veste, od kod je dobil ta svojevrstni ples svo: e ime. Tarantel je po ebna vrsta pajkov, ki žive v Španiji. Za njegovim ugrizom sicer še nihče ni umrl, vendar pa povzroči zelo neprijetne bolečine, ki trajajo celih dvanajst ur. Ker so Španci izredno živahni in navdušeni za plese, skušajo plesati, kadar le morejo. Tako so tudi pik Tarantela začeli kratko in malo zdraviti s plesom, ker je salmi-jakovec, ki je pri vseh drugih pikih pomagal, tu odpovedal svojo pokorščino. Ples, ki so ga plesali »opikanci«, so seveda imenovali tarantela, plesati so ga pa morali izredno živahno, da so se spotili in tako je s potom izginil strup iz telesa. Ta ples se je razširil v južni Španiji, posebno v Andaluziji. Plesalca so spremljali na kitaro. »Opikane!« sicer sprva počasi zneje pa godci zmerom hitreje tako da mora plesalec hočeš skakati, vse dotle., dokler se izmučen ne zgrudi na tla. Takrat je pa baje tudi že ozdravljen Tarantelovega pika. Vlada kralja ,papirja* Ko beremo časopis, se niti ne damo, koliko papirja pohlastajo na vsem svetu časopisi vsak dan: 200.000 ton na dan v Kanadi, 230.000 ton na. Japonskem, 410.000 ton na Francoskem, 450.000 ton v Nemči.i, 930.000 ton na Angleškem, 3,800.000 ton v Združenih državah! Težko je reči, v kolikšnem času ljudje prebero vse senzacije, ki so natiskane na teh tonah papirja. Vsekako so pa Američani uvedli tudi v tem pogledu zanimivo novost. Nad vsakim člankom je pod naslovom napisano, koliko minut bere članek povprečni bralec. Tako veš, ali Je vredno pričeti brati zanimivo novelo v taksi, u, ko se boš vozil dvajset minut, če traja novela petnajst minut. Tako se tl ni treba jeziti, ker moraš tik pred kon- cem napetega nadaljevanja kriminalnega romana izstopiti iz avtobusa. Zaka; to moramo vedeti, da Američani bero povsod: pri kosilu, pri delu, v avtobusu, v gledališču, skratka povsod, toliko da ne tudi v spanju. Nenravni valček Valček, še danes priljubljen družabni ples, si je le težko priboril svojo poljudno popularnost. Leta 1787. so ga pričeli plesati na Dunaju, toda všeč je bil samo mladini, medtem ko so stari ljudje trdili, da je .zaveznik smrti II programma — oramai agli sgoccioli — del clown musicale «lksi» e da annoverarsi tra i numeri migliori che ha dato sinora la «Scena comica». II personaggio, sotto la maschera del clovvn «Iksi», che si potrebbe definire «il Grock» sloveno, e un artista geniale di cui potrebbe vantarsi ogni grande teatro di varieta. Considerato il pieno compiacimento del pubblico, saremmo licti di vedere ancora altre volte l’«Iksi» alla ribalta della «Scena co-mica». — V vrsti najboljših točk, ki nam jih je doslej pokazal .Veseli Teater*, moramo omeniti nastop muzikalnega klovna ,Iksija‘, čigar program se te dni bliža koncu. Človek, ki se skriva za krinko klovna ,Iksija‘, je nedvomno izreden talent, rekli bi lahko, da je slovenski Grock, ki bi se z njim lahko postavil vsak drug velik variete. Tudi v bodoče bi ,Iksija‘ še radi videli v .Veselem teatru*, saj je bilo občinstvo s to točko izredno zadovoljno. tako da si niti same ne upajo zamesiti kolača, igrati se z otrokom, ali kuhati. Seveda so se tej modi takoj uprli kozmetiki, ki imajo od izdelovanja raznih zelo občuti, ivih loščev lepe dobičke. Slavna igralka pa ni popustila. »Nikar ne postanimo sužnje svoje nege, predvsem pa ne svojih nohtov. Imejmo čiste, negovane, rožnate nohte, nikakor pa ne pravih, pravcatih rdečih krempljev, ki se jih boje otroci in živali in s katerimi so se naši možje le težko sprijaznili!« Ker je Dorothy Lamourjeva zelo popularna, je verjetno, da bo s svojo novo modo zmagala, kar ji od vsega srca želimo! Vlomilec je poklical policijo V neki avstralski policijski stražnici je zapel telefon. Stražnik, ki je dvignil slušalko, ni mogel verjeti svojim ušesom, zakaj neznanec na drugem koncu žice je zatrjeval, da je vlomilec in prosi policijo, naj ga prime. Povedal je, da čaka na policijo v baru »Roys Claim«. Ko je policija res prišla na označeno mesto, je našla vlomilca z dvignjenimi rokami, pred njim pa moškega, ki mu je naperil samokres na prsi. Takoj so seveda razumeli, zakaj je vlomilec sam sebi priklical policijo na glavo. Moški, ki ga je zasačil pri delu,, mu je onemogočil odpor s tem, da mu je naperil samokres na prsi, potem ga je pa celo prisilil, da je poklical policijo. Ker je bil v sobi avtomatični telefon, v katerega si moral vreči kovanec, če si hotel telefonirati, je vlomilec moral žrtvovati celo denar, da je dobil zvezo s policijo. Kaj je bilo pred 50 leti nemogoče Pred nekako petdesetimi leti se je zglasil v duna skem uradu za izume neki moški, ki je trdil, da je izdelal model letala z motor em. Ko je komisija pregledala njegov model, je malo-dušno majala z glavami češ: »Aparat, težji od zraka, je tehnično nemogoč in je zato vse dokazovan;e odveč. Takšnega izuma ne moremo sprejeti.« Stara ljubezen V Južni Ameriki je umrla osemdesetletna starka in zapustila svojevrstno oporoko. Svojemu mladostnemu ljubimcu, ® jo je zapustil in se poročil z drugo, j® zapustila vse svoje premoženje, ki 111 bilo majhno. Vendar mu je stavila P°* seben pogoj. Njeno premoženje bo <*<>■ bil samo v primeru, če se bo takoj ločil od svoje žene. Videti je torej, da stara ljubezen re ne zarjavi, še manj pa mine ljubosumnost. Dva grama težka ptica Kolibri je najmanjši ptiček na .svetu, dolg komaj tri in pol centimetre, težak pa nič več ko dva grama. Živi _ Ameriki, odlikuje ga pa izredno leP^ per.e. Pred nedavnim so ugotovili, da i01* poleg svoje lepote še druge izredne zmožnosti. V osemdesetih sekunda" obišče nič manj ko sedem in petdese cvetov in jim izpije med. Kolibriji m0" rajo biti torej izredno okretni na svo-.ih poletih. Tudi zdravilo za kurja očesa V neki knjigi receptov in zdravilnih nasvetov iz leta 1770., ki jo je napis8,1 neki nemški lekarnar, bereš: »Poišči v goTdu rdečega ali črneg* polža brez hišice in drgni z njim kurje oko, dokler polž ne pogine. Nato 8* obesi v kamin. Ko bo jel smrdeti W razpadati, bo tudi kurje oko usahnilo in odpadlo.« Radio v službi živali Neki ameriški policijski detektiv je hotel za vsako ceno izvežbati svo;eg» psa tako, da bi ga lahko obveščal P° radiu. Dolgo ga je vežbal, kakor kakšnega radiotelegrafista, naposled s® mu je pa le posrečilo doseči uspeh. Danes nosi njegov pes na svoje1® životu majhen radijski sprejemnik, pomočjo katerega s svo o izredno bistroumnostjo zaznava gospodarjeva navodila na velike razdalje in mu P®" maga v najbolj zamotanih primerih. motarizzate tedesche, avanz>nti in Russia, devono lottare con le strade fangose e disordinete cjuaR non esiitono piu in nessun paese dEuropa. — Nemški tanki in avtomobili se morajo boriti pri svojem pohoda v Rusijo z neurejenimi, blatnimi cestami, kakršnih v Evropi nikjer več ni. ŠIROM PO SVETU V dolini Mambre v Kanadi še zdaJ stoji hrast, za katerega l.udje trdijo* da je pri njem taboril očak Abraham-Zato se imenuje Abrahamov hrast. Eno najstarejših mest na sveto Je j_>amask v Sirij. Blizu njega je P® svetopisemskem izročilu padel s konj® in se spreobrnil sv. Pavel. Mesto šteje danes samo 41.000 prebivalcev. Mestu Genovi so v prejšnjih letjih prideli ime Ponosna, baje zaradi krasnih palač. Velikansko gobo je našla neka de* klica v bližini mesta Askammer.a 119 švedskem. Goba meri v višino en meter, tehta pa pet kil. Zal ne vemOi kako se goba imenuje. Švedska vlada se je odločila, da letos ne bo podeljevala Nobelove n** grade. Za 1000 lir je kupil neki zasebni^ koder Beethovnovih las od nekega ameriškega muzeja. Koder je pravji ko je Beethoven umrl, mu ga je od- rezal njegov prijatelj, pesnik Avgus® Schmidt. 200.000 Kitajcem grozi lakota, ke* so jim kobilice uničile vse riževe n a* sade. Največjo škodo trpe kmetje nekako 30 kilometrov jugozapadno oa Šanghaja. Tja je poslala mestna ša»-ghajska uprava več strokovnjakov, d® bodo proučili škodo. Morski tokovi so vrgli zadnji čas m* eeverno dansko obalo poleg plavajoč min tudi mnogo sodov najboljšeg® vina s potopljenih ladij. Ribiči in Pr®' bivalci na obrežju so si z njim lahk° po mili volji napolnili svoje kleti. Nov vrtalni stroj je izumil ne%| zobozdravnik Pri tem stroju tilsa voda tisti del zoba, na katerem zdravnik tisti čas dela. Veda ima tempe' raturo človeške krvi in oblaži bolečine. Zobozdravniki trdijo, da zdai^ jekcije zoper zobne bolečine ne več potrebne. GREELT SE ZAGOVARJA Napisal Ko je John Greely stopil v sodno dvorano, so se vse glave obrnile proti njemu. Pomorščaki in ladijski zastopniki niso niti z očesom trenili, nekaj nilajših mož je pa komaj zatajilo svoje presenečenje. To so bili ljudje, ki 80 bili skupaj z Greelyjem sedeli v pomorski šoli ali so bili skupaj z ■'Jim na poti čez Tihi ocean. Niso str-'neli, da so ga tukaj videli, zakaj vedeli so, zakaj gre; strmeli so nad njegovo zunanjostjo. Medtem ko so bili vsi temno zagorelih brazgotinastih obrazov, je bil John bled ko stena. Doslej niso bili opazili, kako izrazite so bile njegove očesne dupline. Predvsem jih je osuplo in pretreslo, da so bili njegovi lasje beli kakor sneg. In to za mladega moža, starega dva in trideset let, ni kar tako. Greely je molče prikimal v pozdrav vsem navzočim. V odgovor je dobil samo drsanje dvajsetih nog. Naposled je predsednik dejal: »Sedite!« John je sedel na edini Prazen stol, za mizo nasproti predsedniku in je vrgel predenj svojo čepico. Stari Smith, ki je sedel na levi strani, z buldogu podobnim obrazom, so je podrgnil po strniščasti bradi. redsednik mu je dal znamenje. , »Mislim. da veste, poročnik Greely,< Je rekel s hreščečim glasom Smith, »zakaj smo vas bili poklicali. Pred se-’ioj imamo vaše prve izpovedi o vožnji ■ telle Polare'. Preden jih pa pošljemo državnemu tožilstvu, — in to je naloga pomorskega sodišča — bi rani slišali od vas celotno poročilo. Od vase izpovedi je odvisno, v koliko bomo lahko sami zastopali nadzorno oblast. Državni tožilec vas ne pozna, nu pa poznamo vas in vaše dosedanje življenje. Utegne se zgoditi, da bo nd naših izpovedi marsikaj odvisno, "onj pa kajpak pričakujemo od vas odkritosrčno, pošteno poročilo, ki ste Sa tudi sami sebi dolžni.« Debela roka je od strniščaste brane potegnila navzgor proti čelu, kjer Je obrisala pot. Smith je komaj kdaj '-'•pregovoril toliko stavkov hkrati, kakor zdaj. Toda kot eden izmed tistih, ki so zmerom cenili poročnika Greelv-ja, je začutil v trenutku nevarnosti dolžnost, da kar koli stori zanj, pa čeprav samo to, da mu na svoj način vlije poguma. Spet so vsi navzočni pogledali podočnika, to pot pa sploh nihče več ni trenil z očmi. »Hvala vam,« je rekel Greely, »da •ne hočete zaslišati. Napisati ne bi biogel tako vsega, kar imam povedati. Torej takole je bilo...« Še enkrat je z jezikom zaplal po nstih, kakor da bi se hotel zbrati. »,Stella Polare‘ je zapustila vode St. Lorenza 12. aprila. Bila je solidna Jadrnica z 2000 tonami. Profesor Ward Jo je bil najel za študijsko popotovanje v Arktido. Njen kapitan je bil Mark Stockton, s katerim sem bil že dvakrat na daljšem križarjenju. Najel me je za prvega častnika. Moštvo Je štelo šest in trideset izbranih ljudi, •nedtem ko je znanstvena odprava razen^ profesorja Warda štela še devet mož. Preiskali naj bi ledeno področje severno od otoka Granta, torej onstran osemdesete stopinje severne širine. Ob zahodno obalo tega otoka smo trčili 2. junija. »Prve tedne je bilo vse dobro. Profesor Ward si je zadal za eno svojih Slavnih nalog, zmeriti različne morsko tokove. Pri tein je ugotovil, da led iz jugozahoda plove proti severovzhodu, torej približno v smeri proti Polu. Čeprav ni bilo v načrtu profesorja \Varda, da bi krenil proti polu, se je vendar odločil, da se bo dal gnati °d morskega toka večji kos proti severu, da bi ugotovil nekatere, za poznejša raziskovanja važne rezultate. ■ »Sredi julija smo že zašli v led. Naš položaj je kmalu porial kritičen. Mark Stockton, ki se je bal za svojo ladjico, je odsvetoval, da bi se dali ledu ukleniti in gnati dalje. Ward je nil pa očitno skoraj prepričan, da bomo čez nekaj dni prišli spet v proste vode. To je spoznal po ptičjem letu. . '»■Njegovi upi so ga pa varali. Led je jiostal še debelejši, kopičil se je °b bokih ladje in grozil, da jo bo zdaj zdaj strl. Zadnje dni julija je pa profesor Ward z več znanstveniki in štirimi možmi posadke zapustil ,Stello Polare' in krenil po ledu proti jugovzhodu na meteorološka opazovanja. Njegova ekskurziia naj bi trajala največ štiri tedne. Vendar je bila obilm. založena z živili, da bi tudi dalje časa zdržala. Čeprav smo imeli drugi, ki smo ostali na ladji, vsak svojo dolžnost, nam je kljub temu kmalu postalo dolgočasno. Nobenih severnih medvedov ni bilo, da bi jih streljali, pingvini so pa postajali vse redkejši. Po vrhu so nastali še gosti snežni viharji, tako da smo že mislili, da gremo nasproti prezgodnji polarni noči. »Ko se Ward po enem mesecu še bi bil vrnil, su. sestavili drugo sku- „S Fipsijem sem veliko izgubili i" Veliki možje — ljubitelji živali Najboljši prijatelj Richarda Wagnerja je bil njegov psiček Nekega sončnega dne je mlado dekle veselo poskakovalo za metulji na nekem travniku v bližini Dunaja. V roki je imela veliko pisano metuljnico in je očitno tekala za najlepšimi metulji. Zmerom znova se je pa jezila, ker je neki moški hodil za njo in ji z robcem odganjal najlepše izmed njih. Ko ga je naposled jezno pokarala, naj pusti njene metulje pri miru, je dejal: »Ali nimate drugega opravka, kakor moriti uboge živalce.« Dekle je bila Karolina Wimmerjeva, mož, ki se je potegnil za metulje je bil pa Ludwig von Beethoven. Wimmerjeva je užaljeno povedala Beethovnu, da ne zna samo metulje loviti, temveč tudi igrati na klavir, česar on prav gotovo nikdar ne bo zmogel. Pozneje sta Beethoven in Karolina še večkrat hodila na skupne izle‘te. Beethovnu se je po dolgem naporu posrečilo zbuditi v njej smisel in pravo ljubezen do narave in živali. Tudi druge ljudi, ki so se Beethovnu in njegovi ljubezni do metuljev posmehovali, je Beethoven po večini spreobrnil. Pevec Cramolini mu je na primer nekoč hotel pokazati svojo zbirko metuljev, ker pač ni vedel, da so metulji Beethovnovi ljubljenci. Komaj je pa Cramolini spregovoril o svoji zbirki, že ga je Beethoven jezno zavrnil. Odtlej tudi Cramolini ni več .nabadal' metuljev. Beethoven je ljubil živali že od svoje mladosti. Tako je na primer nekoč njegova mati v njegovi sobi ubila pajka in obrisala njegovo pajčevino s stene. Tedaj je Beethoven jezno zalučal violino po tleh, češ, da je temu pajku večkrat igral svoje kompozicije kakor ljudem. Sploh je bil prepričan, da ga živali bolje razumejo, kakor-ljudje. Tudi Mozart je bil velik ljubitelj živali. Doma je imel psička in kanarčka, ki se ju je spominjal na vseh svojih popotovanjih, pošiljal jima je pozdrave in celo pol.ube. Sicer pa Mozart ni zaupal svojemu psu, kar se melodioz-nosti tiče. Kadar je komponiral kaj novega, mu ni smel priti blizu. Drugačen v tem pogledu je bil Richard Wagner. V mnogih pismih je poudarjal, da je njegov psiček njegov pomočnik pri ustvarjanju velikih del. Pepsi, tako je bilo psičku ime, je edini smel biti v bližini, kadar je kaj velikega komponiral. Bil je tako navajen na svojega Pepsija, da je celo svojega prijatelja Liszta kratko in malo imenoval »Pepsi na kvadrat«. Seveda je mislil, da s tem prijatelja neizmerno počasti. Pozneje, ko je Pepsi poginil, si je Wa,gner kupil velikega volčjaka Ro-berja, čeprav je še dolgo vrsto let žaloval za Pepsijem. Kmalu se je pa tudi Roberja tako privadil, da ga je jemal na vse skušnje s seboj. Pes je bil baje res izredno muzikaličen. Kadar je zaslišal kakšen napačen glas v orkestru, je zalajal, stekel k povzročitelju tega glasu in mu, še preden se je zavedel, iztrgal lok iz rok, potem ga pa zmagoslavno prinesel svojemu gospodarju. naiiA Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir Pokvarjena mladost 5000 let staro rdečilo V mestu Uru v južni Babiloniji so pred nedavnim odkopavali star grob. Poleg vseh mogočih drugih dragocenih najdb, so v grobu našli tudi rdečilo za ustnice. Ko so rdečilo pregledali strokovnjaki-kemiki, so ugotovili, da se njena kemična sestavina ne razlikuje dosti od današnjih modemih rdečil. Videti je torej, da so »moderne« ženske pred 5000 leti rdečile svoje ustnice s prav tako dobrimi in trpežnimi rdečili, kakor to delajo danes. Trditve naših babic, da je rdečilo mo. demo zlo, torej ne drži. Ženske so prisegale na svoje kite Kadar so v srednjem veku morale na sodniji pričati ženske, so prisegale na svoje kite. Neka grofica je na primer leta 1403. prisegla takole: Z levo roko je morala pri.eti kito, ki so jo prej preiskali, če je res naravna, z desno se je pa dotaknila sodniške palice in izgovarjala za sodnikom besede prisege. Zdi se torej, da so bile srednjeveške ženske izredno ponosne na svo.e kite. Sodniki so lahko verjeli njihovi resnični izpovedi, ker so dobro vedeli, da si za nobeno ceno ne bi dale odrezati svojih dolgih las. Kaj vse daje soja? Skoraj vse evropske države delajo zdaj poskuse s saditvijo in pridelovanjem soje, neke vrste fižola, ki so ga na vzhodu že dolgo poznali, posebno na Kitajskem, Japonskem in v Mandžuriji. V Ameriki dela z gojenjem soje lepe in uspešne poskuse Ford, ki se je o tem nenavadno uporabnem sadežu takole izrazil: »Kmalu za industrijo ne bo več potrebno, sekati gozdove in uničevati les, zakaj soja bo nadomestila in prekosila vse druge surovine.« Kaj pa vse lahko pridobivamo iz soje? Nalivna peresa, pepelnike, dele avtomobilov, radijske aparate umetni gumi, milo, črnilo, celuloid, razne lošče. Pridobivali bodo v kratkem še iz soje navadno in toaletno milo, časopisni papir, linolej, margarino, jedilno olje, kis, mleko in sir. Pražena soja je dober nadomestek za kavo, pa tudi glicerin in bencin bo mogoče pričarati iz nje. človek se samo še vpraša, zakaj ni soja bolj razširjena, zakaj po besedah tistih, ki jo tako hvalijo, se zdi, da bo odrešila svet... Ribolov in zlato Leta 1921. je plačal neki Kitajec za pravico do ribolova v ribnikih zimske palače v Pekingu reči in piši 4.500 kitajskih dolarjev. Lepa vsotica, pravi, pravcati rekord! Kitajec ;e pa vedel, kaj dela, zakaj ribolov mu je vrgel v enem samem dnevu 100 000 dolarjev, ne da bi eno samo ribo prodal. Prekanjenec je namreč vedel, da so krape, ki plavajo v ribnikih zimske palače v Pekingu, podarili mandarini. Vsaka riba je imela kot vizitko zlato ploščico z imenom darovalca. Tako je prišel prekanjeni kitajski zgodovinar do zlata in do rib. To pot se je zgodo, vina izkazala kot zelo donosna veda. 95 ur dolg govor V ameriški državi Colorado so pred nedavnim priredili zanimivo tekmo vztrajnih govornikov. Prijavilo se je ŠIVALNI STROJI IGN.VOK LJUBLJANA TAVČARJEVA? Ko je bil Richard Wagner še dečefc, ♦ je nekoč mati zaslišala v njegovi sobi t mišjemu cviljenju podobne glasove.» Domači učJtelj, ki je malo prej zapu- ♦ stil Richardovo sobo, je pa izjavil, da ♦ v nekem kotu silno smrdi. Ko Richar- } da ni bilo doma, je mati preiskala vso * njegovo sobo in naposled našla za } omaro skrito celo zajčjo družino. Mali} Blizu nas stanuje družina s petimi Richard je namreč prav dobro vedel, •otroki. Najstarejšemu je petnajst, da mu mati nikdar en bi dovolila go-} najmlajšemu pa šest let. Vsak, ki jih jiti v sobi zajčke, zato jih je skril. Ipozna, se čudi, kako so ti otroci mirni. Kmalu potem je Richard s svojoJ Mimo sc igrajo, se ne prerekajo, in sestro rešil iz reke potaplja.očega se ♦ č-e eden izmed njih izgovori preglas-psička. Nesel ga je skritega v jopiču}no kakšno besedo, se že drugi pre-domov, potem sta ga pa s sestro brez} plašeno ozirajo okrog, če ga morda materine vednosti položila v sestrino} ledo ni slišal.- Drugi starši postavljajo posteljo in ga skrbno zavila v odejo.} te otroke svojim za zgled in blagru-Tam si je psiček prav kmalu opomogel ijejo starše, ki imajo tako pridne in ozdravel. Ko je potem začel dobro-}otroke. Hm, starši so morda res vol no lajati, ga je seveda mati od- } srečni, vendar sc pa nihče ne vpraša, kriia in ga zapodila. Ta psiček potem S nii so pa tudi otroci srečni. Saj je Wagnerju še dolgo ni šel iz glave; ne- Z otroku^ nujno potrebno, da se naleta, prestano je moral misliti na njegovo l nas kače, nakriči, saj je tudi to po-usodo, kakor na usodo kakšnega pri-Ztrebno za njegovo zdravje. jatelja. ... } Resni in bledi obrazki teh otrok Wagnerjev zadnji psiček se je ime- Ivam dajo misliti, če se najmlajšemu noval Fips. Richard prav tako ni mo- Z kaj naredi, če pade ali če sc udari in gel živeti brez njega, kakor brez prej-}revše od bolečine zajoka, že prileti šnjih dveh ne. ,2al pa ni dolgo živel. Z oče in se zadere nanj: Kmerom se pa že moraš cmeriti. smrtno ranil. Po nekaj urah je pes I £e m{ takoj ne utihneš, te bom tako izdihnil kl.ub zdravniški pomoči. Wag-1 nabunkal> da boS pomnil!< Nato sledi ner sam Je pozneje pravd svojim nW, - m £ fc . , znancem, da je Fipsija pokopal na*prepiaSen utihnc. Mati, ki je že dalj gZemki^UepoTejeTXat l ^ bobln’. 1 nc ^ovarjJi srob, ki ga .e posmeje večkrat obisko-} sv najmlajsega, S(l) b; p„tcm val. »S Fipajem sem veliko izgubil,«|oc-etol,0 je:o -e ^ ,/ ,n jVo tudi v današnjih časih pomagati. z nekaj nasveti bi vam tudi jaz rada Pomagala. Res pišem v receptih, da je treba jed Zabeliti z maslom. Kako neki, se vprašate, ko masla ni? Poznam gospodinjo, fi vsak dan pobira z mleka smetano, jo spravlja v lonček in koncem tedna naredi štručko presnega masla, če potrebuje presno maslo, ga ima pri ro- ■ & pa potrebuje kuhano maslo, ga Prekuha in že je iz zadrege. Torej ni tako hudo, če človek zapiše, da se naj ®ekaj zabeli z maslom. Le pomagati Sl moramo znati in vse tisto, kar se nam zdi nemogoče, je kmalu laže izvedljivo. Poleg tega nam je pa potrebna v veliki meri tudi volja do de-a, ker imamo zdaj s kuhanjem tudi ^ dela kakor doslej. Tudi z mastjo lahko varčujemo. Re. p ki smo jih včasih z mastjo belili, a^k° danes skuhamo tudi tako, da zabelimo s prežganjem. Za prednje pa porabimo prav malo zabele. Krompir lahko pripravimo tudi brez Vsake zabsie. Skuhamo olupljen krom-Wr v slani vedi, ga zmečkamo in pre-njemo z mlekom. Dobili bomo nekak. s®n krompirjev pire, ki mu pa še manjka maslo. Toda tudi takšen krom-Plr je zelo dober in izdaten. Včasih si mislite, kako rada bi naredila kakšen kompot ali pecivo po naših receptih, pa kaj, ko nimam sladkorja. Povedala vam bom, da si v nekaterih sosednih državah gospodinje prav rade pomaga o s saharinom !n so z njim zelo zadovoljne. Tako ahko privarčujejo polovico, ali pa še Več sladkorja. Za pecivo lahko uporabi ;amo tudi enotno moko. Iz nje prav tako dobro fpsčemo kekse, pa tudi potico, kakor « bele moke. če nimate dovolj jajc, ki 3'h seveda tudi težko dobite, stopite do vašega trgovca, ki vam bo postregel z dobrim jajčnim nadomestkom. Na trgu pa kupite za majhen denar Smetane v prahu, ki/jo zmešate z mlačno vodo ali mlekom, če ga imate, 'n vam bo prav dobro nadomestila Pravo, domačo smetano. Takšno smetano lahko tudi uporabite, če nenadno dobite obisk in mu hočete postreči s kavo. Danes, ko se le redko kuha prava kava, gospodinja gostu lahko postreže s smetano na mlečni kavi. V skodelici zmešamo nekaj mleka s smetanovim praškom in kavno žličko sladkorja v gosto peno in jo stresemo na kavo. Kadar peljete otroke na sprehod, ali greste na nedeljski izlet, tudi takrat ne smete pozabiti, da ste gospodinja in da ste brali v jedilniku, da so za ta in ta dan navedene gobe. če ne morete na trg in če se vam gobe na trgu zdijo predrage, takrat draga gospodinja, imejte tudi v naravi odprte oči. Morda boste imeli nekaj sreče in boste našli kje pod grmom skritega jurčka, morda lisičke, mavrahe, medvedje perkeljce, sivke, ajdovce in druge vrste gob. Naberi te jih in jih odnesite domov. S krompirjem, pražene, morda utegnete žrtvovati tudi kakšen jajček, in kosilo ali večerja je tu. Tudi druge reči lahko prinesete z izletov domov. Otroci radi jedo kostanj. Vzemite jih seboj v gozd in na-berite kostanja. Otrokom bo nabiranje v veliko zabavo, na zraku bodo, kar je tudi zdravo, vam pa bo ostal denar v denarnici, ki bi ga sicer morali izdati za kostanj. In tako, draga moja, morate delati zmerom in povsod, če hočete, da niso recepti, ki jih berete, ne samo v našem, ampak tudi v drugih časopisih, predragi. Ze večkrat smo vam prinesli med porabnimi nasveti, kako izdelujemo domače milo. Ali ste takrat segli po njem in si pripravili dobrega domačega mila, ali ste ostali brez njega? Danes je res težko delati doma milo, mogoče vam pa le kakšno znanje pripomore, da dobite kje kakšen kos loja in drugih snovi, ki jih' potrebujete za domače milo. če se vam ponudi prilika, zagrabite, da se ne boste kesali. Kako pa kaj z oljem? Nekatere jedi pripravljamo samo z oljem, tako ocvrte melancane, bučke, včasih delamo na olju ohrovt in podobno. Res je, da dobimo olja precej pičlo količino, vendar si pa tudi tu lahko pomagamo. Solato belimo z oljem, ki si ga pripravimo iz krompirjeve moke, olja in kisa. V špecerijski trgovini kupimo 4 deke krompirjeve moke. V skledo vlijemo 'h 1 kisa, s/i 1 vode, '/s 1 olja in 4 deke krompirjeve moke. Vse skupaj postavimo na ogenj in neprenehoma mešamo, da se nam ne naredijo svaljki. Ko zavre, pustimo, da dve minuti vre in potem odstavimo. Ko se shladi, zlijemo v steklenico in z njim belimo solata Upam, da se zdaj ne boste več jezili nad našimi kuharskimi recepti, ker so sestavljeni z željo pomagati našim gospodinjam, če že med njimi najdete kakšnega, ki vam ne ugaja, potem ga, kakor sem že zgoraj omenila, izstri-zite in spravite za boljše čase. še enkrat bi vas rada opozorila na to, da mora biti vsaka dobra kuharica in dobra gospodinja iznajdljiva. Po vsakem receptu se da skuhati, s&mo znati je treba. Kuharica »D. T.« sahM Kaj nam pravi Bette Davisova o svojih in naših očeh Bette Davisova je slavna ameriška ‘*'mska igralka, ki jo gotovo vse poznate. Njena igra je dovršena in izdelana, mirna in zadržana. Več, kakor teatralični gibi, ki jih uporabijo nekateri igralci za izražanje Svojih čustev, stori in pokaže pri njej *rPek zgib ustnic ali poblisk njenih Velikih, izrednih oči. In o teh očeh nam bo danes govorila slavna igralka. »Marsikatero dekle, ki si želi v HollyWOod, ne ve, s koliko neprijetnostmi je treba plačati filmsko slavo. ^?a teh neprijetnosti je posebna očesna bolezen, ki jo imajo samo 'Umski igralci in se imenuje ,Klieg oyes‘. To bolezen povzroči ,Klieg\ to je velika obl očnica, ki sveti filmskemu igralcu pri posnetkih od blizu * izredno jarkostjo naravnost v oči. rako pravijo, da je lepa Joan Ben-netova na najboljši poti, da oslepi; Irena Dunnova in Marlena Dietricho-va pa ne gresta nikoli več ven brez Posebnih varovalnih naočnikov. Oči le Pa treba varovati, še preden nam 'oliko oslabe, da so potrebne kakršnih koli naočnikov. Ali hočete res nekaj storiti za svoje oči? Predvsem skrbite za to, da vam ne °o kaj v oko padlo. Posebno na kolesu so oči v hudi nevarnosti, zakaj ^e dobimo tedaj v oko, mušico, se zaleti vanj s hudo hitrostjo. Prav Vsaka mušica poškoduje oko in na- j£iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllliliiliiilliili'J: i 0 K V I R JI ^■luninimi m mu um n n m n um 1111? Urejuje A. Preinfalk Problem št. 143 Sestavil H. Johner Schweizer 111. Ztg. 1941 Plašč iz peščenorjavega volnenega blaga. Zanimiv je izrez, ki terja kajpak primerno ovratno rutico. Gumbi so skriti, to je posebna značilnost tega nenavadnega jesenskega plašča. napačni naočniki oči hudo pokvarijo in utrudijo očesne mišice. Če imate svetle oči, to sc pravi sinje, zelene ali sive, morate nanje še posebno paziti, ker »u občutljivejše od temnih, rjavih in temnorjavih. • Telovadba za oči je nevarna Pogosto beremo o telovadbi za oči, toda za svojo osebo jo odklanjam. Prav je, da zdravijo ljudi, ki škilijo, s sistematično očesno telovadbo, toda normalne, zdrave oči ne potrebujejo nobene očesne gimnastike. Če boste svoje oči mučili z .loopingi', vas bo kvečjemu pričela boleti glava... Oči naj bodo izrazite! Barvanje trepalnic je zelo pogosto, toda ženske si navadno barvajo tre- palnice zelo neprevidno in neokusno.; Najlepše je, če imate negovane tre-; palnice, namazane z nebarvano kre-; mo, ki jim daje lep sij. Če imate zelo svetle trepalnice in ste plavolaska, jih barvajte rjavo (nikakor pa ne črno), samo temnolaske si lahko barvajo črno. Strašne so rdeče in modre trepalnice. (Teh hvala Bogu pri nas ne poznamo! Op. ured.) Nikar si ne pu-kajte obrvi, tako da bi ostala samo tenka črta. Prav tako je neokusno, če obrv s črnim svinčnikom prestavite. To je kvečjemu moderno pri divjih plemenih, ne pa pri nas. »Če se bomo tako pazile in negovale, bomo imele lepe in dobre oči,« je zaključila svoje predavanje slavna igralka in se nasmehljala v slovo ameriški novinarki, ki jo je inter-vjuvala. redi v njem neznatno, toda za oko globoko ranico. Ob takih primerih je treba vzeti iz očesa tuje telesce s platneno krpico in nato oko izmiti z borovo vodo (jedilna žlica na liter vode). Če je ostalo tuje telesce v očesu in ga sami niste mogli ven vzeti, pojdite takoj k zdravniku, zakaj varčevati pri očesu je nevarno in nespametno. Po napornem delu, branju v zakajenem prostoru, podnevi v prosti naravi si zvečer izmijte oči z vodo, ki ste ji pridali nekaj kapljic rožne vode. Nega trepalnic Nikakor ne porecite: »Zame to ne velja, saj imam šele dvajset let!« Videla sem tri in dvajsetletna dekleta, ki so imela uvele trepalnice, ker si jih niso dovolj negovale. Preden greste spat, jih namažite z ricinovim oljem ali z navadno vazelino. Dobe se tudi posebne, za to pripravljene kreme. Če se vam med očmi (nad nosom) dela pokončna guba, storite to, kar delajo vse filmske igralke: nalepite si na gubo trikotnik iz levkoplasta in guba bo izginila. Počitek očem! Vsak zdravnik vam bo tole potrdil: Poleg vašega srca in vaših dihalnih organov, so vaše oči tiste, ki največ .garajo' v vašem organizmu, saj morajo delati vsak dan 16 ur ali še več. Poskrbite sami, da jih ne boste pre-utrudili. Senca in sonce Če berete, mora biti knjiga dobro osvetljena, oči imejte pa v poltemi. Nikoli ne berite na soncu, tako da vam bi sončni žarki padali naravnost na bel papir. Vaše oči ljubijo milo svetlobo in filtrirajo prejarke žarke samo z zelo velikim naporom. Zato vas tako pogosto skele in so utrujene. Če morate nositi naočnike, poskrbite za to, d_ bodo pravilni, zakaj Kako spite1 Berlinski nevrolog prof. J. H. Schultz je ugotovil, da se dele zdravi ljudje v dve različni vrsti »zaspancev«. Te dve vrsti sta si med seboj precej različni, različen je pa tudi njun spanec. Nekateri ljudje najlaže duševno delajo dopoldne. Takrat so najbolj spočiti in delazmožni. Bolj se pa dan nagiba k večeru, bolj leni postajajo in podzavestno čutijo, da potrebujejo spanja. Narobe pa nekateri ljudje vstanejo bolj trudni, kakor zvečer ležejo, živčni so in se pritožujejo, da jih boli glava. Takšni ljudje dopoldan niso za delo. Sele po kosilu se razžive, in lahko delajo pozno v noč, ne da bi obrobljen s plavo šport-dam- sko in gracijozno, posebno če ga do-s tako slikovito čepico, kakor jo vidimo na sliki. “Damski klobuki novi apartni modeli dospeli. Lično izvršujem popravila. Salon »Truda" Ulica 3. maja (Aleksandrova) 5 postali zaspani. Vzrok tega je v dveh; različnih tipih »zaspancev«. Tisti, ki se zjutraj slabo počutijo in niso za nobeno rabo, navadno zvečer pozno zaspe, trdno spe dve do tri ure, potem se pa počasi prebujajo in ostanejo budni vse ure proti jutru, šele zjutraj zaspe, navadno prav takrat, ko morajo vstati. Razumljivo je, da potem njihovo telo ni spočito, še manj pa njihova duševnost. Drugi pa zaspe tako-j, ko ležejo, spe štiri do pet ur, potem se pa počasi prebujajo in se malo pred jutrom zbude. Potem še kakšno uro poleže v nekakšni dremavici, ki je vsakemu zdravemu prebujenju nujno potrebna, v njej se telo in duh naravno sprostita spanca in počasi preideta v budnost. Takšni ljudje so takoj ajutraj dobro razpoloženi in delazmožni vse do večera. Mat v 3 potezah Dvoboj Resheivsku-Horoivitz Prvak USA je ostal Reshewsky Tudi na letošnjem ameriškem šam-pionatu je zmagal Reshewsky pred Fineom. Nato ga je izzval velemojster Horowitz na dvoboj 16 partij. Z napadom ni uspel, saj ni niti ene partije dobil, toda izgubil je samo tri igre. Kar trinajst partij Je torej ostalo neodločenih. Reshe^sKp^vi ni bilo težko obdržati že večletno tv '"n-tvo, a s samim napadalnim tekmecem zares ni imel lahkega posla. Njegova dovršena tehnika in žilavost pa sta ga gotovo rešila marsikakšnega poraza. S takim silnim orožjem se da posebno uspešno voditi obramba, tu obramba naslova, saj že neodločen izid zadostuje. Napadalec mora seveda močneje igrati na zmago, pa se tako večkrat močneje oslabi, kar potem dovršeni obrambi ni težko izkoristiti in preiti v odločilen protinapad. Tako se da razlagati izid tega dvoboja. Horowitz pa je vendarle dokazal, da je za Fineom tretji najboljši šahist v Zedinjenih državah ameriških. Naj sledi enajsta partija dvoboja, ki je prav značilna in ki jo je beli izvrstno vodil, pa tudi črni si ni privoščil kake otiplivejše napake. Damski gambit S. Reshewsky—J. A. Ilorovvitz USA 1941 1. d4, d5. 2. c4, c6. 3. Sf3, Sf6. 4. Sc3, dc4 [Slovanska obramba je trenutno precej iz mode, posebno po zaslugi dr. Euweja, saj dr. Aljehin z njo v dvoboju ni imel ravno prijetnih izkušenj.] 5. a4 [ta korenita poteza prepreči, da bi si mogel črni z začasnim b5 ustvariti na damskem krilu protiigro, seveda pa pomeni, kot v sicUijanki, slabitev polj 1>3 in b4, kar more črnemu prav priti; toda 5. e3 zato ni slaboj Lf5 [v slovanski obrambi črni nima težav s tem lovcem]. 6. e3 [druga važna varijanta se začne s 6. Se5], e6. 7. LXc4, Sbd7 [Bolj dosledno in tudi izgledneje je z Lb4, kot v Nimcovičevi ’ indijski obrambi, nadaljevati z bojem za središče. Tudi je točneje tega ska-jkača razviti po rohadi]. 8. 00, Le7 ; [črni si je izbral bolj ponižen sistem, ;ki ga rad Bogoljubov uporablja]. 9. h3 ; [dobro je preprečiti Lg4], 00. 10. Ld3 [beli ne igra 10. De2, Se4], LXd3. ■ 11. DXd3, Dc7. 12. c4, e5. 13. Lg5, ; Tad8. 14. Dc2, ed4 [drugače beli me-•nja na e5 in izvede f4]. 15. SXd4, ;Tfe8. 16. Dc2 [f4, Lc5!], Ld6. 17. Tadl, ; 1x6. 18. Lh4, Le5 [črni je uvidel, da ne ;more trajno preprečevati f4, pa zato ; skuša oslabiti napad z izmenjavami in ; zasedbo večjega prostora]. 19. Sde2, ;sf8. 20. TXd8, DXd8. 21. ti, Ld4 + ; [toda tega lovca črni kmalu močno ; pogreša]. 22. SXd4, DXd4+. 23. Lf2, ; Db4. 24. e5 [ta majoriteta daje belemu ; možnost napada na kraljevem krilu, ; dočim črni svojo damsko premoč za ; ceno, da z lovcem c8 ni imel razvojnih ; težav, zelo težko uveljavi], Sd5. 25. Se4! I [slabo bi bilo: 25. SXd5, cd. 26. LXa7, |Ta8 itd., črni pa seveda ne sme .zeti : SXf4 zaradi 26. Lc5], Se6. 26. g3, Sd4. 27. Dd3, Sf5 [c5 žal ne gre zaradi 28. SXc5]. 28. b3 [mnogo manj Jasno bi bilo 28. Sf6 + , gf6. 29. DXf5, DXb2 s protiigro; beli nasprotno najprej utrdi svoj položaj, potisne nasprotnika v obrambo in končno izvede odločilen naskok na kralja], g6 [poskusiti bi se dalo edino še b6, beli bi seveda takoj pritisnil z 29. Tel, Te6 (Tc8.30. Sf6X !). 30. Tc4 pa Sd2 z g4, Sf3 in 15 bi prodrlo]. 29. Lc5, Da5. 30. g4, Sg7. 31. Ld6, Db6+. 32. Klil, a5. 33. f5, gf5. 34. gf5, Kh8 [De3? 35. DXe3, SXe3. 36. Sf6+, Kh8. 37. Tf3 dobi]. 35. e6! [odločilen prodor], f6 [fe6. 36. f6—f7U. 36. Lc5, Da6. 37. Df3, Tg8. 38. Tgl, Se8 [ovira belemu Sd6—f7 in Dg3, zdaj ga pa zadene druga nesreča]. 39. Dh5, TXgl+. 40. KXgl, Sg7.41. DXh6+, Kg8. 42. Lf8! Črni je končal z upiranjem, ker je 'poznal, da na KXf8 odloči 43. Dh8+ z matom, na Sc8 pa Dg6+ s hitrim matom. Kristalen primer moderne strategijo in tehnike. REŠITEV ŠTUDIJE št. 142 ; 1. Le4+, Sb7. 2. Kc8, Da7. 3. Ijd5, ; b4. 4. Lc6, DXc6 pat. 13. nadaljevanje Alenka in Martina sta bili res med najlepšimi ženskami, ki so sedele v veliki sobani. Bili sta živo nasprotje: Martina kakor jasen pomladen dan, s plamenečimi lasmi in prebelim obrazom, Alenka kakor mila poletna noč, ko je nebo na gosto posuto z zvezdami. Njeni žametasti rjavi lasje so delali njeno polt še nežnejšo in njene sinje oči so živahno poredno sijale izpod črnih vejic. Skalar je sedel med obema kakor razkazovalec rasnih živali na razstavi, vedoč, da bo dobil prvo nagrado. Ni čudno, da so ljudje, prihajajoči po stopnicah, to trojico neprikrito in zvedavo opazovali. Dekleti to ni motilo. Martina je bila zadovoljna, ker jo je naposled oče priznal za odraslo, sposobno zahajati z njim povsod, sposobno tudi, kosati se z Alenkino očarljivostjo. Alenka je bila zelo zadovoljna, predvsem zato, ker je Skalar povabil s seboj tudi Martino, ki očitno ni bila več tako nasajena proti njej. Razgovor med njimi se je sukal okrog materinega letovanja, okrog ljudi, ki so prihajali v restavracijo in jih je Skalar več ali mani poznal, okrog Martininega teniškega turnirja in okrog plesnega večera, ki ga je nameravala Martina prirediti. Alenka se je čudila Skalarjevi izpremembi do hčere. Bilo je res, da je bila zdaj tudi Martina pri-ljudnejša, da, celo mičnejša in lepša, toda tudi Skalarjevo razmerje do hčere se je izboljšalo, če je poprej ravnal z njo kakor z nedoraslim, trmoglavim otrokom, jo je zdaj upošteval kot samostojnega, mladega človeka, ki je potreben kdaj pa kdaj dobrohotnega nasveta. To razmerje med očetom in hčerjo je Alenko razveselilo in na tihem je upala, da je ona sama s svojim prigovarjanjem Skalarju pripomogla do te izpremembe. Skalar je z vednostjo žene dovolil Martini, da priredi poslovilni plesni večer, zakaj postajalo je tako toplo, da človeka ni več toliko vabil ples, kakor življenje v naravi, večerni izprehodi, pohajkovanje pod milim nebom na vrtu. Bil je prav tisti čas med pomladjo in poletno vročino, ki tako prijetno de človeku, ker je toplo in hkrati sveže. Dogovorili so se, da bodo priredili ples v spodnjih sobah, ki jih bodo odprli na teraso, tako da bo hkrati s plesom tudi vrtna zabava. Na ploščad pred hišo bodo postavili pletene mize m naslonjače iz zimskega vrta; komur ne bo do plesa, bo lahko sedel na vrt in užival lepoto pomladanske noči. Obe, Martina in Alenka, sta se živahno zanimali za Skalarjeve predloge in se že pošteno veselile plesa. Zdaj je prišlo na vrsto število gostov. Martina je imela prednost, zakaj ona je bila tista, ki naj bi ta večer priredila, zato je tudi ona predlagala goste. Alenka tako ni imela znancev; Milka, ki bi edina prišla v poštev, je pa tako odpotovala. »Mislim, da bo Mira Novakova rada prišla, posebno če povabimo tudi arhitekta Brezarja,« je dejala Martina. »Tako? Ali ima oko nanj?« »Pravijo.« Alenka ju je raztreseno poslušala. Skoraj vsa imena so ji bila neznana, le megleno si je predstavljala ljudi, ki so jim pripadala. »Seveda mora priti tudi Brezarjev prijatelj, Kačarjev Jurij,« je nadaljevala Martina in si zapisovala goste na papirnat prtič. »Ali imate, vi kakšen predlog?« se je obrnil Skalar k Alenki. »Hvala, ljudje, ki jih jaz poznam, so tako stari, da ne bi prišli v poštev za takšno zabavo, ali se pa ne zanimajo za ples.« »Saj sem tudi jaz že star,« je dejal Skalar in jo pozorno pogledal. Alenka je molčala. Začutila je, da je Skalar pričakoval na to vprašanje ugovora, in to se ji je upiralo. Zato je rajši molčala in se naredila, kakor da je odgovor preslišala. Ko je natakar prinesel sladoled — letos ga je prvič jedla — je bila lista gostov gotova. Bilo je okrog deset ljudi, zakaj pričakovati je bilo, da bo ta ali oni še koga s seboj pripeljal. Martina se je veselila nove plesne obleke in je kar venomer na-peljavala pogovor nanjo. Alenka je je z lahno melanholijo pomislila, da bo morala priti kar v mali večerni obleki iz črnega mušljina, ki jo je imela po navadi za gledališče ali koncerte. Sicer pa ni potrebno, da se človek za domačo zabavo tako našari, je naposled zaključila sama pri sebi. Iz misli jo je zmotil Skalar: »Menda imate plesno obleko, gospodična Alenka?« »Pač. Mislim, da ne bo motilo, ker ni čisto nova in ne sega do tal?« »Vam se itak vse dobro poda,« je živahno dejala Martina, »toda jaz bi rada, da bi bile vse dame I I I I I i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i I I I i I 1 i I I I i i I I I I I I I LJUBEZENSKI ROMAN IZ DANAŠNJIH DNI enako oblečene. Mislim, da boste imeli tudi sami boljši občutek, če se ne boste preveč razlikovali od drugih!« Alenka je čutila, da je Martina dejala te besede odkrito in brez kakršnega koli skritega namena, čeprav so bile zanjo skoraj boleče. Saj vendar ni imela denarja, da bi ga tako metala skozi okno. Kar si je doslej prihranila, bi rajši uporabila za nakup nekaj knjig, ki si jih je že dolgo želela. Nekaj denarja mora imeti pa tudi za primer, če zboli, ali če spet na lepem ostane brez zaslužka. Toda kaj vedo takšna razvajena dekleta za tesne razmere drugih! »Izdatek za novo plesno obleko bi bil za moje razmere prevelik, gospodična Martina,« je odkrito dejala, »razen tega ne zahajam na ples in bi bila plesna obleka zame slabo naložen kapital.« »Mislim, da tukaj lahko sklenemo kompromis,« se je vmešal Skalar. »Prihodnji mesec, ko se bo moja žena vrnila domov, moram na nekaj prav važnih konferenc, ki bodo najbrže na Bledu ali v kakšnem drugem letovišču. Kajpak se bom sešel z ljudmi, ki so na videz moji prijatelji in ki me bodo vabili k sebi na posete ali pa na zanimive večerne prireditve v velikih hotelih. Podnevi bomo hladni, preračunljivi trgovci, prej sovražniki kakor dobri znanci. Zvečer si pa bomo laskali, kakor je v takšni družbi v navadi. Nelepe žene bogatih ravnateljev bodo hotele plesati z menoj, zakaj dobro vedo, da znam preceniti njih vpliv na njih može. Razvajene hčere teh družin bodo hotele pokazati svoje najnovejše plesne obleke. Vi me bosta kajpak ves čas spremljali. Na konferencah s stenogramskim blokom in svinčnikom, zvečer v plesni obleki, toda zmerom odprtih oči in ušes, da mi boste lahko kakor tovariš in človek svetovali. Tedaj boste itak potrebovali nekaj novih oblek, zakaj vaš ugled pri teh ljudeh ne bo odvisen samo od vaših zmožnosti, temveč predvsem — in ne žal — od vaše zunanjosti. Tako sem že nameraval kupiti nekaj oblek — kajpak na stroške podjetja — dovolite, da vam to edino obleko kupim prej, samo vam in svoji hčeri v veselje.« Alenka je čutila, kako je zardela, še v sanjah ji ni bilo prišlo na misel, da bi ji Skalar kupil obleko. Ni mogla takoj ugotoviti, ali je ta Skalarjeva ponudba dobro namerna, ali ne. še nikoli ni bila slišala, da bi kupovali šefi svojim tajnicam obleke, rasen... Ne, to misel je treba zavrniti! Takšea vendar ni Skalar! če bi bila njegova ponudba nenavadna, je ne bi tako odkrito povedal pred svojo odraslo hčerjo. Tudi Martina se ni zdela presenečena. To jo je nekoliko pomirilo in ji pomagalo, da je brez zadrege odgovorila: »Če je to potrebno za podjetje, zakaj ne? Toda prosim vas, da pristanete na to, da ostanejo te obleke last podjetja, zakaj nikoli ne bi imela dobrega občutka v njih, če bi vedela, da ste se zaradi mene oškodovali.« »čenče, draga gospodična! Kdo naj pa nosi pozneje te obleke? Jaz, ali gospod Kovačič? Prodajali jih tudi ne bomo, saj nismo posredovalnica za stare obleke! Te obleke za vas niso nič drugega kakor pisalni stroj ali nalivno pero, ki ste ga dobili ko ste pričeli pri nas delati.« »Mislim, gospodična Alenka, da brez skrbi lahko pristanete na ponudbo mojega očeta,« se je opogumila Martina, ki jo je veselila misel, da bo Alenka v novi plesni obleki slikovit okras prireditve, »saj nas vendar ne boste tako hitro zapustili, da bi te obleke ne mogli ponositi!« »Tako je!« je Skalar odločno zaključil debato. »Jutri vas pošljem v modni salon, kjer prodajajo že gotove obleke. Izberite svobodno in pri ceni ni treba stiskati, če vam je obleka všeč. Zdaj pa mir besedi in nič več ugovarjanja!« Alenka je molčala, videč, da bi ugovarjanje samo podžgalo Skalarjev načrt. Sama pri sebi se je pač veselila nove obleke, toda še bolj bi je bila vesela, če bi jo kupila s svojim denarjem: »Nisem ženska, V 24 URAH barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA ki bi si vse življenje dala streči,« je sama pri sebi pomislila in čutila zadovoljstvo ob tej ugotovitvi. Njen ideal ni bila razvajena, pomehkužena lepotica, pač pa samostojna, svobodna ženska, ki zna misliti s svojo glavo. Ko si je Skalar pozno zvečer prižgal cigareto, — preden je legel spat, je vselej pokadil par ,Morav‘ — je z zadovoljstvom pomislil na pravkar preživljeni večer. Že občutek, da ne bo mesec dni srečaval žalostno očitajočih ženinih oči, ga je navdajal z mirnostjo, ki se mu je zdela pregrešna, saj je imel ženo vendarle rad in je ni nikoli namerno žalil. Tudi Martina mu je bila zdaj bolj pri srcu. »Dekle se je naredilo, kar čedna je s temi izrazitimi lasmi in belo poltjo. Takšne ženske so rojene za strast,« je pomislil in neprijetno mu je bilo ob misli, da bi imel še kakšne težave z njo. »Kolikor hitreje se bo oddala, toliko bolje zanjo in za nas.« Misel na Alenko ga je hkrati vznemirjala in opajala. Kako ponosno je odklonila njegovo ponudbo! že se je veselil, da jo bo videl v razkošni plesni obleki, vražje lepo dekle je! Ali ji je res ponudil obleko samo zaradi koristi podjetja? No, sam sebi že lahko prizna, da je bilo tudi nekoliko njegove moške sebičnosti vmes. Zakaj pa prejšnja tajnica, priletna Julka, nikoli ni potrebovala posebnih Vremenska napovedovanja »Torej vi ste meteorolog? Ali se vam pa tudi kdaj posreči uganiti pravo vreme?« »Vselej, samo v datumu se včasih zmotim.« Upanje Gospodinja pride domov in najde pri služkinji v kuhinji mladega moškega. »Torej vi ste Ankin brat,« pravi prijazno. »Ali smem vprašati, ali ima Ana še več bratov.« »Upam, da ne,« pojasni prišlec. V šoli Učitelj da učencem nalogo, naj opišejo doživljaje vsakega dne v tednu. Eden izmed učencev je napisal: »V ponedeljek sem šel z materjo in sestro v gozd nabirat borovnice. Potem smo jedli borovnice v torek, sredo, četrtek, petek in soboto.« Nerazumljivo »Ne razumem, zakaj se ljudje zmerom tako gnetejo, kadar gredo iz kina ali gledališča, če bi vsi na koncu ostali na svojih sedefih, dokler ne bi drugi odšli, bi se nikomur ne bilo treba gnesti.« Takrat se spomni Zena možu: »Vselej, ko vidiš kakšno mlado lepo dekle, pozabiš, da si poročen.« Mož: »Motiš se, dragica, takrat se šele spomnim.« Katastrofa Prijatelj vpraša gospoda Korenčka: »Ali je res, da si kupil star železniški vagon za poletne počitnice?« oblek, če ga je spremljala pri konferencah? No, to je nekaj drugega! Bila je kratkovidna in plašna stvarca in če je znala dobro stenogra-firati in bila kar suženjsko vdana, ni imela prav nobenega pogleda za ljudi. Ujela je še komaj pravi čas, da se je poročila s svojim davčnim uradnikom... Da, Alenka, to je čisto kaj drugega! Kakor peneče vino ob kislem cvičku! Najlepša bo na plesu, to je gotovo, toda tudi Martina ne bo zaostajala za njo. In razen tega ji bo gotovo v veselje, izbirati novo obleko in se pokazati v njej. Kaj bi k temu rekla njegova žena? In v dvomih, ali bi žena to dejanje odobravala ali grajala, je ugasnil čik, in se jel slačiti. XII Vreme je bilo Martini naklonjeno. Toplo, skoraj že poletno sonce prvih majskih dni je ogrelo zrak, tako da so lahko pri pripravah za zabavo odprli na stežaj vrata salona '--'-sča na teraso in od ondod na v .. ..^artina in Alenka sta nadzorovan služinčad, ki je odnašala pohištvo, postavljala slamnate naslonjače in mizice na trato pred teraso, odvijala preproge in razporejala vaze za cvetlice. Alenka in Martina sta se zadnji čas dobro razumele, posebno odtlej, ko je Alenka povabila Martino, naj ji pomaga pri izbiri plesne obleke. Martina se je čutila polaskano in jo je z veseljem spremila v modno trgovino, ki je slovela zato, ker je vsak teden v svojih izložbah razstavila najnovejši in najdražji model v Ljubljani. Sprejela ju je lastnica sama, suhljata ženska z gibčnimi rokami in izostrenim trgovskim čutom. Takoj je uganila, da imata dekleti denar. Opravičila se je, da je izbira zdaj ob koncu sezone pičla in jim pokazala pet oblek. Ena je bila lepša od druge in vse so bile pošteno zasoljene. Alenka se je naposled odločila za obleko iz sinjega tafta, ki je nje posebnost bila v tem, da je bila v nasprotju z drugimi plesnimi oblekami visoko zaprta in je imela v krilu dva široka vložka iz čipk. Njene oči so postale ob tej obleki neverjetno sinje, pa tudi njenim lasem se je ta barva dobro podala. V pasu jo je spenjala velika temnomodra baržunasta petlja, ki so nje konci padali skoraj do tal. Cena po mnenju lastnice ni bila previsoka, po Alenkinem pa še zmerom precej navita. Vendar je brez besede plačala in pustila'svoj naslov v trgovini. Sobe za ples so bile že skoraj pripravljene. Martina in Alenka sta še rezali cvetlice in jih razporejali po vazah. Tudi jedila za buffet so že prispela Bilo je dosti mrzlih jedi, oku > prirejenih sendvičev, na posebnih podstavkih se je kupičilo doma spečeno čokoladno in mandljevo pecivo. Pripravljen je bil tudi že led za hladilne pijače in v frižiderju je že stal sladoled. čeprav se je bila Alenka že nekoliko navadila razkošja, jo je vse »Res je,« pravi gospod Korenček, »vendar ga bom kakor mogoče hitro spet naprej prodal.« »Zakaj pa?« vpraša prijatelj. »Pomisli,« pravi gospod Korenček, »kupi! sem ravno vagon za nekadilce.« Mladi vrtnar Gospod Cof ima vrt. Nekega jutra spet opazuje bujno zelenje po vrtu, ustavi se tudi pri solati, nekaij časa jo opazuje, potem pa modruje sam pri sebi: »čudno, vsadil sem glavnato solato, zrasli so pa polži. Narava je res čudovita.« Lepa vrsta dopustov »Jože, ali si letos že imel dopust?« »Seveda,« pravi Jože, »celo trikrat sem ga imel. Prvič svojega, drugič, ko ga je imela moča žena, tretjič pa, ko ga je imel moj šef.« Čudno naključje Gospod Pozabljivec se je udeležil domače zabave pri Kozamumikovih. Ko se je drugo jutro zbudil z razbijajočo glavo, se je spomnil, da je prejšnji večer zasnubil Kozamurnikovo hčer. Skočil je k telefonu, zavrtel znane številke in telefoniral: »Ali bi lahko govoril z gospodično Ančko?« »Pri telefonu,« se je oglasil nežen glasek na drugem koncu. »Tukaj Jože,« je nerodno de(al gospod Pozabljivec, »včeraj sem prosil za vašo roko, pa sem čisto pozabil, ali ste odgovorili da, ali ne?« Ančka je pa prav tako nežno odgovorila: »Debro da ste me poklicali. Pravkar sem namreč premišljevala, kdo je to bil.« Globoka ljubezen »Tone, ali me boš ljubil tudi potem, ko bom grda in stara?« »Ob, dragica,« pravi Tone, »vem, da boš nekoč stara, grša v mojih očeh pa sploh ne moreš nikoli postati.« Prva skrb Sosed priteče ves rdeč od jeze h Čebularjevim in pravi: »Vaši trije dečki že spet sede na moji jablani.« ■ Mati pa vsa v skrbeh vzklikne: »Za božjo voljo, kje je neki četrti, Janezek?« Stara ljubezen Marjanca in Jože sedita na klopi v parku. Njuna ljubezen traja že lepo število let, zato Marjanca upravičeno vpraša Jožeta: »Ali se ti ne zdi, da bi se morala midva poročiti?« Jože pa zamišljeno pravi: »Prav imaš, vendar hudo dvomim, da bi naju kdo vzel.« Nista se poznali Mlado dekle pride k dijaku na obisk. Gospe, ki ji odpre vrata v njegovo stanovanje, pravi: »Prosim, če pokličete gospoda Vodnika. Sem namreč njegova sestra.« »Zelo zanimivo,« pravi gospa, »jaz sem pa njegova mati.« izneva presenečalo. Bila je skromna in preproste čudi, zato se je vselej še čudila vsakemu izdatku, ki ni bil neobhodno potreben. Mira je organizirala študentovski jazz, toda da se fantje ne bi preveč utrudili, je stal na kaminu Skalarjev radio, na katerem s1 lahko tudi zjutraj ujel plesno godbo. V kuhinji je bilo tisto nično živčno razpoloženje, ki spravlja gospodinje v slabo voljo, kuharice pa v obup. Samo Ivanin na-škrobljeni čepeč ni mogel biti bolj bel kakor vsak drug dan, zato si je pa nateknila nov predpasnik, Ki ga še nikoli ni nosila. Vsi_ so pričakovali od nocojšnjega večera nekaj izrednega. Po večerji,, ki je bila danes uro poprej, so odšli Martina, Alenka in Skalar v svoje sobe. Spodaj je bi že vse gotovo in tudi kuharica » je naposled izmenjala predpasni > snela z glave čepico, dišečo po vse mogočih parah in jo zamenjala svežo. v . . Martina se je že oblačila; sce -kajoč si lase je slišala Alenko, se je tuširala v kopalnici. Plius“^ nje vode je prekinil zdaj pa zdaj napev kakšne moderne pesmi, k* jo je Alenka zažvižgala od časa a časa. Martina se je ogledova pred zrcalom, ali je šiv na tencicn nogavici raven, in šele pozneje se je spomnila, da bo vendar segai obleka do tal in da šiva ne bo videti. Obleka je ležala razprostrt na postelji, strupeno zelen rnaae na rožnati odeji. Zelo preprosta J bila na pogled in celo ne poselon razkošna, najbrže zato, ker je tas globoko izrezana, je pomislila Mar-tina. . . Kakšen bo drevi Jurij? Zdaj S že nekaj dni ni bilo na spregie . dejal je, da bo študiral, češ da J prejšnja leta dosti zamudil zara-e svoje malomarnosti. Zdaj se mu .1 zazdelo na lepem zelo važno, o hitro konča, slutila je zakaj. tej slutnji se je razveselila 1 zbala hkrati. Ali bo oče privoli ■ Ali je pravi? Ali ni še premlada- V sobi na koncu hodnika si J® Alenka zapenjala novo obleko, čeprav se je pričela pozneje naprav-Ijati kakor Martina, je b.-la.-fa skoraj gotova. Njena polt je bi tako čista, da ni potrebovala P“' dra. Tudi ce je še toliko plesala, s ji ni svetila. Z gostim glavničkou si je česala obrvi, komaj zavedalo«' se, da so zaradi nežne, pravih} usločene črte tista podrobnost, k daje pogledu njenih sinjih oc svojstven čar. Dopoldne — ta dan ji je b’l Skalar milostno podaril — je bila Pr,J frizerju in si dala umiti lase. N® da bi bilo potrebno, toda vselej-kadar je bila dobre volje, si je Prl' voščila to majhno razkošje. lasje so bili po umivanju ta&o mehki in valoviti, da ni bilo P°' trebno nikakršnega kodranja v veliko žalost frizerk. Bili so toP1 rjave barve, na soncu in luči so se igrali v njih zlatorjavi prelivi. Tako še ščepec rdečila na ustnice, kapljico parfuma na sence i“ v notranjost zapestja. Stopila J® nekaj korakov od zrcala in se kritično ogledovala. Zavedala se da je mična in dobro ji je delo. c® bi bila povprečna, bi bila v svoJi skromnosti odrinjena vstran celo zagrenjena. Tako ji je P“ njena zunanjost pogosto pomaga*" premagati občutek manjvrednosti-ki jim je v svoji želji po popolnosti pogosto podlegla. še nikoli ni imela tako dragocene obleke. Ovalno zrcalo ji je ka' zalo moderno sliko mladosti in le' pote. . »Zakaj vse to?« se je vpraševala in njen resnobni obraz se je kaj malo podal k razkošni obleki. Ali bo koga razveselila ta obleka, ta rdečica njenega mladega obraza-In tudi če bi bilo to res, bi se vsi zanimali samo za njeno zunanjost, ne meneč se zato, ali je pametna ali neumna, bistra ali topa. Ali bi bila zadovoljna, če bi videl tisti, ki si ga sama želi videti« Mogoče. To bi bilo odvisno od novega srečanja, od vtisa, ki bi 8* zdaj naredil nanjo. Ali je pa m?* goče, da je človek, ki naredi PrVl£ tako prijeten, zaupen vtis, sla° ali neumen? Prazne marnje, se je pokaral® sama pri sebi, si pogladila obleko, ki je v trmoglavo živahnih guban padala od pasu do tal, utrnila luC in se napotila k Martini. Točno ob osmih zvečer se 3® ustavil Markov avto pod hišo, kj®‘ je stanoval Jurij. Dvakrat hitr°> enkrat počasi je zahupala hupa-Jurijeva glava se je takoj nato P?', kazala na oknu. V eni roki je drza ovratnico, z drugo si je pogladi lase s čela: »No, stari, stopi gor!« »Podvizaj se, Jurij, počakal 'r bom rajši kar v avtu. če priden1 gor, še pol ure ne boš gotov.« Jurij je nekaj zagodrnjal, okrt“ se je zaprlo in Marko Brezar se J zatopil v svoje misli. (Dalje prihodnjič) Kmalu bo vseh mrtvih dan... Italijanščina za SlovenceL . .. .v . ,.** . besedi in sliki Naiznameiiiteisa pokopališča na svetn Kako skrbe narodi za svoje zaslužne sinove Avvisi bufti Questo e il titolo d’un articolo Qell0 scrittore italiano Dino Pro-venza 1’apparso sul «Corriere dei ccoli». In esso e detto che ci ®°ho molte persone che passeggia-n° per le strade col naso in aria, Vedono, si e no, le altre persone, non si lasciano sfuggire una uottega, una vetrina, un'edicola e figgono tutte le insegne, tutti i jdanifesti, tutti gli avvisi. Anche W 6 uno di questi e ci da alcune Prove copiate girando per la citta. Westo studio delle insegne e dei manifesti e molto utile per chi Uole imparare una lingua, anzi e d lavoro facile e nello stesso tem-divertissimo che si puo fare in dgdi momento libero senza aiuto di ibri e di persone. Cosi si impa-era l’ortografia e la sintassi, che e Parole collocate male possono, a 0lte, far pigliare, dei grandissimi Sranchi. Eccone alcuni esempi. Sul cancello d’un cimitero si eBge 1'iscrizione seguente: «Qui non si seppelliscono che i rti che vivono nel comune.» Eccone un’altra bellina sopra la P°rta d’un droghiere: ^Chiuso per causa d’apertura». Sul portone d un cinematografo stava scritto: 4Questa entrata e riservata uni-oarnente all’uscita». essf1PrUdente fu un aste 11 quale, ,,fdd°gli nato un bambino, chiuse vjjeria con questo bellissimo av- «Chiuso per causa di battesimo*. Battesimo del bambino o del Vino? Ancora piu bella e questa: .*Per il latte d’asina rivolgersi al‘? Portinaia.» Per trionfare sui concorrenti eali, dei quali si bisbigliava che oseolassero al salame la čarne di dimali non ben definitl, il gran alumiere Cotenni scrisse nella sua oottega, a lettere di scatola: «Qui si vende il salame di Gigi c°tenni vero porco.» Meno forte, ma anche sproposi-ata e la graziosa scritta d'un cal-lsta ambulante: •Luigi Fernando Puffendorf, chi-Ufgo callista, il quale ha avuto »nore di strappare i calli a molte oste coronate.s Del tutto incomprensibile e l’av-Viso d’un tabaccaio: «Sigarette estere, nazionali ed altre.j. Cosa sono queste »altre« se non °do ne estere ne nazionali? Vi daro ancora alcuni saggi tro-Vatl su altri giornali. Id un portone tutti possono leg-gere il seguente cartello: vietato il passaggio ai cani d°d accompagnati.« che proprio quel padrone sia c°dvinto che i cani sapniano leg-gere? Nelle scale e sul portone d’un altro palazzo sono affissi parecchi e$emplari di un cartello dov’e ®crltto: '‘Si, prega di sputare nelle cas-Sotte.* E se uno non avesse voglia di ®Putare? . In un magazzino d’un droghiere 81 legge: •Vendessi fiaschi senza vetro.» Come, diamine, fara a vendere Qei fiaschi di vino senza vetro? Un agricoltore, che desiderava di concorrere a un’esposizione agri-d°ia, scrisse al segretario del copato: , *Vi prego di registrarmi nella dsta del bestiame per un vitello.» Razlaga besed ovvjso m oznanilo, razglas; oglas, buiio šaljiv, burkast. ,aPParso izšel; l'opparso ki je izšel ' PParire, nepr. glag.j. corriere m hitri sel; kurir; pošta. j.cl sono molte persone mnogo lju- 1 Je. Passegiano izprehajajo se (passeg-8!Qre). si e no da in ne (=r včasih, sem in tja). sluggire uiti. bottega f trgovina. vetrina f izložba. edicola f hišica; kiosk. insegna f znak; zastava; izvesek. manilesto m lepak. prova f izkušnja; dokaz. copiare prepisati. girando pohajkujoč (girare). nello stesso tempo hkrati, obenem. divertentissimo zelo zabaven (di-vcrtente). libero prost. aiuto m pomoč. ortograiia f pravopis. sintassi f sintaksa, skladnja. collocare postaviti [v stavku]. 2 possono morejo (potere, nepr. glag.). J a volte včasih. pigliare zgrabiti, ujeti. grdnchio m rak, jastog; pigliare un J grdnchio polomiti ga, kozla ustreliti.« eccone evo [od tega]. j cancello m mreža, rešetka; ograja;? vrtna vrata. 2 cimitero m pokopališče. J iscrizione f napis. | seguente naslednji. i si seppelliscono pokopavajo se (t. j.} pokopavajo jih) (seppellire). non ... che samo. comune m občina. bellino ličen, ljubek. droghiere m drogerist; špecerist. apertura f odprtje; otvoritev. portone m portal. cinematografo m kino. entrata t vhod. unicamenle samo (unico). uscita i izhod. imprudente nepreviden. oste m gost; gostilničar. essendogli — essendo (od ponsož-nika essere) + gli (mu). battesimo m krst. latte m mleko. čsina f oslica. rivolgersi (nepr. glag.) obrniti se [do koga]. portinaia f vratarica. sleale (zleale) nepošten, zahrbten. bisbigliare (bizbiljare) šepetati, šušljati. mescolassero da se primešati (me-scolare, mescolo). non ben definito ne prav določljiv. salumiere m trgovec klobas; klo-basar. a lettere di scatola z orjaškimi črkami (dobesedno; s škatlastimi črkami). spropositato aboten; poln napak. callista m odstranjevalec kurjih očes. ambulante potujoč. strappare odstraniti. callo m žulj; kurje oko. tšsta coronata kronana glava. del tutto docela. incomprensibile nerazumljiv. tabaccaio m prodajalec tobaka, trafikant. estero tuj, tujezemski. nazinnale naroden; domač [nasprotje- tuj]. cosa f stvar; kaj (= che cosa). saggio m vzorec. cartello m lepak, razglas; napis. vietare prepovedati. passaggio m prehod. cane m pes. non accompagnato brez spremstva. convinto prepričan (convincere, nepr. glag.). aliisso nabit [na zidu] (aliiggere, nepr. glag.). sputare pljuvati. cassetta i skrinjica. voglia f volja, poželenje, magazzino m skladišče; (veletrgovina; izložba. vendesi = si vende na prodaj (dobesedno- se prodaja). vetro m steklo; (steklena) posoda. diamine preteto! vraga! fiasco m pletenka. agricoltore m kmet. concorrete (nepr. glag.) konkurirati, tekmovati, udeležiti se natečaja. agricolo kmetijski, poljedelski. segretario m tajnik. comitato m (komite,) odbor. registrarmi vpisati me (registrare). bestiame m živina. vitello m tele. Čampo Sanlo Na hribovitem pobočju Bisagna, na severni strani Genove, znamenitega italijanskega trgovskega središča, se razprostira »sveto pokopališče«, Čampo Santo, znamenit dokaz italijanske gradbene kulture. Sredi zelenih gričev leži, v dolini, ob znožju cveto pomarančni gaji, ciprese in oljke ga zavijajo v svojo baržunasto zelenje. In v tem nenavadnem, čudovitem domu mrtvih je vse tiho in pokojno. Samo spomeniki govore. Iz svetlega marmorja so, križi, obeliski, pa nešteti kipi žalujočih. V trdem, obru-šenem marmorju skušajo izražati svojo bolečino in ljubezen. Ob grobu nekega mladeniča sedi žalujoča mati, otožno strmeč na marmornato ploščo pred seboj. Mlada, lepa žena je še zadnjikrat stopila k poslednjemu počivališču svojega moža, da ga še enkrat pogleda v obličje, ki ga bo nato zagrnila s tenčico. Mlad mož upira oči v svojo ženo. ki se mu I milo in kakor živa smehlja s podstavka. In vse je samo iz marmorja, tiho, mrtvo, toda skorajda živo, tako umetniško dovršeno. Temne ciprese zakrivajo svetlikajoč se marmor. Včasih zgane veter j kakšno vejo in že se zdi, da bodo | te okamenele postave oživele, da se bo hladni kamen obudil v življenje in da bodo vsi ti. ki že zdavnaj počivajo na tej božji njivi, vstali od mrtvih... Mnoge izmed teh razkošnih spomenikov so si dali ljudje postaviti, ko so še živeli. Ena takšnih realističnih skupin kaže otroka, ki jokata za roditeljema, odhajajočima v večnost. Ko sta roditelja res umrla, sta bila otroka že sama odrasla in sta sama imela otroke. Neki spomenik, ves iz črnega marmorja, je posebno razkošen. Stara, betežna žena joka za svojim otrokom, ki — mali krilatec — odhaja v večnost. Ta spomenik je dala postaviti neka — beračica. Na smrtni postelji so našli pod njenim zglavjem vrečico s cekini in oporoko, v kateri je zapisana želja, naj s tem denarjem postavijo spomenik njenemu prezgodaj umrlemu sinku... V Genovi, kjer cvete trgovina že dolga stoletja, je živelo in umrlo mnogo premožnih trgovcev. In kakor je imel vsak od njih svojo kočijo in svojo- služinčad, je moral imeti na pokopališču svojo grobnico iz dragocenega kararskega marmorja. Italijanski kiparji so lahko pustili svoji bujni fantaziji prosto pot. Tukaj srečaš vse mogoče sloge, od enostavnega klasicizma do razgibanih alegorij in presenetljivega, preprostemu ljudstvu tolikanj dragega realizma. Cvetoča fantazija in zdravo vese- lje do življenja, ki sta lastna vsem Italijanom, iščeta večno življenje na tem svetu. In prav zato smrt na Čampu Santu ni tisti temni plašč, ki ogrne in izbriše vse, kar je kdaj živelo in dihalo, temveč sanje očiščenih duš sredi idilične lepote. Pfere Lachaise To najstarejše pariško pokopališče stoji v senci stoletnih dreves na hribovitih tleh. Spomeniki se vzpenjajo v terasah vse više in više; okrašeni so s stihi in kamnitimi venci, ki naj otmo počivajoče pozabljenju. Pere Lachaise lahko po svojih slovitih pokojnikih tekmuje s Pantheonom, veliko grobnico v nekdanji cerkvi svete Genovefe sredi Pariza, posvečeno »velikanom hvaležne domovine«. Kamen, železo, marmor, venci iz umetnih cvetlic in steklenih biserov ne morejo preživeti slave počivajočih Njih ime in njih delo sta večni. Zaman iščemo cvetlic. Duh se po-vzpenja k nebu v strogem templju; vse je ponosno in razkošno, nad vsem zmaguje strogost hladne večnosti, nezlomljivo jeklo idej. Ne smemo pozabiti, da smo v Franciji, deželi filozofov in pesnikov. Cvet francoske duhovitosti in francoskega duha počiva v teh grobovih. Veliki Moliere in Lafontaine, pisec nesmrtnih basni, spita drug ob drugem; ob eni glavnih pokopaliških stez počivajo skladatelji Rossini in Auber, Cherubini in Boieldieu, ob neki drugi Beaumarchais in Musset. Dramatik Scribe, slikar David, velika tragedka Rachel, prezident Faure, veliki državnik Thiers in igralec Talma — vsi so našli pokoj tu med stoletnimi drevesnimi velikani. In še slavnejša, po vsem svetu znana imena srečamo na tukajšnjih spomenikih: Chopin, Ludvig Bjorne, Balzac, najbolj pariški med Parižani, Sara Bern-hardtova, Oscar Wilde. Vsi ti nemirni, živahni in iskri duhovi prejšnjih stoletij so našli mir na pokopališču Pere-Lachaisu (očetu La Chaisu), imenovanem tako po iz-povedniku Ludvika XIV., ki je imel v bližini svojo palačo. Na spomenikih prebereš mimogrede posvetilo, ki se ti po svoji preprosti iskrenosti neizbrisno vtisne v spomin. »Umreti, pomeni zapustiti senco in stopiti v svetlobo.« In drugo »Ljubite sel Kdo vam to zgovor-neje govori od smrti?!« Božja njiva med donebnicami Na vogalu med Broadwayem in Rector-Streetom — ravno nasproti Wallstreetu — leži, obzidan z donebnicami, majhen, tih otok. Kakor da bi strela udarila med velikane in bi se odprla zemlja v ozki razpoki, tako se zdi ta košček zemlje med samimi železobetonskimi orjaki. Ali so ljudje, pehajoč se za zaslužkom, pozabili nanj? Ali so pa dovolj dostojni, da si ne upajo položiti roke na to nenavadno božjo njivo? Trinity Church je sto metrov visoka, strogo gotska cerkev iz črnega kamna. Ob modernih velikanih je pa prej videti majhna kakor velika. Manhattan Company Building njej nasproti ima sedemdeset nadstropij in Standard O/J Building na drugi strani ne mnogo manj. Za hrbtom cerkve leži pokopališče Trinity Chur-chyard. Majhno je, skromno in tiho. Na mrtve, ki tu spe svoj poslednji sen, gleda sto in sto oken iz kamnitih gigantov. Ljudje, ki hite tod mimo po nujnih opravkih, se niti ne ozro nanj. In vendar samo tenka ograja loči kipeče življenje od hladne smrti. Morda prav zato se na tem pokopališču dih smrti ne čuti ta-k zaznavno kakor drugod. Le redkim slavnim sinovom Amerike se je posrečilo tukaj najti svoj večni mir Ruša na tem koščku zemlje pokriva Livingstona, raziskovalca Afrike, Hamiltona, slavnega generala, Fultona, graditelja prvega parnika. To pokopališče je pokopališče najbogatejše ameriške cerkve. Trinity Church (cerkev sv. Trojice) je cerkev milijonarjev in hkrati najstarejša newyorška cerkev. Kljub okoliščini, da je vreden kvadratni meter sredi Newyorka bajne vsote dolarjev, so Newyorčani dovolj spodobni, da ne kale mrtvim poslednjega počitka sredi donebnic... Vyšehradsko pokopališče Vyšehradsko pokopališče je doslej Čehom nadomeščalo Pantheon. Tamkaj počivajo Smetana, Dvorak, Fibich, Neruda, Purkvnč, Rieger, Mysilbek. Na Žižkovem griču stoji pa še nedokončan Pantheon, od koder gledaš na cerkev sv. Vida, ki so v njej pokopani češki kralji, svetniki in škofje. Diugi znameniti Čehi spe svoj poslednji sen, raztreseni po provinci. Westminstrska opatija Angleži so pokopavali svoje slavne sinove v Westminstrski opatiji. Tukaj so Angleži kronali svoje kralje. tukaj so jih tudi pokopavali. V Westminstrski opatiji počivajo nemški glasbenik Handel in angleška državnika Gladstone in Disraeli. Največjega angleškega pesnika Shakes-pearja ni med njimi. Mirno spi v Stiatfordu, kjer je želel biti pokopan. Na njegovem grobu svari živeče napis. »Bodi preklet, kdor bo odtod odnesel moje kosti!« POSLEDNJE BESEDE PRED SMRTJO ♦ če sc sicer ne zanimamo posebno za l J vse, kaj ljudje govore, posledn e be-{sede, ki jih izrečejo pred smrtjo, se ♦ nam zde zmerom pomembne in tehtne, ♦ zakaj v senci smrti so. Toliko boli so' 2 znamenite poslednje besede slavnih j 2 mož. Prijatelji duševnih velikanov so ♦ poslednje želje in besede po navadi > zapisovali. Tako se nam je ohranilo j ‘lepo število takšnih poslednjih vzdihov, že skoraj bližjih onostranstvu kakor posvetnemu. Slavni grški filozof Sokrat (470. do 399. pr. Kr.) je umrl, zavedajoč se, da je vse posvetno minljivo. Izpil je kupo strupa z lahkoto in ves veder. Ko e videl prijatelje, ki so jokali ob ^njegovem ležišču, jih je posvaril: »Kaj jDočenjate, možje, slišal sem, da je treba v miru umreti! Tore; mirujte in obvladajte se!« Se potem, ko je bilo njegovo telo že otrplo in so ga prijatelji preiskali, ali je še živ, se je s por sledn imi močmi dvignil in dejal: »Ne nozabite, da sem dolžan Asklepiu petelina!« S tem je hotel reči, naj v njegovem imenu darujejo bogu zdravja ♦ petelina, kakor stori vsakdo, kdor je “ozdravel. Tudi on je ozdravel, saj se je rešil najhujše bolezni, zemeljske teže... L Goethe (1749,—1832.) je tik pred smrtjo vzkliknil: »Več luči!« Te njegove poslednje besede — ki pa v resnici niso poslednje — radi citirajo, vendar so bile njegove zadnje besede drugačne: »Glejte lepo žensko glavo s črnimi kodri v sijajnem koloritu na temnem ozadju...« Gotovo je Goethe s tem mislil svojo snaho Otilijo, ki jo je posebno ljubil. Tasso (1544,—1595.) se je ločil od sveta z besedami: »V tvoje roke, Gospod!« Gregor VII. (papež od 1073. do 1085.), ponosni cerkveni poglavar, ki j | se je vse življenje boril s Henrikom IV., je umrl v pregnanstvu s ponosnimi besedami: »Ljubil sem pravico in sovražil krivico, zato umiram v pregnanstvu.« C r o m w e 11 (1599.—1658.) zagrizeni in ponosni puritanec, je vprašal na ;; smrtni postelji svojega duhovnika: »Ali je mogoče izgubiti milost božjo, če si jo kdaj užival?« Duhovnik je to zanikal in Cromwell je olajšano dejal: »Dobro vem, da sem jo nekoč imel.« Njegove {»slednje besede so bile: »Odrešen sem!« Ignacij Loyola (1491,—1556.), ustanovitelj jezuitskega reda, je na smrtni postelji zmagoslavno vzkliknil: »čez vse dežele sveta... posrečilo se mi je!« Kako otožno zvene proti temu zagrenjene besede Konfucija (521.—478. pr. Kr.): »Ni se mi posrečilo!« Ra bel a is (1495.—1553.), največji satirik tistega časa, je poslal svojemu pokrovitelju kardinalu Bellayu tik pred smrtjo tole sporočilo: »Sporočam vam, gospod, da sem na poti, da poiščem veliko neznanko. Spustite zastor, burke je konec!« To izredno ostroumno sporočilo so bile hkrati poslednje satirikove besede. Schiller (1759,—1805.) je dejal na smrtni postelji: »čedalje boljše, čedalje veselejše...« Veliki učenjak in filozof Kant (1724.—1804.) je tik pred smrtjo dejal: »Nikoli ne bi mislil, da je umreti tako lahko!« Prav toliko dostojanstva in hladnokrvnosti je pokazala francoska kraljica Marija Antoinetta (1755. do 1793.). Ko je stopila na morišče, je po nerodnosti stopila rablju na. nogo. »Oprostite, gospod, nisem nalašč!« je dejala in pokorno sklonila glavo pod giljotino. Marija Terezija (1717.—1780.) se je umirajoč zgrudila pred svo.o posteljo. Jožef, njen sin, ji je pomagal, kolikor ji je mogel, in je vprašal, ali ne leži slabo: »Da,« je odgovorila, »toda dovolj dobro, da umrem.« To so bile njene poslednje besede. Velika angleška kraljica Elizabeta (1533.—1603.) je z vsem svojim bistvom hlepela po življenju, zakaj njene poslednje besede so bile: »Vse, kar imam, dam za trenutek življenja!« Rimski cesar Neron (54.—68.) je prosil svojega sužnja, naj ga zabode: hil je namreč prestrahopeten, da bi si sam vzel življenje. Njegove peslednje besede so bile: »Kakšen velik umetnik umre z menoj| Ob.okujte me vendar!« Dan ton (1759.—1794.), ki so ga usmrtili v francoski revoluciji, je tik pred smrtjo zakričal: »Pokažite mojo glavo ljudstvu, takšnih glav ne vidi vsak dan!« Nemški pesnik BSrne (1786. do 1837.), ki ga je zdravnik tik pred smrtjo vprašal, kakšen okus ima, je odgovoril: »Prav nobenega, kakor nemška literatura.« Različni ljudje — različni okusi Vsak narod ima posebne zakone o lepoti, vsak gleda ta edinstven Dožji dar drugače. Pri nas more biti lepo. tiča samo mlado, vitko dekle, lepe čiste polti in dovršenih potez. Kakor rečeno imajo pa različni narodi aa lepoto različne oči in zakone. če pridete na primer med domačine v afriški Kongo, se boste o lepoti in lepoticah zanesljivo naučili kaj več. Srečali boste na cesti dve ženski, ki sta važem mnenju stari in debe-lušni. Vprašsii boste, kdo sta ti stari ženski, pa vam bodo odgovorili, da ste srečali dve vaški lep>otici. Lepotice tistih krajev morajo biti debelušne, gube niso zanje nobena nakaza, morajo biti kolikor mogoče na gosto tetovirane p» obrazu in, kar je glavno, na zgornji ustnici morajo nositi kakšnih deset do dvanajst centimetrov široke, lesenim krožnikom podobne okraske. Po tem okrasku se najbolj p»zna, ali Je ženska bogata ali ne. Okras je namreč lahko iz lesa, ali pa tudi iz kakšne p>osebne drage kovine. Seveda se ga pa ne da menjati, ker je tako rekoč prirasel v ustnico. Zenska s takšnim krožnikom na ustnici kaj težko govori In še težje j6. DRU2INFKI TEDNIK 30. X 1941-XJ KRIŽANKA 234 56789 10 11 Vodoravno: 1. Včasih (sestavljenka, skozi). 2. Vrh v Julijskih Alpah (z = ž; črke premetane); tatinski ptič (4. sklon). 3. Lepe (brez ene j moglasnika). črke); bikoborec z mečem (skozi). mični znak; še en kemični znak; vez-J nik. 7. Zlobni; tujka za dvoočnik. $ 8. Kemični znak za lantan, sredozem- ♦ ski otok 9. Predlog s 4. ali 5. sklo-t nom; predmet za vezanje; naselbina,J tržišče. 10. Ruski ali rumunski ple-j mič; nemški romantični pesnik (1781. do 1831.). 11. Turška pokrajina in mesto ob Sredozemlju; barva. Navpično: 1. Ruski konjenik ali J naš imeniten sodobni pisatelj (rojen < leta 1892.); hudoba. 2. Nevernik! (turško); lep ptič plovec. 3. Prijetje j (znana tujka, skozi); jaz (srbohrvat-! sko); števnik; družabna oblika.; 5. Planina v Bosni; pivo (italijansko). 6. Mrčes. 7. Hladetina (fran-i cosko); prislov. 8. Osel jih nima, j svinja pa; števnik; nebesa (brez sa-< 9. Pritrdilnica; dva J kraja tega imena na Notranjskem. * 4. Verodostojen, pristen (tujka, skozi). 5. Eden izmed naših najboljših izvora pripovednikov sedanje dobe (rojen (tuja oblika); žareča zemeljska no-leta 1908.); sovražnica kovin. 6. Ke-ltranjost (1 = m). 10. Ostra, pikra (obrnjeno); ozemlje J (obrnjeno). 11. Žensko imet ČAROBEN LIK 1. moli! (latinsko) 2. pokriti J 3. snov, ki jo dajo neke kulturne! rastline J 4. divji poglavar (v 5. stolpcu) ! 5. cvetica ' PREBRISANI PEPČEK Poleg tega so v peči močno zakurili, tako da je bilo zelo vroče in je bil snubec ves rdeč v obraž- »Neznosna vročina vlada tu,« je začel pogovor tisti brat, ki je znal na pamet ves slovar. »Zato, ker moj oče danes peče mlade petelinčke,« je dejala kraljičina. Hu, — takšnega odgovora pa ni P* čakoval. Niti besede ni mogel spregovoriti, čeprav je vedel, da bi moral povedati, kaj posebno du vitega. SESTAVLJENKA Ana — mil Ide — S ton nica — nož vek — Cer Jan — set Dev — rek rog — maz ......................... jaz — iva ........................... vest — ena Iz vsakega para besed sestavi novo besedo; njih začetnice sestavljajo v pravem redu ime našega starejšega pisatelja. % * UGANKA Predvsem ga slabo vreme mika, tedaj brez plašča in dežnika, po mokrem svetu se potika. IZPOLNILNICA OPRTRUTPOAR ****** ***** TLMOV I GSETJ Poišči koristno žuželko 1 * VERIGA — o — a — — i — a — — a — o — — i — a — — a — i — — o — a — V vodoravnih vrstah sestavi samostalnike; vsaka končna črka začne naslednjo besedo, prav tako zadnja spodnja črka prvo besedo. Pri tem dajo tudi srednje tri črke vsake besede zase besedo. • POSETNICA o. F. I. Prosen Zgor. Vode ZAKAJ? < Nekomu, ki je pozno popoldne! pridno biljard igral, se je prikazo | »Nič ni vreden,« je dejala kraljičina. »Ven z njim!« Tako je moral oditi iz dvorane. Potem Jp valo še svetlo nebo v rdečkasti luci, j . ferat kakor hitro je stopil na piano. 3 Kako bi si razložili ta pojav? IGRA NA SREČO V Monte Carlu so v najboljših i! letih odigrali na dan okrog 500 iger;; na ruleti, v letu torej nekako 180.000 !! iger. Možnosti za »rdeče« in »črno« sta popolnoma enaki. V kakem razdobju smemo po ver- J g jetnostnem računu pričakovati, da se < j bo kroglica 25krat zaporedoma usta-;; vila na »rdečem«? Rešitev unank iz nreišnie številke i: »Strašna vročina je tu.« je dejal Kak poklic vrši ta pater? MENJALNI PROBLEM Stric Matic je šel v banko zamenjat 7 lir za drobiž po 5 in 10 cen-teumov. Vsega skupaj je prejel 111 kovancev. Koliko jih je bilo od vsake veste? Križanka: vodoravno po vrsti: 1. Donizetti. 2. Eeden, Potop. 3. hi, kalo,!! tur. 4. rov, čist, Ca. 5. esejem, umik.:; 6. N. se, P, do, s. 7. Bata, oniksi. 8. ug (<= Bug); nopa (= apno), alt. 9. Ren,;; mont. ie. 10. gneva. Danki. 11. Swin-'. burne. Uganka: Kolesar na kolesu. Premikalnica: Ganges, .Parana, Dnjepr. Stopnice: t, te, set, svet, sveto, osve-ta, posetva, prosveta, prosvetar. Enačba: Ve-riga, se-zona, li-vada, te-lica, at-aman, er-ivan: Veseli teater. Izpopolnilnica: naklo. atlas, sleme,! i topol, roman, orisi, jezik; nastroj, * oselnik. Zamudno prestavljanje: število vseh možnosti prestavljanja dobimo po formuli 1X2X3X4X5X6X7X8X X 9 X 10 X 11 X 12 X 13 = 6 227,020.800-krat, torej preko šest milijard. 11.850 let bi bilo treba delati noč in dan, če bi vsaf vsako minuto enkrat prestavili. Neverjetno, pa res. Zakaj? Tri točke vedno leže v eni ravnini, pri štirih je pa to le slučajno: in moramo to umetno doseči. Naj bo torej tlo še tako krivo, tri točke bodo na njem vedno v eni ravnini, ki se bo vedno skladala z ravnino trinožnega stojala. Dalje je treba upoštevati še to, da je porazdelitev teže trinožnega stojala statično določena, dočim ostane pri 4 nogah nedoločena, tako da more tu ena noga ostati neobtežena. Cisto nekai drugega je, kako n. pr. miza trdno stoji, kar se meri po delu. ki je potrebno, da mizo prevrnemo, štirinožno mizo bomo na vsak način teže prevrnili kakor mizo na treh nogah, kar se posebno spozna, če je miza sicer okrogla. Da pa neprijetno guganje štirinožnih miz ni še pogostejše, deloma povzro-čuje prožnost nog, tako da daljše s pritiskom počasi izravnamo in prilagodimo tlom, deloma nam pa na drugi strani pomagajo neravna tla, da s poskušanjem nekako zložimo obe krivi ploskvi. »Zato ker pečemo danes mlade petelinčke,« je odgovorila kraljičina. »Kaaj, kako?« je vprašal drugi brat, in vsi pisarji s-o napisali: Kaaj, kako? »Nič ni vreden,« je dejala kraljičina. »Ven z njim«. Tedaj je prišel prebrisani Pepček. C DALJE PRIHODNJIČ Bencolin se Je izognil grofovemu pogledu. »Ničesar ne bomo pustili vnemar...« je zamrmral. Nato je pogledal kvišku in pristavil: »Ali ste premišljevali o tem, kakšen nagib bi utegnil priti v poštev...?« »Premišljeval sem o tem,« je vzdihnil polkovnik, »in zdi se mi, da je na dlani! Ali mislite, da so lju-£m>..ki stanujejo v teh razvpitih °&’-'ajih in imajo bogve kaj vse na v®sti, potrebni kakšni posebni na-Sibi za napad na žensko, katere obleka izdaja, da je premožna?« »Torej roparski umor...« je odvrnil Bencolin.' »A s tem je navz-dejstvo, da smo v torbici še oenar našli... in tudi sicer se mi je Zaelo, da ni ničesar zmanjkalo... Morda imate kljub temu prav... za-K&j nekaj je vsekako izginilo: obe-5e‘t... Prosim, opišite mi ga čisto ^a-anko... opis bomo izročili vsem zastavljalnicam in zlatarjem.« »Ničesar ne vem o kakšnem obesku!« je cdvrnil polkovnik. »K rodbinskemu nakitu gotovo ne spada... ^ga imam pod ključem...« »Obeskov ni nosila!« je zavrešča-^ gluha žena. »Ni jih mogla trpeti! ■to vem... to prav zanesljivo vem...« »Čudno,« je zagodel Bencolin. *Da je imela verižico za vratom, je «edvomno, a zakaj naj bi jo bil ‘iocinee strgal, če ni viselo na njej ničesar, kar ji je hotel vzeti...?« “nenada je vstai in se poslovil. »Razpisal bom nagrado...« je re-^ei Martel, »tako veliko nagrado, oa se bodo vsi potrudili.« »Nagrada je čisto odveč,« mu je “Gncolin segel v besedo, »prepričani bodite, da bomo tudi brez nagrade storili vse, kar je v naših mcceh.« »Oprostite,« je zamrmral polkovnik. »Prav gotovo nisem hotel ža-ir1 Policije.« S težavo je vstal, a oencolln, ki je videl, kako je raz-B°vor starega moža izčrpal, ga je Potisnil nazaj na stol. »Tudi sama °ova našla pot...« je rekel in se l?55il h grofici. »Ne dovolite gospodu polkovniku, da bi preveč tuhtal... če si smem dovoliti nasvet... malo razvedrila bi mu prav oobro delo... zato domin nikar či-st° ne pozabite.« K • sva skozi dolgo vrsto sob ko-£p-kala proti izhodu, sva zaslišala klopotanje majhnih kock iz lesa in slonovine, vmes pa glasno govorjenje naglušne žene, ki je vrešče zaklicala: »Osem — osem... ali imaš osem osem...?« 10. pgolavje AKT P 812 Stlrl popoldne. V uradu pariške Bure te*. »Sedite, Jeff,« je rekel Bencolin, . dveh minutah bom končal.« Držal je slušalko enega izmed treh ^eiefonov, ki so stali na njegovi Pisalni mizi, meni pa izročil drugo i~usalko. '^Zvežite me s pisarno oanozdravniškega zavoda,« sem ga susal govoriti. Trenutek tišine. Nato škrbljanje v vodu. »Tukaj Eencolin,« se je javil, preberite mi obdukcijsko poročilo uuchene. Akt P 812. Umor.« »Akt P 812 —« je odgovoril glas nekega uradnika. »Trenutek, pro-un. Da — tu je poročilo. Nanaša na žensko truplo. 15. oktobra, SpPoldne ob 11 in 30 minut. Pod ^nt-de-Neuilljrjem. Ali je pravi?« *Da... dalje, prosim.« Uradnik je bral dalje. »Izvid: počena lobanja, posledi-^Padca iz višine kakšnih 12 me- * SGreič = policija. EBHS] fjM Im TM 1 e ROMA N • trov. Neposreden vzrok smrti: sunek z bodalom med petim in šestim rebrom. Srce prebodeno. Dolžina rezila sedemnajst centimetrov, širina dva do dva in pol. Več zlomov in ran. Na vratu, obrazu in rokah urezi steklenih črepinj. Smrt je nastopila pred osemnajstimi urami.« »Hvala,« je rekel Bencolin in odložil slušalko. Takrat je potrkalo. Nadzornik Lutrelle, hladen stremuh, ki ga nisem mogel trpeti, je vstopil. Obravnaval je Duchenovo afero. »Ali vam je obdukcijski izid že znan?« je vprašal. Eencolin je prikimal. »Mislim, da sem ugotovil nekaj, kar nam bo utegnilo koristiti,« je rekel Lutrelle. »Spominjate se, da je truplo ranjeno z urezi...« »...s steklenimi črepinjami,« Je dodal Bencolin. »Da... in sicer nenavadne barve — če domnevamo namreč, da izvirajo od okenskega stekla, kar očitno drži — rdeče so namreč. Mislil sem torej, da bo treba pri sedanjem mrazu razbito steklo takoj nadomestiti; zato sem ukrenil vst potrebno, da so naši ljudje obiska- li skoraj sto steklarjev.« »In —? Ali ste našli steklarja, ki je vložil novo steklo...?« »Ne, a tistega, ki je dobavil prejšnje. Trdi namreč, da je takšna stekla dobavil po naročilu za eno samo poslopje...« »...in to poslopje je klub v Rue Apoliine,« je dodal Bencolin. Lutrelle je pobit obstal. Očitno je mislil, da je odkril izredno važno stvar, ki bo zanjo žel posebno priznanje. Namesto tega je bil pa njegov predstojnik vse to že sam ugotovil, ne da bi povpraševal pri treh sto steklarjih. Bencolin, ki mu ni ušel razočarani nadzornikov obraz, ga je skušal potolažiti. »Nikar si tega ne ženite preveč k srcu,« je rekel. »Pri našem poklicu je pač tako... človek misli, da se mu je posrečilo nekaj izrednega, potlej se pa izkaže, da ta pre-teti višji nadzornik, čigar sposobnosti litino preveč cenili, vendar ni tako neumen, kakor se zdi na pogled. V Duchenovi zadevi je pa še vse polno reči, ki jih ne vem... tako na primer: zakaj je šlo dekle v klub, kdo ji je porinil bodalo v srce ali so ji vrgli z okna ali so jo dol zavlekli... Vidite: neizčrpno področje, da dokažete svojo sposobnost.« Ko je bil Lutrelle odšel, mi je Bencolin veselo pomežiknil. »Naš prijatelj Galant ne bo vesel, ko bo slišal, da je Odettina navzočnost v klubu dokazana.« »Ali mislite, da tega ne ve?« sem vprašal. Bencolin je zmajal z glavo. »To ne — njegovo nezadovoljstvo bržčas izvira odtod, da to zdaj mi vemo.« »In Claudinina smrt? Ali mislite, da so jo umorili ker je oni zadevi preveč vedela...? In da je slutila, da jo bo to stalo življenje?« »Kako pridete na to misel?« »Ker Imam vtis, da Je bila v splošnem precej hladna, obrzdana mlada žena. Da jo je mati tisto noč pred umorom našla objokano, pomeni, da se je zavedala, v kako obupen položaj je bila zašla, položaj, ki mu ni vedela izhoda... na to merijo tudi besede, da ji nihče ne more pomagati.« Bencolin je strmel predse. »čisto logično se sliši,« je zamrmral, »kljub temu pa ne verjamem... Jasneje bi videli, če bi vendar že vedeli, zakaj je bila Odetta v klubu... O tem, da je bila Claudina članica, sem prepričan... a Odetta... dekle, ki se je vsega izogibalo... naj bi se bilo odločilo pristopiti k takšnemu krožku... Ne!...« »Zakaj ste prepričani o tem, da je bila Claudina članica?« »Za to je več vzrokov. Prvič se mi zdi nedvomno, da jo je Marija Augustinova poznala... celo dobro poznala — zakaj, ko smo jo vprašali po mladem dekletu, se ji je nehote vsilila Claudinina slika... vsekako zato, ker je bila Claudino pogosto videla... Za Martelovo hčer ni prišla v poštev druga pot v klub kakor nesumljivi vhod skozi muzej — to pot so pa uporabljali samo stalni obiskovalci. Ne glede na to imamo pa še druge dokaze — predvsem črno krinko.« Začuden sem ga pogledal. »Ali mislite krinko, ki smo jo našli ne daleč od torbice?« Bencolin je prikimal. »To pa ne more držati,« sem ga spomnil. »Sami ste rekli, da krinka ni bila Claudinina last, ker se je je še držalo rdečilo, ki ga na pokojničinih ustnicah ni bilo.« »To priznam,« je odvrnil Bencolin, »a kaj sledi iz tega?« »Da je bila krinka last neke druge ženske.« »Napačen sklep, dragi moj. še nekaj drugega lahko sledi iz tega: namreč, da sem bil bedak.« »Zelo zanimivo, da se veliki Bencolin sam sebe tako krsti,« sem odvrnil, »a zadeva mi ni zato prav nič bolj jasna.« »In vendar je jasna ko beli dan,« je odvrnil Bencolin. »To pač drži, da na pokojničinih ustnicah nismo našli niti sledu rdečila, a to še ne izključuje možnosti, da je bila krinka njena. Nikakor ne. Saj ni treba domnevati, da člani pri slehernem obisku v klubu uporabljajo drugo krinko — torej lahko sklepamo, da je Claudina krinko že poprej nosila, in sicer nekoč, ko se je našminkala. Da se je imela navado rdečiti, dokazuje rdečilo v njeni torbici... Zdaj boste vprašali, zakaj ženska, ki se ima navado rdečiti, to na lepem opusti — a dejstva dokazujejo, da je tako. Zakaj: prvič smo našli rdečilo in drugič ni imela namazanih ustnic. Pojasnilo je čisto preprosto, če upoštevamo staromodne nazore njenih staršev. Bržčas se je'Clau-dina naveličala večnih opazk o tej i svoji navadi; zato se doma ni lepo-, tičila in je to odložila na trenutek, ko bo med moderno mislečimi ljud-1 mi. Da se je pa tisti dan, ko je bila — kakor vemo živčna in nemirna in... če je vaša teorija prava... celo v smrtnem strahu, pozabila nale-potičiti, se ml pa tudi ne zdi nič f nenavadnega.« »Nosila je torej krinko... Ali ste premislili tudi to, da bi potem utegnil sunek z bodalom veljati kakšni drugi ženski... tem bolj, ker se je zgodil umor v prehodu, kjer očitno ni gorela luč?« »Ni nemogoče...« je zagodel Bencolin, »a občutek imam, kakor da je bilo drugače... Predvsem ne verjamem, da bi si bila že nataknila krinko... po mojem je bila še v njeni torbici... Predstavljam si, da ji je morilec... ali pa morilka... ni strgal z obraza, temveč da se je gumasti trak raztrgal, ko je v mrzlični naglici preiskoval torbico.« »Po čem sklepate, da je kdo preiskal torbico. Saj'ničesar ne manjka... to ste vendar sami zagotovili Martelu.« »Ne... ničesar ne manjka... a torbica je bila zaprta... predmeti, ki so raztreseni ležali okrog, torej niso mogli sami ven pasti, moral jih je nekdo ven vreči. Zakaj? Ker je nekdo torbico preiskoval in so mu bili ti predmeti na poti.« Pretehtal sem vse, kar mi je bil Bencolin razložil, in sem izprevi-del, da so njegove trditve prepričljive. »Kljub temu mi še marsikaj ni jasno...« sem potem dejal. »Nič bolje se vam ne godi kakor meni!« je odgovoril Bencolin. »Vtis imam, kakor da vemo že celo vrsto reči, ne da bi mogli s svojim znanjem kaj početi... kakor da bi bili tudi mi igralci domina, ki imajo celo kopico domin pred seboj... pike na slonovinastih ploščicah označujejo njihovo vrednost... a kako skupaj spadajo, se bo videlo šele v teku igre...« »Ali se ne bi spet poslužili preizkušene Bencolinove metode?« sem vprašal. Moj prijatelj se je nasmehnil. »Vem, kam merite,« je rekel, »a le posmehujte se... metoda je že dobra... in ker ste me že spomnili nanjo, bom takoj začel tisto, kar imenujem ,pregled dejanskega stanja1... Torej, kaj vemo? Ali bolje: kaj lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo? »Prvič: Gina Prevostova je nekako zapletena v afero Duchene, kar je že s tem dokazano, da jo je Augustin videl, kako je šla za Odetto. Da so na svetu tudi ne-voščena bitja s krznenim ogrinjalom in rjavim klobučkom na glavi, očitno ni mogel razumeti; temu starcu, ki že štirideset let živi med svojimi lutkami, je laže razumljivo, da je morilka madame Louchar-dova iznenada od mrtvih vstala, kakor pa da bi se po njegovem kabinetu voščenih lutk izprehajala živa, prav tako oblečena ženska. »Drugič: Claudina Martelova je prav tako zapletena v to zadevo. Ne trdim, da je sokriva umora Odette Duchenove, temveč samo, da se je strahovito bala, da je ne bi za to poklicali na odgovor. Podobno bi utegnilo biti tudi z Gino. Zato sta se hoteli tisti večer, ko je nekdo Claudino umoril, sestati. »Tretjič: Tik po poldvanajsti uri vidi stražnik neko dekle stoječo pred panoptikom. Gina je. Na svojo prijateljico čaka, ki je z njo vsekako dogovorjena v muzeju. Predčasno zaprti muzej je pa temen, vrata so zaprta. Gina hodi neodločno sem in tja. Kaj naj zdaj stori? Zaradi Odettine smrti bi bilo potrebno, da bi se dekleti po- razgovarili — a kje je Claudina? Obe sta navajeni, iti v klub skozi muzej. Ali je bila Claudina pred njo tukaj in čaka zdaj v prehodu? Gina ne verjame, zakaj temni prehod je neprijeten prostor, ki se ga obe, če le mogoče, izogneta. A tako je pač. Tudi Claudina je prišla, ko je bil muzej že zaprt; vedela je, da ji ne ostane drugega, kakor da krene danes po normalni poti, misleč, da je morala Gina isto izprevideti in bo torej prišla v prehod. Celo dokažem lahko, da to drži, zakaj sicer bi morali najti v Claudinini torbici vstopnico za muzej. »četrtič: Tri vrata so, skozi katera bi bil utegnil priti morilec, a šel je skozi vrata, ki drže iz muzeja v prehod, zakaj ta vrata se dado samo od znotraj odpreti. Bržčas jih je bil priprl, preden se je splazil do svoje žrtve, zakaj če bi jih bil zaprl ali pa če bi bil prišel s ceste, ne bi mogel trupla potem nesti v muzej. »Petič : Morilec se je dal zapreti v muze| in čakal v temi, dokler ni zaslisal, da prihaja Claudina. Kako je pa vedel, da je res ona? No — tega sploh vedel ni. Stal je pri vratih, držečih iz muzeja v prehod, in upal, da bo Claudina prižgala luč. Tega pa ni storila, sicer Gina, ki je potem prišla, ne bi bila rekla Galantu: bilo je tako temno... Morilec je torej čakal v temi, odločen, da Claudino umori, brž ko se mu približa. »šestič: Augustinova dnevna soba ima okna na cesto. Marija je torej prej ali slej opazila, da Gina zunaj stoji. Marija trdi, da je spet prižgala luči, ker je mislila, da sliši korake. A morilec je bil prav gotovo čisto miren, da ne bi Clau-dine že predčasno opozoril nase. Zatorej lahko sklepam, da je gospodična Augustinova iz nekega drugega vzroka prižgala luči. Ta vzrok je Gina. Marija je v mladem dekletu spoznala članico kluba in ji je zato odprla. Ko je odpirala vrata, je bila pa Gina že odšla. Medtem se je bila namreč odločila, da se bo poslužila druge poti; to se pravi: obšla je skupino hiš, da je prišla do prehoda. »Sedmič: Ko je Marija Augustinova prižgala luči v predsobju muzeja, da bi Gino spustila noter, se je avtomatsko prižgalo še nekaj svetilk, med njimi tudi zelena žarnica, nedaleč od vrat, držečih iz muzeja v prehod. Njen svit je sicer medel, vseeno pa tolikšen, da je morilec izpregledal položaj. Takrat spozna, da ima Claudino pred seboj, skoči proti njej in zgrabi za orožje. »Osmič : Tisti trenutek je morala Gina stopiti v prehod, zakaj po tem, da je Galantu rekla, da je bilo pretesno, da bi spoznala morilca, sklepam, da je bil še navzo-čen. Zdaj bi vsekako lahko rekli, da je prišla Gina šele. ko je zločinec po končanem delu brskal po torbici — a kako naj bi Gina potem vedela, kdo je žrtev? Razdalja med prehodom in mestom, kjer je Claudina padla na tla, je dosti prevelika, da bi spoznala obraz v svitu oddaljene luči. Gina je torej svojo prijateljico spoznala po glasu, to se pravi: ko je prišla Gina, je bila Claudina še živa. Ječanje ali krik bi Gini utegnila izdati, kdo je tam, deset korakov od nje, ki mu grozi smrt. Claudina je bržčas izdavila nekaj besed, morda je morilca prosila, naj jo pusti pri življenju. Gina torej ve, kdo je zločinec, zakaj sklepal bi, da ga je Claudina po imenu poklicala. Dalje vnJiotinpi _ Teja, Ljubljana. Vsaka krvavitev iz vjatemice, brez zveze z menstruacijo, bolezenski znak, ker njen pravi /*rok ni v rani maternične sluznice, Z*. Nastane ob propadanju In odlušče-jajčnega gnezda v plodišču. Torej Periodične, mesečne krvavitve, ki 'J®stanejo v tej opisani rani neoplo e-e Maternice, so normalne — prirodne. Tožite o krvavitvi, ki jo imate vsak ^esec. Ta krvavitev nastane vsak me-pet dni pozneje, ko je perilo že ponehalo, traja pa le en do dva dni. , krvavitev je torej v nekakšni zvezi * mesečnim perilom. Samo v navidezni zvezi je. Krvavit-ki jilffspažarno pred ali po pe-pravimo pridejane krvavitve. Lo-P*1 v predhodne in pa v na-““ju joče krvavitve. Take krvavitve *»stane;o zaradi neke bolezenske iz-j^emembe v maternici In povečanega j^vala krvi vanjo ob času perila. Bo. l»Kinske izpremembe v maternici, ki jTj ko povzročijo te krvavitve so: motni* 7 oljenju rane v opisani mater-*®ni sluznici, vnetja maternične sluz-rjce, polipi, različni tumorji maternice, “na maternične ustnice in tako dal.e. .Svetujem vam, da obiščete zdravni-JT’ ki vas bo ginekološko preiskal in b~?nal pravi vzrok vaše bolezni. Naj-bo potrebno izpraska nje maternih 86 ne bo našel niti eden omenje-,in vzrokov in bo krvavitev kljub Y ,®’vlJenju tra ala še naprej, bi prišla Vitu neka posebna vrsta krva- vi/;«. tako imenovana vmesna krvava™ !ci na<;topa periodično in Jo po-jn-"0*-0 neke redne mesečne izpre-tom-Ti?; v Jajčniku. Preveč prostora bi rabil, če bi vam hotel to točno po- NASEZDRAVIE jasniti — no, ta vmesna krvavitev pa ni nevarna in je zanimivejša za zdravnika, kakor pa nevarna za bolnico. Ta bolezen je zelo redka in je zelo ma!6 verjetno, da gre pri vas zanjo. Stopite pa le k zdravniku, ker je bolje, da čim preje napravite konec krvavitvam, zaradi katerih postanete lahko slabokrvni. K. V. S. K. Ljubljana. Bodite brez skrbi. Najbrže ste čitali kakšno vzgojno razpravo ali poslušali kakšno vzgojno pridigo, ki vas je zbegala. Taki članki imajo zmerom sicer višje in res dobre namene, vendar jih piše.o po navadi ljudje, ki nimajo pravega vpogleda v biološki razvoj človeka. Zgodi se pa, da nedolžnega človeka zmedejo in mu nalože na grbo nepotrebnih skrbi. Znaki in težave, ki ste Jih opisali, nima.o nobene zveze z omenjeno navado, temveč so le posledica duševnega konflikta, ki sta ga napravila pri vas po eni strani naravni nagon, in po drugi strogi klic morale in strah pred grehom. Upravičeno danes trdijo, da je navada, Ki ste jo imeli tudi vi od vašega 13. do 17. leta, v tem času popolnoma naravna stvar, saj jo ima 90 ljudi. Naj vas ne moti preveč, da niste bili prav vi toliko srečni, da bi pripadali ravno onim 10 •/•. Sami trdite, da ste se ji vi po 16. letu popolnoma odrekli in to ne s kakšnim posebnim samoza ta je vanjem in notranjo borbo, ampak, ker enostavno niste ču- tili več potrebe. To je dokaz, da ste se popolnoma pravilno razvijali in tudi razvili. Druga pesem bi pa bila, če bi navada trajala dalje, preko dobe razvo a, v zrelo moško dobo. No, tedaj pa pomeni za človeka veliko nesrečo, seveda spet ne, kakor vi mislite v telesno-zdravstvenem pogledu, ampak v du-hovnozdravstenem. Tak človek Izgubi moč pa tudi potrebo za delo. Vzeta mu je volja in iniciativa za udejstvovanje. Vere vase in samozavesti ne pozna, človeška družba pridobi le malo od njega, Vaše krčne žile in izpadanje las imajo čisto druge, enostavnejše vzroke. Vaš zdravnik vam bo dal injekcije proti krčnim žilam. Ker ste še mladi, so zanesljivo še majhne in ne bo treba operaci.e. Zelo hvaležen, Ljubljana. Težave in bolezenski znaki, ki ste jih opisali, so posledica povišanja krvnega pritiska. Sami omenjate, da ste Imeli pred daljšim časom krvni pritisk visok 170 mm Hg., kar je za vašo starost odločno preveč. Prepričan sem, da bi ponovno mer.enje potrdilo moje mnenje. Seveda pa s tem nismo povedali vsega. Pomisliti Je treba, da je povišani krvni pritisk po navadi le znak kakšnih drugih prvotnih bolezni, kakor na primer srenih, ledvičnih bolezni zasfcrupljenja s svincem, arterioskleroze in le redko bolezen sama zase. — Takrat govorimo o esencialni hiper-toniji. S točno preiskavo je treba izključiti poedlne vzroke in ugotoviti pravega, ter po tem zdraviti to prvotno bolezen. Lahko vam pa dam na splošno nekaj smernic, ki bodo ugodno vplivale na vaše težave. Jejte in pijte zmerno. Jedi ne solite preveč, v jedi se ogibljite mesa, kave, alkohola, tobaka. Živite mirno in se ne razburjajte po nepotrebnem. Večkrat delajte vroče nožne kopeli, telo zdrgnite večkrat z vročo krpo. Posebno pa pazite na redno od-va anje. Jejte veliko sadja, uved te v vašo prehrano — sadne dneve. Druga potrebna zdravila vam bo pa predpisal vaš zdravnik. Upokojenec, Ljubljana. 58 let vam ;e že. In že od mladih let trpite na zaprtju. Zadnja leta se morate posluževati klistiranja, pri čemer morate uporabi ati zmerom več tekočine. Kako bi si olajšali težave? Ker se je stvar že tako zastarala in se je vaše črevo že tako zelo polenilo, da brez klistiranja ne gre, vam je težko svetovati res kaj uspešnega. Zadevo boste zmanišali le s primerno hrano in odva alnimi sredstvi. Piti morate čim več tekočin. Hrana naj bo zmerom tudi bolj redka. Jejte predvsem zelenjavne juhe, čim več solate, kislega 2elja in sadja. Pi te odvajalne čaje (v lekarni jih dobite brez recepta). VS2ko Jutro izpijte kozarec mineralne vode ali kozarec vode, v kateri raztopite žličko karlovaške oziroma grenke soli. Morda vam bodo te stvari nadomestile klistiranje, ali pa vsaj zmanjšale njih uporabo. Paziti pa morate vedno na red in točne t v odvajanju, da ne nastopijo kakšne druge komplikacije. Prav takšna težava ;e z vašim iši-jasom, za katerim bolujete že do’.gih 12 let! Večkrat ste že bili v bolnišnici, Pa vam je bilo za nekaj časa bolje! Pri išijasu se bojte in ogiba te predvsem mraza. Posebno zdaj in pozimi pazite na to, da se ne prehladite. Oblačite se topleje in nosite zimsko perilo. Dobra bi bila tudi obsevanja — diatermija. Seveda, če vas bo znova napadlo, boste morali spet v bolnišnico po injekci.e B vitamina ali na cepljenje. Bolezen je zelo dolgotrajna in trdovratna, le boriti se da proti njej in krotiti ;o. — Uniči se jo težko! Samo obupati ne smete. Bralka Družinskega tednika. Hudo vam je, ker vaša hčerka še zmerom moč1 nastelio. Ce je sicer zdrava, lahko prc mo to nadlogo, kot slabo navado, s trdno voljo in vero v uspeh. Poskusite sledeče: Vsako noč jo poldrugo uro nato, ko je zaspala, zbudit., da opravi ponovno potrebo, ali jo pa pokličite dvakrat v noči z Istim namenom. Zvečer na< se ne napije vode. Večerja naj suho hrano, menja naj tudi posteljo. V zavodih seveda uporabljajo še mnogo drugih srfedstev, celo operaci e. Vendar upam, da pri vaši hčerki to ne bo potrebno, saj sami pravite, da nadloga ni tako pogosta in velika. Tisto pa. kar ste narisali o sebi. je pa vraža. Le brez skrbi hodite k zobozdravniku Dr. M. S. GREELY SE ZAGOVARJA Izprehod r daljno davnino Odkod je življenje im zemlji? Sam« teorije in domneve — določnega pa znanost še zmerom nič ne ve Nadaljevanj* t 5. strani. >Raj naj storim? Lahko bi bil slopi] k njemu in ga p«zval na odg«vor. Lahko bi bil zbudil vse svoje tovajiše in jim dokazal prestopek. A kaj bi dosegel? Moja prevdarnost mi je velela: ne! Mi vsi zaradi omejitev in naporov zadnje dni nismo bili vež tako sveži. Svež in Cii je bil samo VVilkins, tudi sicer najmočnejši in naj robustne jši izmed nas vseli. Pri najmanjšem znamenju, da sem ga bil opazoval, bi se postavil v bran, zgrabil za samokres in kakšnega nedolžnega izmed nas ubil, poleg vse podlosti, ki jo ima že na vesti. Če so bile dosedanje zaloge izgubljene, vsaj ne smejo biti izgubljene še druge. Odložil sem se, da bom drugi dan poskrbel za to. »Ko smo drugi dan krenili na pot, sem uredil tako, da je Wilkins vodil prve sani. Ker sem bit voditelj skupine, sem šel lahko od enega moža do drugega. Govoril sem z vsakim posebej, samo z 'VVilkinsom ne, o tem, kar sem bil ponoči opazil. Kajpak me je stalo dosti truda, preden sem pomiril njihovo razburjenje, da ne bi Wilkinsu predčasno izdali, da imamo nekaj proti njemu. Povedal sem jim. kaj nameravam storiti in sem dobil privoljenje vseh. A izrečno poudarjam, da sam nosim odgovornost in bi isto storil tudi tedaj, če ne bi imel privoljenje svojih tovarišev. »Spet je bilo začelo snežiti, tako da nismo videli daleč pred seboj. Takrat sem poklical Wilkinsa, medtem ko sem držal roko na svojem revolverju v žepu. Obrnil je proti meni svoj, s krznom obdani obraz in je na prvi pogled spoznal, da ga vsi opazujejo. In ne samo to. Takoj je sprevidel, koliko ura bije. »Roke kvišku!< sem zakričal in potegnil revolver iz žepa. VVilkins sn je pa samo zasmejal in se spet obrnil naprej, kakor da se ne hi bilo nič zgodilo, in kakor da bi lahko mirne duše vozil dalje. »Stojte sem tedaj zakričal. Hkrati »eni opazil, kako je njegova roka se-|la v žep. Takrat sem ustrelil. Oddal Km dva strela. Še zdaj jih slišim. In še vidim, kako se ie njegova roka globlje pogreznila v žep. Nato je padel 8 sani in obležal v snegu. Psi so »lajali. Sani so oddirjale dalje. Zdaj »cin moral poleg tega še za njimi streljati, da lem « poginom enega iz-Med psov reiil dragocena živila. »Wilkins« sem zadel skozi hrbet v pljuča. Čee nekaj trenutkov je izdihnil. Prosil sem dr. Bierea, naj pa preišče. Ko je odpel Wilkin»ov plašč, »o padli 'yi žepov zavojčki kruha in mesa, torej dokaz za to, kar sera bil povedal tovarišem. Zavili smo mrtveca v plahto in ga pogreznili v ledno Špranjo. Vsi so sneli čepice in James Lane ]e naredil iz neke palice križ, ki ga je na tem mestu zataknil v led. Nato smo odšli dalje. »Šestnajsti lan smo našli profesorja Warda. Zlomil si je gleženj. Položili so mu jo med deščice, a skupina •e na njegovo željo še ni vrnila, ker je v svoji znanstveni vnemi veroval, da je »a sledi posebno važnim •>! kritjem. »Pozneje smo našli ,Stello Polare* v dobrem stanju. Osem mesecev pozneje smo se vzdolž gionlandska obale vračali domov.« Grelly je obmolknil. Smith je pogledal predsednika in predsednik je pogledal Smitha. Slišati je bilo samo, kako se je njegova strniščasta brada drgnila ob njegovo roko. čez neksj trenutkov je Smith d»i>-l: »Da, je pač tako. Mislim, da to ni umor. Gospodje s sodišča to pač dobro ločijo: umor ali uboj. Uboj to tudi ni. Mislim, da so si gospodje z menoj edini v tem, da ste storili samo svojo dolžnost, ko ste rešili življenje svojim tovarišem.« Predsednik je dvakrat prikimal. Greelyjev neolepšanl zagovor mu je bil ugajal. »Vašo izpoved bomo izročili držav netnu tožilstvu, to se samo po sebi razume, vendar...« Na lepem je vstal in če'* mizo segel poročniku v roko. Tudi Greely je vstal. Bežno je pogledal po aktih na mizi, vzel svojo Menda ni človeka, ki si ne bi bil ie kdaj — vsaj enkrat — zadat vprašanja: Od kod izvirajo živa bitja, ki je z njimi obljudena naša premičnica? Naši predniki — ognjena bitja Nemški fiziolog Preyer je trdil, da so bili naši davni davni predniki bitja iz plamena in ognja, imenovana piro-zoi (ognjene živali). Na zemlji, ki je bila takrat še v vrelem stanju, so živeli kakor žive danes ribe v vodi. Če danes sedete na skalo, si torej lahko celo domišljate, da sedite v naročju trupla enega izmed svojih davnih pradedov. Ali izvira življenje na zemlji z drugih planetov? Odgovor na to vprašanje je teorija o kozmozoin. Leta 1921. smo pozabili proslaviti njeno stoletnico; zakaj prvi jo je pred dobrimi sto leti omenil grof Sallčs-Guyonski de Montlivault v knjigi Conjonctuies de la Tetre e la Lune. Nemški grof Hermann Keyserling (roj 1osojilo. Bankir je neznupno motril pomanjkljivo eleganco prišleca. »Denar potrebujete?« ga je vprašal. iKoliko in čemu?« McCov se je zravnal in dejal: »Stvar je takšna: imam sijajno idej&; ne morem vam je pa povedati, ker bi s tem izgubil vse. Samo dvoje m[ ostane. Ali dobim denar, ne da bi povedal svojo idejo, ali da počakam tako dolgo, da zaslužim dva tisoč dolarjev, tako dolgo pa prav gotovo na bom živel.« Bankir je vzel cigareto iz desne * levo roko in dejal: »In vi mislite, da je v Združenih državah kdo tako neumen, da vam b* dal denar, če ne ve zakaj? Kakšno zagotovilo mi lahko daste zanj?« /Nobenega,< je odgovoril McCoy-»Igram z odprtimi kvartarni. Nisem eden tistih, ki obljubljajo, da bodo modrino ukradli z neba, ki se lažejo na vseh koncih in krajih, samo d® dosežejo, kar žele.« »Še to vam bom povedal,« je dejf>} McCoy. »Bil sem zaprt v jetnišnici St. Paulu zaradi sleparije in nasilstv#* Sedel sem sedem let, štiri mesece 1° dvanajst dni. Zdaj mi je dala jetniška uprava pogojno odpustnico, da smem na svobodo. Seveda me ima poli«!.® stalno pod nadzorstvom, na policiji imajo mojo sliko, moje prstne odtise> vedo kje hodim in kaj počnem. Policija me stalno nadzoruje, če bi samo malenkost zagrešil, bi me že spet zaprli za ostalih sedem let, sedem mesecev in osemnajst dni.« »Zdaj veste,« je nadaljeval McCoy» »nisem nič, ne dam vam nobenega zagotovila. Samo svojo idejo imam, ki bi 'o rad uresničil. Ali še mislite, spod bankir, da bi se zaradi vaših puhlih dva tisoč dolarjev res dal spet zapreti? Kaj so vsa dolžna pisma, f>°' godbe in podpisi, ki jih dobite od drugih dolžnikov proti mojemu zai;e-tovilu? Kaj je košček papirja proti zagotovilu policije? Sedel sem sedem let v zaporu, zdaj mi je tega dovolj-Ali ram je zdaj jasno, da ne misl.ff na sleparijo?« Jame« P. Henslogk je edprl predal in vzel iz njega dva umazan* tisočak*-»Alj imate legitimacijo?« je vprašal. Mc Coy je vzel iz žepa izrezek }* časopisa in ga položil na mize. N* njem jo pisalo, da sodišče išče Ph>' lipa Me Coya, starega toliko in >iik». ki je bil zaradi sleparije in nasilstv* v zajKiru sedem let. »To je moja tiralica!« je dejal Mc Coy. »Ali vam z*' došča?« Mc Coy je podpisal pobotnice, vzel dva tisoč dolarjev in odšel. Čez nekaj tednov so prinesli časo-jiai vest, da je neki moški z imenom dc Coy odnesel precej denarja nekaterim lahkovernim denamikom. Zna* se je delati tako poštenega, da je celo CVETLIČNI MED In I* medico dobit* na) čepele v Madarnl, Ljubljana. Zidovska ul #- KROJAČI IN ŠIVILJE! Damsko in moške krojne knjige dobite pri Knafelj Alojzij, strok, učitelj, Masaryko-va 14, Ljubljana. Istotam se dobijo tudi vsakovrstni kroji. Zahtevajte prospekt. Najnovejši sistem. FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupact;skih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6, KROJNI TEČAJ Jožice Rus-Kumelj se prične 10. novembra 1941. Sistem pouka silno lahek, kroi najmodea-nejši! Prijave: Ljubljana, Jadranska ulica 23 (tramvaj — Vič). Izdelujem kroje po meri! Naročite krojno knjigo! Zaspal je v vodi Dva dečka sta se igrala ob jezeru Jonkoping na švedskem in sta opazila, da plava po sredi jezera negibno človeško telo. Takoj sta bila prepričana, da je voda naplavila utopljenca in sta poklicala rešilno posta:o. Reševalci so takoj odšli s čolnom na jezero, ko so pa prišli v bližino navideznega utopljenca, so se nemalo začudili. Mož je živ in zdrav smrčal na vodi, ki ga Je nosila na površini, šele čez čas se jim ga je posrečilo zbuditi iz trdnega span.a. Mož jih je začude no pogledal, in jim povedal, da si takšno spanje na vodi večkrat privošči, ker ga voda nosi kakor plutovino na svoji površini. bankirje spravil na led Naj se vS* tisti, ki jih jo moški osleparil, čin*" prej javijo na policiji. James P. Henslogh jo takoj odSel na policijo. Policijski komisar ga je vpraša}' »Kakšno zagotovilo za denar vam j® dal ta človek?« »Nobenega,« jo odgovoril bankir. »Zakaj ste mu pa potem posodili denar? Saj vendar ni prav nič imel/ je začudeno vprašal komisar. »Pač! Imel je preteklost,« mu j* pojasnil bankir. »Bil jo pod policij" skim nadzorstvom!« »Potem vas je pošteno nalagal,« mu je odgovoril komisar. »Kako je to mogoče?« je vpraša bankir, »saj ste ga vendar samo P*" gojno izpustili.« »Tudi to ni res,« je dejul komi8*r* »nikdar še ni bil v zaporu. Še nikd* ni imel opravka s policijo, V90 J® sama prevara.« James P. Henslogh je zlezel v dvs gubi. »Denar sem torej izgubil,« J® dejal skesano. »Norec, ker sem ga b“ posodil neoporečnežu.t Ko se j’e pa vrnil domov, je na mizi pismo: »Dragi gospod! Srecn sem izmaknil pete. Prav gotovo s že izvedeli, da nisem tisti, za l;a rega sem se izdajal. Hotel sem saIr, zbuditi v vas zaupanje, zato sem j gal. Eno, gospod, pa ni bila slepari! • moja ideja. Res sem jo imel in bi je sijajna. Laže se namreč PosrL. nekoga prepričati, da ste slepar, c I>rav niste, kakor pa biti slepar. . - “ - poštenosti. treba, da ste slepar, lahko se -delate, kakor da bi bili. Ali ni to sijajna ideja?« izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. T Ljubljani; za tiskarno odgovarja p. Mihalek _ vsi v Ljubljani. f