St. 51.
V Trslu, v sredo :!. avgusta 1881
Tečaj VI.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V eđlnoaii J' moti
»EDINOST« Izhaja vsako sredo; cmia za vso leto jo 4 g ki. 40 kr., za polu leta 2 frtd. 30 kr., /a čjtrt leti I j?M. 20 ki'. - Pos im jiim >51>-vilk.i pri upruvniStvu i 11 po t ra tik ali v Trslu se dobivajo po 8 kr. — Naročnine, r.-klain vij-i iti inzeratc prejema Upravnlttvo »via Zonla 5«.
\si ,l>j„u s j poSUJajo Uredništvu >vla 8. Lan aro Tip. Ilunla; vsaknnraMli franklr.ui. Rokopisi l.n-z »os.-bno vr.fdi.osti s<- n.s vraiMijo. f*ier<ili (raznu vrstu naznanila ln p nlani.v) s ■ z.ira^unljo p > p goditi — trav trumi; pri kratkih oglasili /. ilrobuimi črkami s.) plavijo za vs.ik > bunilo l kr.
Repatica svitlim repom napram severju tišči 1
V Rojanu 17. julija.
Raz prestolu visokosti i slavo propadajočim narodom vedno nemila osoda je uže često-krat posebnimi naravnimi znaki i smehljajočim licem bližino propada v prošlost šaljivo naznanila. Ona se je po&alila mogočnim Rimcem, stavši jim »post saecula malta gloriae« imperatorjem preslavnega stola dete — eara, oven-Čavši ga prvim imenom jeklenega ustanovitelja veko-večne Rome, Romulu pojenačila i drugim poznamenovanjem drobnogledno ga odredila Avgustom, stvoriteljem carstva tad,i j poznatoga sveta. Ali od temno-ledenega Akvilonajeklenoj i ngnenoj siloj priromajoči krepki i čili sinovi Še surove Grmanije, Heruli i Rugije, slavnim Odoakrom na čelu, posado raz prestola nevrednega carčelca i otvedo ga v Kampanijo i tam inu odkažo selo novega bivanja, v kojem more razkošno živeti i premišljevati malobrojne dneve nevrednega Žezlovanja. Praznoverno prosto ljudstvo je tadaj verovalo i trdilo odločno, da na obzorju prikazavša se repatica i obrnena repom napram severju je očito občinstvu prorokovalo naroda i moči propad i da bodo iz otdaljene i meglene Alemanije se prikiateča krdela nemških barbarov olikanej i prelepej Italiji gospodovala.
Zapustimo sedaj bregova kalno-tekoče Ti-bere i duhom stopimo na obali kovarnega Ponta i oglejmno si srce še praznovernejega Mosle-minal Tam na zlatem rogu ob Rosporu na sijajnem dvoru mej nebrojno četo dvorjanov I prezalih odalislc biva, od učene Evrope »bolnim« prozvan mož: padišah v Mohameda proroka verujoči. On je sedaj mrtva larva Osmanova I junaškega Mohameda. A tudi njemu, kakor i nekdaj RomulAvgustulu namuznola sejo trda osoda, podavši mu naslov »el mumenim«; izabravši ga zmagoslavnim.
Politično obzorje turške države je prečr-nimi oblaci prevlečeno. Nevihta so vedno bolj približuje. Razmere mej prosto Francijo i pre-gnjllo Turčijo so so poostrile i postale ozbiljno i do skrajne mejo napele. Mrzenjc do sporazum-ljenja mej obema državama ni le navidezno, teinuč kaže se uže očito; ono so ni izcimilo radi pretiranih marnovanj nepritateljev francoske ljudovlade, ampak znameniti dogodki istinitost položja popolnoma obistinujejo. Francosko vladno časopisje samo uže sprevldeva, da gordijski vozel resnih zamotanj z visoko Porto pričakuje Aleksandrovega meča i da ga, čim preje tem bolje preseka. V Tripolju, v pokrajini pod sultanovim gospodstvom stoječej, od strani Tur-činov vrš6 se velike vojno priprave. Oborožil jo se tako — da se veruje i za gotovo, da oni v najkrajšem času bodo pripravljeni se prijeti kakove ofenzive. Vse tovarne za vojskino opravo imajo polne roke dela. Mohamedanizem, ki uže od poslednje rusko-turške vojne se čuti vznemirjenim od Heroslavovih stebrov do reke Gan-gesove, ščuva svoje pripadnike do divjega fanatizma na sveto vojno napram vesoljnim »gi-javrotn«.
Na Tri poli lanskem i v sosednjem Tunisu je izplamtela pobuna, ki sili mečem i ognjem i namerjava na tla pobiti francosko vlado v se-vernej Afriki — ono črteno ljudovlado, hotečo za vedno uničili i odvzeti gospodstvo proro-kovej zastavi. Kakor Galija smatra, vse ustaje na Algirskem i TuniŠkem do poslednje, nurodile so se v Tripolju; kajti tu stolujo verni glavarji Muselmanom i ta dežela jako razprostranjena je ob jeclnem središče ali križ-potje cest i, ki vodijo na Sudan i Marokansko. Oficijozi v Parizu delajo na vse kriplje i nepretrgano do-kazovaje bolebnemu Abdul Hamidu mu pred-očevajo, kako je užo dve dobri tretjini neke-
danjih Ilirskih posestev v Evropi zapravil i da ono, ki mu še ostnje, visi le še na tankom lasu, kakor Dauioklejev meč, i ako bode 011 nadaljeval postopati neprijateljstvenoj politiki v Libiji napram republiki, nevede postavi se na takovo staliČČe, da sam uniči poslednjo gospodstvo nad Afriko i prav lahko i tudi ono v Aziji. Kdo v tem trenotku bi zaupal sultanu — da se ne zabije i to v glavo i postane sedaj vsem vernim Kalif, ko Francija ima odločno voljo strogo tudi napram Tripolju postopati. Znamenja govore za isto i prav sedaj se na zlatem rogu nekaj temu jednacega duhta. Pobuna na meji tuniško-tripolilanskej raste. V mestu Sfaks so uže prvi dan ustaje raz konzularnega poslopja strgali francosko trobojnico i na mesto po-vzdignoli zeleno prorokovo. Fanatizem Arapov, puščave sinov, obrača se proti vsem krSčinom i ustije vodja Mohamed Sherlf je proklican bejom mesta Sfaks. Sam francoski konzul si je otel život s tem, daje plavajoč dospel do nekega parobroda. Pobuna začruelih Hmirov se je razširila čez vse razrode stanujoče v goratih delih dežele i sedaj smrt i strah seje po obširnej pokrajini. Če tudi so Francozi odpravili dokaj vojakov, da močjoj vkrotć razljuteno rodove sinov pustlnsklh — vse jedno še vedno ogenj pokončevanja se razteza od griča do griča, od sela do sela.
Premeteni Bu-Amema divjimi krdeli se potika iz kraja v kraj po visokoj oranskej planoti ob Sahari i napolnjuje ozemlje strahom i trepetom. Ako se mu približajo bojaželjne galske trume, mahom jim z ujetniki i plenom zgine izpred oči v puščavo, kakor bi ga zemlja požrla.
Po vsej Franciji se razlega krile nevolje i strmenje nad nečloveškimi pobijanji ob Algiru. Vajeni Arapini so hoteli otstavili orožje do konca julija ali avgusta, da neha prevelika tro-pična vročina, kakor so i to bili sklenoli Francozi — do hladnejega vremena Če mogoče je mirovati. Tudi na TuniŠkem sedaj izabirajo vojaške sile. Prav to Izabiranje v prezna-movitem trenotku za Turčijo i prizor velike repatice na obzorju, »ki tišči repom napram severju« praznovernim Mosleminom kaže prstom,
—	kdo jim je Iskati sovražnikov i prav ti znaki so gmotno pospešili razširauje vstaje. I tako se pripravlja v Afriki posebna doba razšlrje-vanjai pokončevanja; doba, ki namerava postati temelj gmotnim spletkam za bodočnost.
V Angliji opisujo stališče jako kritično i to na alarmiran način. Uže se očito poprašujo, je-li Francija hoče po sili imeti vojno s Turčijo?
—	a naj premisli preje: ona še ne vc, kakove nastopke bi takovo postopanje povzročilo. Ozračje na političnem polju jo zelo dušljivo i vzneinir-jevalno. Tako sebično računa Albiona, kakor še nikdar poprej« i ljubosumnim očesom opazuje i sledi francosko poliliko ob srednjem morju. I/, kanala La Manclie proti nebu vspenja se ledena stena I Sumi se celo, da zbiranje vojska i pomorske moči od strani sultana so je zgodilo po migljaju angličanske vlade. Po najnovejših londonskih veslih so javlja, da Anglija je odločila nasprotovati napram vsakej invaziji od strani Francozov na Tripolitanbko; nekoji hočejo vedeti, da takovo ravnanje bi celo privedlo do odprte vojne mej obema državama.
Kodar se na obalih srednjega morja kaj po-lemizuje o sedanjej politiki, povsodi je Francozom sovražna. Svetuje se šepetajo Lahom posest Tripolisa i Spancem Marokanskega i na tak način bi Francija s pomočjo obojih tekmecev za prvenstvo na črnem delu sveta brzo ob tla treščila prenapotost pastirjev afriških. Približevanje Italije Avstriji i Nemčiji bi značilo, da ozvezdje evropskega političnega obzorja se nahaja v piki posebnega preobrata. Naj so pa razpostavi razmerje dotičnih držav, kakor si bodi, toliko se da uže sedaj raztolmačiti, daju-trovo pitanje ostane i še za naprej narodni
princip. Gotovo znamenje za to je, na novo zbujena misel (po turŠkoj želji), da se tunisko prašauje poveri uovej za to izbranej evropskej — konferenci. Politiki trdijo: Francija pri vsem mar i boru v afriškem započolju ni druzega potrebovala — nego Blsmarkove lisičje pritrditve; vendar pa ni preje razmodrovala to pritrdilne krive podloge.
Dočakali francoske nadinoči i silo na srednjem morju Evropa noče. Strah je pretrc el vlaSko-anglo-nemški del sveta s Turčijo za podnožje, kedaj videti francoske vojake ukazovati Tuniškej i Marokanakemu i mogoče i tudi Egiptu. Dvomljivo je, da bi katera evropska konferenca mogla to zevajočo rano mirnim potem zaceliti.
Mi sodimo, da knez Bismark, zdla buča, nikakor se no bode varal, i ne bo Franciji klical sirensko: »Do tu i dalje ne I« Nemčija, ko bi se iz teh homatij mej vladami izci-mila vojna — ničesa ne bi Izgubila, pač pa mnogo pridobila.
Velike skrbi i nezgode butajo ob glavo bo-lehnega možiclja. Sedaj v Evropi mirno i podložno mora odstop iti Groriji kos za kosom ozemlja i to po brllnskej pogodbi i v Afriki se vrše dogodbo, ki mu prorokujo tamošnjo odgospodovanje.
Mogoče, da se Abdul Hamid postavi na noge, da se ojunači I reši, kar se še da rešiti? Zberc-11 on vse verne Moslemino i razvrsti okoli prorokovo zelene zastave, — bo li sam stopal na čelu svetej vojni, ki jo bode bilo umirajoče Osmanstvo?
To je dnevno praŠanje na turškem dvoru, ono so zdaj razpleta — od njega od-vlseva bodočnost: »biti ali ne biti« pravijo politiki. Dozdeva se, da Sultan se mnogo vsak dan s tem peča, da pokliče sv. vojno. Ali on prevzamo poveljništvo nad četami turških svetnikov? Mislim, da abotno bi bilo to misliti.
V	Ilijadi piše kralj pevcev, stari Homer, da Antenor razkošnega živenja pijan je v društvu žeustva se razveseljeval i raz ostrešja svoje palače gledal, kako sta požar i pomor v Ilijonu vladala; zvesti Trojane! pa jeden za drugim pod ostrim jeklom Arginov umirali. Z nekakovo hilrosljo se vrši odstop ozemlja Grecijl v lasi, tako se nam dozdeva — ker Sultan, tem preje čim bolje, i da se i te sitne malenkosti znebi, je sam v to posilil: Tako li preje prostoj rokoj kam drugam maline?
V	Carigradu pozval jo pred sod nji stol Azizove morilce, da se opraviči'; ali krivo umora sodišče obsodi na smrt. Ali obsodba na smrt predložena Sultanu, da ju potrdi, ni obveljala. V pismu po Lord DulTerinu se pravi, da 011 za svoje dobro 110 smo smrti podpisali, ampak v katero otdaljeno provincijo carstva naj jih pro-iene i do smrti; kar se je liže menda zgodilo. Ta sodnijska obravnava hi ludi značila sultanov Irden sklep, z vsem drugače postopati. V Ru-meliji ni pravega miru. t^e Porta misli zasesti po dogovoru brlinskem Balkan, Bolgari zgrabijo za orožje i v Macedoniji i Traciji uzbukne upor, ki turskej sili v Evropi konec stori zajedno z afriškem vretjein. To jo perspektiva bodočnosti za Sultana ne prav vesela.
A. B.
Še enkrat: v ljudske šole naj se uvede kmetijsko gospodarski poduk, ako hočemo napredovati.
V nekoliko listih »Učiteljskega Tovariša« lanskega leta se nahaja kmetijski sestavek, kateri je izšel iz peresa nekoga vrlega in za po-vzdigo kmetijstva zelo unetega g. učitelja. Ker se pa omenjeni sestavek — kateri je bil namenjen za učiteljsko konferenco v Postojni —
ozira stvarno 111 uvedenje kmetijskega poduka v ljudske šol.' Postojnskega okraja, hočemo mi stvar razmotrovati z splošnega stališča, ter po-vzdignoll svoj glas v to, naj se v povzdigo Kmetijstva in gospodarstva sploh začne povsod delovali na to, da bi se no le v posameznih šolskih okrajih uvedel kmetijski poduk, teinuč v vse šole, koder Slovenci bivajo. — /alibog, da j.' nas Slovence tuja sila do denašnjoga dne trla tako, da nam do najnovejega čisa nikakor ni bilo mogoče kaj izdatnega storiti za napredek bodi si v kmetijstvu ali kakej drugej stroki« česar Še sedaj nismo popolnoini prosti, a Bogu hvala, toliko vendar, da nam jo mogoče vsaj nekoliko in lo zdatneje delovati v prid in blagostanje milega slovenskega naroda. — Bilo je na lom mestu uže enkrat povdarjano, da jo treba kmetijski poduk uvesti v ljudske šole, ako hočemo napredovati, o čemer hočem ludi danes Še besedico spregovorili. Kmetijskemu poduku uajprva podloga sta pri rod opi s in naravoslovje. — Saj se v ljudskoj šoli tudi oboje podnčuje, uleguo 1110 kdo zavrnoti — ali praŠanje in teško ; kako in kakim načinom se podnčuje? Koliko sc nahaja starih ljuli, katerim množina domaČih krajevnih imen niti znana ni? koliko manj znana jim je lastnost te ali one zeml|e, ime ali lastnost tega ali onega kamena, grmovja, gozdnih dreves, škodljivost ali korist te ali one divje ali domače živali, mrčesov i t. d.? In vsega tega se nahaja še v vsakem šolskem okraji dovolj, na kar naj bi se pri po lučevanji v prirodo in naravoslovji poseben ozir jemalo.
Ugovarjati bi mi znal kodo, da je premalo, ako se šolska mladina vadi v teh strokah ob-mejeno lo na svoj Šolski okraj, kar so da opravičiti s tem, da je treba pomisliti, da bodo tak poduk slovenskoj mladini v njenem prihodnjem živonji neskoriston, bolj bi bil oni, kateri bi so jej delil le o strašanskih afrikanskili kačah, o tam živečih lepih pticah in pisanih 111 duljili, lo brezkoristen in neporabljiv.
Torej je iz tega podatka saj nekoliko razvidno) da bi poduk v prirodo in naravoslovji, obmejen le na krajevne razmere domače dežele, jako koristen bil učečej se mladini, kajti prilastila bi si tako popolno poznanje domačega kraja, poznanje lastnostij domače zemlje, kamenja, rudnin, rastlin, koristnih in škodljivih živali i. t. d. In prašam sedaj: kaj potrebuje več kmetovalec, in kaj mu Bode v večo korist: poznanje tujih ali domačih stvari?
Ozrimo se po slovenskoj domovini in videli bodemo, koliko je prav na tem polju še dela. Brkinci in Čiči, kakor tudi tužna Istra, v tem so najbolj zanemarjeni, kajti manjka jim še lepega Števila ljudskih Šol. In koliko je tod ?e praznih tal — neizorane ledine, katera žolno pričakuje pridnih delaleov. Koliko novega in koristnega bi se v tuli pokrajinah z šolskim podukom v kmetijstvu na dan spravilo, kar sedaj pod zemljo skrilo leži, in bi potem stoterne obresti donašalo.
Dokler pa bodo našo želje le na papirji ostajale ter se ne spremene v dejanje, dotle tudi sadu ne moremo pričakovati. Dokler so Šolske postavo toliko ne spremeni in ne popravijo, da se bode moralo tudi kmetijstvo drugim predmetom enako podučevati, — dotle nemamo ni-kakega povoljnoga vspeha pričakovati.
Temu, da je mnogo učiteljev, kateri so 1« malo ali celo nič v kmetijstvu podučeni, dalo bi se odponuigati dvojnim načinom: v pripravljal-nicah naj bi sc osnoval kmetijski tečaj, katerega naj bi bil dolžan vsak učiteljski pripravnik redno obiskovati; na dalje naj bi se p 1 uže službujočim učiteljem o času počitnic dalo primerne nagrade, da bi mej tem Časom mogli hoditi na kako kmetijsko šolo se v kmetijstvu urit.
EDINOST.
Gotovo je, da bi so moral kmetijski poduk po krajnih razmerah uvesti. — Ako bi pa hoteli prav praktični kmetijski poduk u\v>ti, trebalo l>i taistega poduČevati skozi vse leto, in sicer v pozimskem času naj bi se podučeval teoretično, v poletnem pa teoretično-praktično, v katerem času naj Iti se šolska mladina vadila na šolskem vrtu in tudi drugih pripravnih zemljiščih praktičnega kmetijstva, 'lak praktično-kmetijski poduk bi v dosego namenjenega cilja več pripomogel, nego vsako Se lako lepo razlaganje v šoli, kajti kar bi učitelj na polju, v gozdu, v vinogradu ali koder si bodi pri stvari saniej pokazal, kako se to in ono dela, kaj je škodljivo, kaj koristno, Se le tam bi bil uspeh očivlden, in tega bi se učenci ko prihodnji gospodarji z veseljem poprijeinali.
Z veseljem smo pozdravili dne 22. maja 1.1. v Postojno sklicani kinetiški shod, kateremu prvi namen je, delovati na to, da bi se ustanovilo kmetijsko društvo za ves politični okraj. Mi belimo temu podvzetju največ sreče, ter pristavljamo se gorečo željo, naj bi ono hotelo v smislu nase dobre stvari delovati na to, da se kmetijski po luk, kakor hitro je mogoče, uvede v šole imenovanega okraja, kajti tako si društvo postavi najtrdnejši temelj, da si z svojo pomočjo v ljudske šole uvedenemu kmetijskemu poduku v učeče) so mladini za bodočnost pridobi trdnih podplrateljev svojega vzvišenega namena.
Zraven drugih kmetijskih strok je vzlasti sadjarstvo na 1'ivki še na najuižjej stopinji, potrebovalo bi sc tam izurjenih moči, kajti v krajih, kder je sadjarstvo še tako malo zastopano, kakor nt 1'ivki, dobi so nuj domačini uže teško človek, kateri bi imel k temu potrebnih vednosti, katere bi v tuj zadevi svojim so leže-lanom v prid obračal.
Torej je potreba poduka v šoli vzlasti tukaj očividno, kar hi tudi največ izdalo, saj znano je, da imajo otroci do vsake stvari več veselja nego stari, in tako bi so v šoli priučenega prak.' tičnega sadjarstva z veseljem poprijeli, ter tako tudi staro do večjega napredka navduševali.
(Konec prihodnjič.)
Dopisi.
% \o(raiijskeu;a 29. julija.
Kakor jo g. Mohorčič v občnem zboru pol. društva »Edinosti« po vsej pravici tožil zoper težko breme doklad, vzlasti onih, katero mora ubogi Kraševec za bolnišnice plačovati, prav tako moramo tudi mi z opravičeno nevoljo se pritoževati v cnakej zadevi — vzlasti pa zoper tržaško mestno bolnišnico.
Znano je, da mnogo slovenskih deklet gre vsako leto v Trst si službe iskat, zraven tega sc nahaja tudi mnogo drugih moških in ženskih, starih in mladih, prostih in oženjonih, kateri vsi si različnimi načini služijo svoj kruh.
Veliko teh pa gre vsako leto v bolnišnico, in županstva imajo mnogo posla z nemško pisanimi »protokoli« tržaške civilne bolnišnice, kajti treba je ali terjati denar (kar je silno redki slučaj) ali pa predložiti ubožni list.
Ali vedeti je treba, da z ubožnim listom bolnišnični troški Še niso plačani, ampak deželna blagajnica mora potem bolnišnici lepo novce šteti.
Tisoče goldinarjev roma vsako leto tržaškej civilnoj bolnišnici za postrežbo, katero je kranjskim deželanom dajala. — In to jo rak, kateri silno razjeda našo ubogo deželo, katera mora plačevati za vsakovrstno sodrgo, za vsa-cega berača in lenuha, kateri, ako ga le enmalo trebuh boli, hitro teče v bolnišnico, katera ga, saj ve zakaj, tudi rada sprejme.
Temu bi pa trebalo v okom priti ter tako bolnišnično kupčijo ustaviti. Mi imamo svojo, !n to Izvrstno bolnišnico v Ljubljani, torej čemu je treba kranjskej dcželnej blagajnici toliko lepega denarca in pa za tako drago postrežbo kakor je v tržaškej bolnišnici, tej v žrelo po. šiljati?
In prašam: katerega poštenega domoljuba srce ne boli, ko pomisli, za kake namene sc tudi naš denar rabi?
Torej tudi v političnem ozlru bilo bi s tem mnogo dobrega storjenega, da bi se stvar tako vravnala, da bi moral iti vsak, kateri je iz Kranjskega, v ljubljansko bolnišnico, kajti po tem načinu ostalo bi mnogo denarja doma, in bila bi strankarskim namenom precejšnja pomoč odbita.
Na to še posebno opozarjamo naše g. g. deželne poslance, da pri prihodnjem zasedanji v deželnem zboru o tej stvari potrebno ukrenejo, ter zamaše luknjo, skozi katero se toliko denarja iz naše uboge dežele zgublja.
M Krasa dne 31, jul.
Okrajna učit. konferenca in učit. društvo za sežansko-komenski okraj.) J 27. t. m. so imeli učitelji sežanskega političnega okraja svojo okrajno učiteljsko konferenco v Sežani s tem le sporedom: I. Predgovor in ustanovitev konferece; II. Učenje v enem razredu (l1/, uro); III. Kritika o učenju; IV. Hazgovor o nadeljcvalnih tečajih; V. Opazke
c.	k. okraj. Šols. nadzornika; VI. Samostalni predlogi; VII. Volitev stalnega odbora in komisije za okraj. učit. knjižnico poleg §. §. 7 in H vis. ukaza g. ministra za uk in bogočastje.
Točno ob U. uri zjutraj se prične konferenca. — G. nadzornik pozdravi navzoče učitelje in učiteljice, katerih je bilo .'JU, s primernim govorom, imenuje svojim namestnikom g-Anton Lebana, nadučitelja v Komnu ter se spominja cesarjevica lludolfa poroke, spominja se raju. g. Cveka, nadučitelja sežanskega i. t.
d.	i. t. d. Izvolila st i se potem 2 zapisnikarja in sicer g. Buna, učitelj v Škrbini, kateri se je sam ponudil, in g. .lanko Leban, učitelj v Lokvi Prečitala sta se potem zapisnika minolih lok.' učit. konferenc, Ki ste bili lansko leto v Tomaju in Nabrežini. Prišlo sc je potem na dnevni red. —
Ad. /. Oospodičina Pitamlc, učiteljica v Sežani, nam je naznanila, da bode učila v I, razredu V/, uro, in sicer '/« U1'e nazorni nauk (prednašanje rastline: »ajda«), '/j U1'° čitanju (odstavek: »Cerkev«) in '/, ure spisje. —
Šlo je na to učiteljsko osobje z g. nadzornikom v I. razred, kder se je vse to začelo vršiti. — Po končanem poduku je mladina šla domov, a potem se je začela:
Ad. II. kritika v učenju. — Ta kritika jo trajala precej dolgo, več ur so je o tem debatiralo; v obče jo bila kritika ugodna za učiteljico in tudi za Šolo. —
Ad. III. O nadaljevalnih tečajih je referiralo več učiteljev, a čuli so se »unisono gla. sovi«, da s temi tečaji ne gre. Po zimi mladina še obiskuje te tečaje, a potem pa ne več zaradi poljskih del. Vsekako bode naloga bodoče deželne učit. konference, da se nekaj o tej zadevi predrugači. —
Ad. V. Opazke g, c. kr. okraj. Šols. nadzornika so bile za Solo in učiteljstvo dobre. On konstatira napredek Šolstva in učltoljstva. Šolstvo je bolj urejeno, nego je bilo prej, tedaj stopamo od koraka do koraka naprej i. t. d.
Ad. VI. Pri samostalnih predlogih je predlagal g. Ani. Leban, da se u vedo v naše šole; »Zumer-Razinger-Abecednik« in njuno »stenske table«. — G. A. Leban nam je pokazal ta »Abecednik« in jo tudi nekatere »stenske table« mej učiteljstvo razdelil. — Učiteljstvo je spoznalo, da bi ta Abecednik In omenjene tablo bolj ugajale; tedaj se je jednoglasno sklenolo, da se za šolsko leto 1882-8(1 omenjeno uvedć. Za prihodnje Šols. leto sc to no more zgoditi, ker Je slavni c. kr. okraj. Šols. svet užo nakupil knjige, katere se sedaj rabe za ubogo šols. mladino za I. 1881-82.
Ad. VII. Izvoljeni so bili per acclamationem g. Ant. Leban, nadučitelj v Komnu g. .los. Hro-vaiin, učitelj Nabrežini in g. Ant. Benigor, nadučitelj v Tomaju in sicer v oba gor navedena odseka. —
Ko se je g. nadzornik zahvalil učiteljstvu za trud in vstrajanjo pri zboru — zaklical jo trikratni živio Nj. Veličanstvu, na kar je učiteljsko osobje burno vskliknolo živio. —
Konečno se je g. A. Leban zahvalil v imenu koferencc g. nadzorniku za nepristransko vodstvo konference i. t. d. ter mu zaklical: »živio«, kar je tudi učiteljstvo storilo. —
Po konferenci je bil skupni obed v županovoj gostilni. Bili smo vsi i tam dobro volje, kakor bratje in sestre. Gosp. nadzornik jo ostal z nami tudi na večer, kajti večina učiteljev jo prenočila v Sežani, kajti drugi dan, 28. t. m. je pa zborovalo »učit. društvo za sež.-kom-okraj tudi v Sežani. —
Preidem tedaj k temu zboru.
(Konec prihodnjič.)
Iz NV. Križa pri Trstu 30. julija. Kakor znano, v okolici tržaškej so ne pečajo ljudje le s kmetijstvom, živinorejo, marvoč tudi rlbštvo jim dajo zdaten dobiček. V sredo 27. t. m. jo bilo še precejšnjo Številco ribčev na morji. Okolu 10. uro zjutraj se jo pričelo oblačiti in burja je pretila velicih nesreč. Ribiči, ki ne pomnijo, da bi se tako hitro narasti a moč burjinu, posebno poleti, ni jim bilo toliko, da izvleko mrežo ter da bi želeli po suhem. Ostanejo tedaj še nekaj Časa na morji. Hipoma nastane velikausk vihar. Le malo njim (štirim) se posreči pripluli v luko po 1 sv. Križem. Druge pa je zaneslo pod Nabrežino, Devin in drugam. Ribiča, imenom^Martiu Sulčič (Spodganka) njegovega 17 in 11 letnega sina pa je zaneslo na piano morje. Po sreči pribrodi tuja ladija to1'
I ga nagovori, naj vstopi v njegovo ladijo. Sulčič kot revei naprosi, da bi tudi svojo ladijo privez il, ker mu je bilo žil jo izgubiti. Tujec to stori ter uleče bdijo M. S. sc sinovoma vred do tančin blizu Tržiča (Monfalcone). Ponesreči sc vrv utrga ladija M. S. ostane otdaljena. Na to jo vržejo valovi na suho, kder je vse tri: očeta in sinova čakala bela smrt, objela jih ter spremljala v boljše živenje. Žena je ostala s petimi otroci v velikej revščini.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar obišče te dni Tirolsko in Predarlsko. Zadnjo deželo cesar prvikrat počesti. »Politik.
0	tem piše: ('.listo nemško ljudstvo le dežele, predna straža Avstrije, na zahodnej meji, skoraj ločena od drŽave, bude v družbi z vrlimi Tiroloi svojemu cesarju naproti vriskala, in inostranci bodo videli, da sc ljudstvo dveh čisto nemških dežel poleg češčenja cesarja, ki stoji visoko nad strankami, ne opira na prizadevanja centralistično klike, ampak da jih na vse strani obsoja in blagost Avstrije le v tem vidi, da se vsi avstrijski narodi zadovolć.
PraUo rogoviljenje se uslavakom ni posrečilo, zgubili so bitko i sramotno pobegnoli, a pamet jih še ni srečala, ker pripravljajo zopet nov napad na Cehe in vlado, i to v češkem deželnem zboru, v katerem so vsled krivičnega volilnega reda v večini. V tem zboru hočejo napraviti adreso in v njej povdarjatl, da je nemško ljudstvo v nevarnosti; s tem mislijo razburiti Češke poslance in vreči TaafTejevo vlado; a varajo se, češki poslanci jim ne pojdejo na lim anice in grof TaalTe se jih tudi ne prestraši, utegne se zgoditi, da se Češki deželni zbor zapre
1	ko se zopet odpre, manjkalo bo v njem mnogo ustavaškili glav.
Avstrijski ustavoverci so prišli uže do tega, da jih ves svet obsoja in so jim roga, ker svoje namero na dlani neso, Edino njihovo orožje jo zdaj ščuvanje in leganje ter prepir moj njimi samimi; državna blagost jim je deveta briga, le ministri bi radi bili, d ena,? na kupe v svoje žepe grabili i narode zatirali i drli.
Trgovinski minister, baron, Pino, krepko na to dela, da so vse avstrijske železnice onotno vrede in tako zvežejo, da bodo kolikor mogoče ugajale trgovini. Enotne i nizke tarife, najkrajša pota, naglo odpravljanje blaga, to jo v prvej vrsti potrebno; vdržavljenje železnic in varčnost pri tem jo v njegovem programu. Čuje se, da uže v prihodnjem jesenskem zasedanju predloži več važnih predlog državnemu zboru o tem predmetu.
Avstrija, Srbija in Bolgarija so sc dogovorilo zastran delanja in zveze mej narodnih železnic; turška vlada pa so po robu postavlja ter noče nič vedeti o tem. To pa teb držav no bo zadržavalo, da ne bi del pričele, in ča so Turčija no uda, prisilile jo bodo vse države, da železnico napravi, kor so svetovnej trgovini zelo potrebne.
Volitve v hrvatski sabor se bodo vršile mej 10. in 20. avgustom. Madjarska stranka dela uže na vse kripljo, tudi Starčovičijanci se močno gibljejo,
V	Adakaleh so našli Avstrijci, ko so ga posedli, mnogo vojne zaloge, katero je avstrijska vlada užo poprej mnogo turškej izročila; sedaj je zopet poslala 2G kanonov in mnogo orožja in streliva v Carigrad,
Vnanje države.
Ruski car je prišel zadnji potok v Moskvo s carico in nastopnikom. Ljudstvo ga je navdušeno sprejelo. Napotil se je najprej v kapelo iberiške Matere božje in potem v Kremi, kder bo kronan.
Ruski minister Ignatiev je dovolil, da se papeževa cnciklika sme v vseh ruskih cerkvah in deželnih jezicih pročitati. To je vesela vest. Ignatiev dela tudi na to, da se kmetom davki /.lajšajo, da se razširijo pravice zemstev in uvede tiskovna svoboda.
Bolgarski knez, to je vedno očilniše, ni brez vzrokov zahteval neomejene vlade, ker dan na dan so odkrivajo take reči, katero brezdvomno kažejo, da se jo tam bila vlade polastila neka samopridna stranka, ki je ljudstvo odirala i po svojej volji samopašno gospodarila. Tudi je ljudstvo ostalo povsod mirno, kar je znamenje, da ima zaupanje v kneza.
V	Avfganistaiiu se je vnela domaČa vojna* Ejub kan se je uprl zoper emirja Abdurrhamana, kateremu so Angleži vlado izročili, ter ga pri Karezlali, 32 milj od Kandahara zmogel. Po bitvi je konjica v Kandaharu zapustila Abdurr-hamana ter prestopila k Ejubu. To je angleško vlado zelo vznemirilo.
domaČe stvari.
Kadnjo i:<liu»M< Ml. 34» nam je zaplenilo, c. k.dritvno pravdništvo. Povod tej zaplenitvi je dal iz Zaloga dopis, v katerem je bilo govorjenje o nemškem »Schulvereinu«. N apravili smo drug natisek ter ga poslali vsem č. g. naročnikom.
PodllMek smo zopet danes morali izpustiti, ker še nismo dobili potrebnih črk. Zahtevali smo jih vnovič i nujno.
Cefearjev dar. Cesar je podaril za popravo podgraškoga zvonika 100 gld. in za po. pravo podpornega zida firne cerkve velikore-penske tudi 100 gld.
Ce»ariea Marija Ana je darovala 200 gld. za zi lanje zvonika v Bistrici.
Ilazsiava v Tr*tn. Odsek, ki je bil izvoljen, da sestavi načrt za razstavo, sklical je 2G. min. meseca zbor ter pro IloŽil dovršen načrt, po katerem sc je zi razstavo določil »Campo Marzio«; troški so se proračunih na 300.000 gld., ki so imajo pokriti z 100.000 gld. prostovoljnih doneskov, z 100.000 gld. podpore od vlado in mestnih družb; potom naj se napravi še loterija, iz katere dohodkov bi se primanjkljaj pokril. Razstava sama so ima po predloženem programu razvrstiti v 24 otdellcov.
Zaupnica g. deželnemu namestniku. Iz Trsta nekdo pišo »Slov. Narodu«, da v Istri potuje nek človek, ki bi imel mej on-dotnimi prebivalci agitirati in podjusov nabirati za zaupnico, katero naj bi tožna Istra izročila gospodu Depretisu. — Mi no vemo, ali je to poročilo resnično, ali ne, kor nobeden nam o tem še nič ni naznanil, Če prav smo mnogo vpraševali; tudi »Naša Sloga« o tem nič ne ve. Svetovali pa bi isterskim Slovencem to le: gospod deželni namestnik je zastopnik cesarjev, tedaj smo dolžni spoštovati ga in častiti; to pa nas nikakor no veže, da bi morali ž njim deliti tudi politično osobno njegovo mišljenje in ker jo znano, da so v tem ne ujemamo z gospodom namestnikom, zalo bi bilo nedosledno i politično zelo napačno, ako bi mu kakoršno koli zaupnico podpisali.
Na (ržačkej gimnaziji jo po odhodu g. profesorja Glaserja spraznena suplentura za grški, latinski in slovenski jezik.
Redna vožnja mej TrMom in Dračem. Firma Manos et Comp. je uvedla redno vožnjo z angleškim parnikom »Albion« mej Trstom in Dračem. Parnik so zadržuje v Zadru, Splitu, Novem gradu, RiŽanu, Kotoru in sv. Ivanu. Vožnja se je pričela 8. julija; vsakih 12 dni odpluje parnik iz Trsta in posreduje ves črnogorski promet.
Podporno delaKko društvo v TrMu napravi dne t4. avgusta veliki koncert s plesom na vrtu in v dvorani: Monte verde. Spored: 1. Ouvertura iz slovanskih napovov po Titl-u, izvršuje orkester okoliške godbe. 2. Govor, (po govoru razstava zastave). 3. Ipavec. --•Kdo jo mar», zbor, samospev in dvospev, poje pomnoženi zbor, (50 pevcev) se spremljevanjem godbe. 4. Medea — deklamacija, gospodična J. K. 5. Oblakom — mešani zbor, pojela moški in ženski zbor društva. 0. Stopuj «Banovci» — orkester okoliške godbe. 7. Srečkanjo na teh le 12 darov: I. en par zlatih uhanov, II. / cekin, III. / ura za mizo, IV, en medaljon, V. en pur svečnikov, VI. en album, VII. ena pihalka, VIII. en svilnati robec, IX. nekaj zavitega dobrega, X. nekaj zavitega za smeh, XI. nekaj zavitega za Salo, XII. nekaj zavitega za kratki las. 7. J. Kocjančič «Venec» poje pomnoženi zbor. 9. D. Jenko — •Naprej« — orkester okoliške godbe. Po izvršitv sporeda bode v dvorani veliki ples, na vrtu petje in godba. Vstopnice h koncertu in plesu za osobe brez razločka 40 soldov, številke za srečkanje po 10 soldov. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Cisti dohodek je namenjen za troške kosnejega blagoslovenja zastave. Za tujce, kateri bi hoteli obiskati to veselico, preskrhona je znižena cona po železnici. Za dolične karte so je obrnoti do urada delalskega podpornega društva, Via Coroneo, hiša Judtman št. 23. Darovi so razpostavljeni v društveni dvorani. Listki se prodajajo : v tržaški čitalnici, v društvenem uradu in v prodajalnici g. Žitka, Corsia Stadion, št. 1, zadnji dan samo na vratih.
V Trstu, 2. avgusta 1881.
Odbor delalskega podpornega društva.
Velik viliar, ki je razsuj.d v Trstu zadnjo sredo, prevrgel je čoln ladijo »Romolo« Trije mornarji, ki so bili v njem, padli so v divje valove ter bi zgubljeni bili, da jih niso oteli mornarji ladijo »Buonos Avres«. Malo tla se ni zgodila tudi nesreča nekaterim ribičem pri Piranu, katerim so se tudi čolni prevrnoli, pa so bili z velikim trudom še oteti. — Istega dne je padlo na štajerskih, koroških in kranjskih planinah mnogo — snega, kar je tudi pri nas ozračje naglo ohladilo.
EDINOST.
l*ož»r. V soboto zjutraj ob '/,3 uri sejo ćulo t lobanje tukajšnjo polarne hrambe in po mestu se je valil velik ilim in smrad, gorela je namreč v Hocolil mizarska delahiiea, iz katere jo ogenj prodrl iti vse poslopje vpepolil. Hitra pomoč tukajšnje požarne straže je zabranila, <la se ogenj ni dalje razširil. Skoda se ceni na 20.000 gld. Žalostno je. da je v enem letu uŽe v drugič pogorel, kako je ogenj nastal, to ni znano.
PrnlavanJ*' a trlnoj uši. Gospod A. Štrekelj bo poduČeval o trtncj uši: 7. avgusta v Velikih /al»ljah in Ćrnieah, 14. avg. v Zlovoljan u in Medani, 15. avg. v Branici in Rihen-bergu, 21. avg. v Vrtojbi in Renčali, 28. avg. v Komnu in Dulovljah, 4. septembra v Suti i na Gorjanskem. Naj bi gospodje Župani omenjenih krajev povabili k poduku vse vinogradnike, stvar je veliko važnosti, ker trtna uš ni daleč od Krasa.
Ilrzojav moj Trstom In KurCom.
Poroča se, daje francoski bankir Erlanger dobil dovoljenje, da položi telegrafski kabel mej Trstom in Karlom. — Pozno jo to, pozno! Da so je v Avstriji bolj skrbelo za zvezo mejnarodnlh brzojavnih potez, ne bi Italija na milijone dobička iz mejnarodnega občevanja ulekla.
Vollooga morskoga volka so zadnji toden zopet pri Porerji videli.
Udom IgralncKti ilrušiva. Denar-ničar tega društva, g. Sterle, naznanja, da ima društvo dose laj to le vre lnostne papirje : 8 lozov državne loterijo od leta 1800 serija 284, 4000, 5892,10780,14488, 10000,1GG36, štev. 20-111, 9-1 V, 7-II, 5-1, 13 IV, 10 IV, 12-V, serija 7028 v št. 12-1. vrednosti po kurzu f. 1100. — 2 obligaciji zlate rento gl. 188. — 1 obligacija papirne rente f. 77. — skupaj f. l.'JG5, Gospodje, ki niso plačevali redno svoje mesečnine zgubć pvavico, do dobitkov, zatorej so prošeni, da doplačajo v 8 dneh, ali pa da pridejo k denarničarju da ž njimi obračuni v zmislu pravil.
Podili« hranilnico. Ministerska komisija je dovršila načrt glede poštnih hranilnic. Po tem načrtu bo mnogo poŠt prejemalo vložbo ter dajalo zanjo 3% obresti. Na Dunaju se ima ustanoviti osrednja poštna lir anilnlca, ki bodo nadzorovala podružnice in glavne knjigo vodila. Vložltcljem so bodo dajale knjižice na njihovo ime. Vplačila ne smejo presegati 1000 gld. Ko bi kdo na več knjižic vložil nad 1000 gld. zgubi vplačilo. Za vloženi denar so bodo kupovalo državne obligacije i dajala posojila na zemljišča.
l/tfiiniijo iiccokh Italijana I/ Iv
Mirijo. C. k. puljsko okrajno glavarstvo je izgnalo laškega podanika, dr. J. Fabrisa Basilisco, odvetnika v Rimu, iz kraljestev in dežel, zastopanih v državnem zboru, ker jo politično kompromitiran. Fabris se je zoper to pritožil c. k. deželnemu namostnlštvu v Trstu, ali brez vspelia in tudi laška vlada ni hotela posredovati o tej zadevi.
Natljarsko tlrušlvo se je ustanovilo na Notranjskem; kranjska deželna vlada je njo-gova pravila uže potrdila. Na Notranjskem bi so lahko pridelovalo obilo prav okusnega sadja i so lahko v Trstu prav dobro prodajalo.
Mponilnek Jurčiču sc k mahi postavi na njegovem grobu. Kamenosck g. Čamernik je dobil nalogo, naj ga Izdela v grškem zlogu iz nabrežinskega marmorja.
I'ok«l|IIuIcu za ljubljansko oko-lloo se snuje. Kranjska deželna vlada je povabila vse župane iz omenjene okolice, da sc posvetujejo o tem, kako se ima ta ljudstvu jako koristni zavod ustanoviti.
Aliondrolliova zadeva. Državni poslanec, g. Obreza je razložil to zadevo v »Slov. Narodu«; gosp. državnemu poslancu se je po hvalevrednem velikem trudu posrečilo, da jo dobil od Abeudrothovega gospodarja, g. Russa 20.000 gld. katere posebna komisija razdeli mej oškodovane voznike.
»Nlovciittka Malica« je sklonola v seji 40. min. meseca izdati geometrijo in samatolo-gijo za slovenska učitelišča.
Hrvatsko glodali&čo se k malu začne zidati v Zagrebu. Zaloga za gledališče znaša uže okoli polu milijona gold.
Ci. Andrej Matičin, doma iz tržaške okolice v Skednjl, bil je na dunajskem vseučilišči promoviran za doktorja prava. Mi čestitamo njemu i našej okolici toliko bolj, ker jo g. dr. Sancln vrl rodoljub, popolnoma vtrjen v slovenskem jeziku.
Iz Koliarlda na Goriškem nam jo došla žalostna noviea. Na nekoj planini v župniji Dreženci kosil je 25. jul. 18 letni fant Jan. Ka-nalčič. Ko je stopil neprevi loma na rob skale, prekucne se v 00 sežnjev globok propad in na mestu mrtev obleži. Čudo pa jo to, da sta pred osmimi leti ote in brat onega nesrečnikaprav tam na enak način strašno smrt storila.
Sarodna svečanost v Logatci.
V nedeljo 7. avgusta 1881 napravijo notranjski rodoljubi združeni na čast prvega občnega praznika slovanskih apo-tolov sv. Cirila in Metoda veliko narodno svečanost * prid .Jur-t'ii'ovej ustanovi« v Dolenjem Logatci, Program: I. Slovesna sv. maša ob 10. uri dopoludne. II. Zabavni del prav točno ob štirih popoludtie: t. Pozdrav predsednikov. 2. Jenko — »Naprej«, zbor. 3. Slavnostni govor. 4. Jenko — »Sablji moja«, zbor. 5. Hajdrih — »Jadransko morje«, zbor. 0. Zajec — »U boj«, zbor. III. Tombola s sledečimi dobitki: 1. Terna, prve tri Številke v jednej vrsti: 4 zvezki Jurčičevih del, 2. Kvaterna, prve Štiri številke v jednej vrsti: dragocen prt. 3. Kvintcrna, prvih pet Številk v jednej vrsti1 umetno oralo. 4. Tombola, vse številke na jednej karti: junica za pleme. Kartica velja 20 kr. Na prodaj so pri raznih poverjenih domoljubih; dobivale se bodo tudi v dan veselice na nje mestu od 1. ure popol udno'daljo. Mej posameznimi točkami svira izurjena idrijska godba. Rojacll pokažimo svetu z obilo udeležbo in radodarnimi doneski, kolikor mogoče, da nas druži blagi duh naših sv. slovanskih blagovcst-nikov, da v nas živi narodna zavest, narodni ponos in zaupanje v svojo moč; naj gleda svet, da spoštujemo svoje velemožo in s tem sebe in da smo vredni svojih duševnih velikanov. — Ako bo 7. avgusta neugodno vreme, izvrši so slovesnost prihodnjo nedeljo 14. avgusta.
Odbor.
Dubrovniftko pomorsko društvo
je sklenolo likvidacijo. Tlačenje pomorske trgovine i veliki davki so ga k temu prisilili.
Važno krčmarjom. Trgovinsko mi-nisterstvo je po dogovoru z ministerstvom notranjih opravil 30. junija tega leta izdalo ta le ukaz: g. 1. Določbo ministerskega ukaza od 25. septembra 1875 (držav. zak. številka 129) glede posod, ki so rabijo v javnih pivnicah pri točenju, raztezajo se tudi na steklenice in vrče pri točenju vina, piva, mošta in vina iz sadja, in sicer brez razločka na tvarino, iz katero so. Pri posodah iz žganega ila sme se mema Črta in zaznamba mero tudi vžgati. §. 2. Trdno zaprte (zapečatene, zaporlcane, dobro zaprobkane) steklenice niso podvržene g. 1. — g. 3. Mema črta in zaznamba mere so imate v g. 1 omenjenih posodali napravljatl na zunanjej strani, g. 4. Ta ukaz stopi v moč 1. januarja 1882.
Kupčevaloc z govejo živino, Jož. Ma-rinčič, bil je 19. jul. v noči, ko se je peljal na železnici proti Postojni, okraden za 1700 gld. Zandarmu gosp. Tovstovršnlku so jo posrečilo, drugi dan v gostilni g. Berneta v Sežani prijeti dva potepina, pri katerih sc je našlo mnogo denarja. Odgnali so ju v ječo v Postojno.
Polrcft v Kagroliu je bil zopet zadnji Četrtek ob 11 uri in 8 min. precej močen; prišel je od južnega shoda ter se valil proti severnemu zapadu.
»le slavisclic Pilgcrftiliri nacli ■foni* Bericht von Dr. Jordan je prišel v posebnem zvezku v »Weckslimmen« na svillo. Kdor jim pošlje 12 kr. dobi ga na dom poštnine prosto.
\ Hoponlalior zahaja na Veliki Šmaren vsako leto mnogo ljudi iz tržaške okolice in s Krasa na božji pot. Lotos bode kakih 20 izvrstnih pevcev okoličanov povalo pri slovesnej sv. maši in pri popoludanskej božjej službi. Za jed in pijačo bo skrbčlo 12 krčem; točil se bodo cono kraški teran. Naj prido posebno mnogo kraških pevcev poslušat izurjenih bratov iz okolice|
Za tlolalco v Ajdovščini, kateri so po požaru zaslužek zgubili, daroval je: g. Anton Bonne 5 gld., g. J. G—k 1 gld. Upravnlštvo daljšo darove rado prejema, in jih bo pošiljalo (ako se ne sestavi poseben o Ibor), tamošnjemu županu.
Ilarkovljani nam poročajo, da se bo lo to leto peljali na božjo pot v Barbano v nedeljo 14. t. m. rano zjutraj. Naj blagovolijo č. g. duhovniki vernikom po okolici to vest naznaniti. Vožnja v barki tja in nazaj stoji 80 kr.
Razne vesti.
Dunajski »Tagblatt« je, zopet zlobno legal, češ, da je miuoli teden 8 Cehov nečega starega, bolnega Nemca, ki sojo na Dunaj peljal, neusmiljeno preteplo iu s tem zlobno na Čehe ščuval, a stvar ima v rosnii i čisto drug obraz, namreč nek bolehen Ceh, na Dunaju stanujoč, vračal se jez svojim sinom domu, a na jodnoj bližnjej postaji pri Dunaji je vstopilo več nemških Du-najtanov,kateri so pijani začeli popevati, a sin slarega Ceha jim prijazno opazi, da napačno pojo, na kar se prične pričkanje in majhen preten, pri katerem je tu li stari nekaj neznamenilih ud arcev dobil, kakor je ta nemŠko-liberalni list poročal, ni res. Ko so železnlčni voz zapustili, prišla je policija in naznanjeno jej je bilo, kako se je vso vršilo, uže drugI dan sle se prepirajoči stranki sporazumeli iu šli na policijo prosit, da bi to malenkost opustila iu ne dalje naznanila, kar so jim pak ni posrečilo, ker policija
ji' uže okrainej s.tdniji stvar naznanila. To se ve, da neinsko-liberalni listi molče, da sc ta zlobna laž ne popravi. Z vsemi sredstvi poskušajo li nomško-liherlini novinarji, kako bi ni Sluvaiio ščuvali iu jih srain<di|i in Irdiio -(<■-ječe mini lerstvo podrli, tli s takimi peiTiduiml lažmi le sami sobi zaušnice dajo.
Angleško izraelitsko društvo >c je u lano-vilo v Londonu. Njegova naloga jo, delati na to, da se judje prest le v Palestino. |>a hi le šili
Dvema Poljakinjama, ki to so t" dni pe-Ij.ili iz Pariza proti Koloniji, bila je ukradena velikanska svota 000.000 frankov! Na železnici ni varno spati.
Železnica iz Dubrovnika v Sarajevo Trgovinski minister je do 14. decembra t. I. podaljšal vitezu Drobaz, n ičeluiku duhrovniske trgovinske zbornico dano dovolitev, za dovršenje tehnikih preiskav za železnico od Dubrovnika skoz Mostar v Sarajevo.
Enajst debelih let. Profesor Fritz v Turi-cah na Švicarskem prorokujo enajst debelih let. posebno vina in žila bodo kmetovalci v izobilji pridelovali; on sklepa to iz gotovih dob, ki se praviloma vračajo in se ujemajo z dobami soln čilih marog. Po Pritzovem prerokovanju tedaj še ne more tako hitro biti konec sveta, kor zdaj Še le nastopijo debela lola, katera ubogim našim kmetom prav iz srca želimo.
Parnikov je letos na svetu po statistiki, katero priohčuje Veritus, 0392, kateri morejo naložiti 0,475.198 ton blaga. (Tona ima 20 starih centov). 23 držav ima parobrode; največjih ima Anglija in sicer .".787, ki lahko nalož-) 4,205.019 Ion blaga. Avstrijsko-ogersko je v desetoj vrsti ter ima 182 pirnikov z 93.142 tonami, Lansko leto je bilo 5897 pirnikov, tedaj so so l&tos pomnožili za 495 najbolj na Angleškem in v so-vernej Ameriki.
Smešnice, Mati privede 14 letnega Janeza v šolo, kdor jo užo bil dokaj let — zastonj hlače trgal. Učitelj: Nisem li vam užo lani reliol, da je fant za šolo prevelik iu prestar? Mati: Gospod, saj sem od tikrat poskusila ž njim najprej pri kovaču, potem pri mizarju, potom pri krojaču, toda vsak mojster mi je dejal, da je Janez preneumen. Pa sem si mislila, naj se uči za — gospoda 1
Krčmar je profesorju h kosilu z starim žilavim kuretom postregel, in vsled tega se učeni gospod, ko mora drago plačevati, grdo krega. Slednjič vpraša krčmar: »Po čem pa sodile, da Id bilo kuro staro?« »No, na zobeh,« zareži profesor. »Oho,« se glasno nasmeje krčmar, »pa So no veste, da kura nema zob!« »Redak, no na kuretovlh, nego na mojih zobeh,« reče gospod, in jezen otido.
Sol imajo naši sosedje Istrani sicer malo, a ukanil bi se, kdor hi mislil, da so neumni in zarobljeni. Nek tržaški lahou, ki ima hudoben jezik, srečal jo to dni onkraj sv. Jakoba prostega kmeta, kateri je mirno korakal poleg svojega dobro obloženega oslička proti domu. »No, kam potujeta vi dva brata?« pošali se poredni lahon. »Mimo tretjega, odgovori kmet, — in so niti no ogloda.
Dalmatinska vina Francoze vsako lefo bolj kupujejo tor delajo iz njih imenitna bordeaux-vina. Letos utogno Dalmatinci zelo veliko vina na Francosko prodati, ker je21. m. m. v Bordeauxu zgorela glavna vinska zaloga vinotržcev Eschon-auer et Comp. in požar 7000 do 8000 sodov vina nokončal ter več milijouev škodo provzročil.
Natančen odgovor. Učitelj: Povedi mi, Jožek, kaj jo tvoj oče? — Jožek: Moj oče jo mrtev.
—	Učitelj: Kaj pa je bil prej, ko jo bil šo živ?
—	Jožek: Živi
Ogenj pod zemljo V South Schioldu na Angleškem jo užo pred devetimi leti gorel ogenj pod zemljo, tor so jo zadnje dni zopet ponovil.
Z.....lja je na več mestih zelo vroči. Stanovalci,
katerim jo pod nogami gorel ogenj, kopali so velike jame I vodo vanjo ulivali, misleč, da lako ogeni pogase.
Železnica skoz liblško puščavo. Francoski inženirji so dobili ukaz, naj zmerijo železnico, ki bi zvezala najvažniši afrlkanski mesti Alg6r in Ivahiro. Železnica bi so začelo pri velikoj luki Bizerta iu držala skoz Tunis, Suzo, Gabes, Tripolis.
Poslano.
Znano jo v obče, da snujejo gg. .los. Pipan, Sadu, Hafner, RužiČka in drugi neko podporno društvo, katero ima hiti internacionalno ler konkurirati delalskemu društvu.
To dni pa je prišel članok v »Neuo Frelo Presse«, ki sc glasi od besede do besedo tako-le:
»Triest,23. Juli. (Orlg.-Corr.) (Vom Arbeiter-vereine.) Die nationale Agitation hatte es ver-standon, die niedern Schichten der Revolkerung, namentlich die Arbeiterkreise des Territoriums, zu ihren Zvvecken auszubeuten umi sle zu einem Arbeiterveroino zu vereinigen. Hei jeder Gelogen-helt \vurdo diesor Arbeitcrvcrein als Schreek-gespenst gegen das italienisebe Element aus-gespielt. Die nationalo slavisclie Politik llorirte in diesem Verelne, in vveichem Elemente aus Krain zahlrelch vortreten \varon, ganz vortref-illch, und sein sehnlichstes Strebon war mir, zu bcvvirken, dass cndlloh auch Triest elnen ilen Nationalen genehuien Statthalter erhiilt. In der letzteu Zeit jedoch zeigt sicli ein siclilbarer Zereetzungsprocess in diesem Vereine. Ein Tlieil der Mitglieder erkannte, dass es dem Vereine um ganz andere Z\vecko als um die \Vabrung der Interessen der Arboiter zu tlmn sei, und nun absentiren sich Viele aus der Gessellschaft und sind daran, einen zvveiten, dem nationalen Gotriebe und den NVortfiihrern der Foderalisten fernstehonden Arbeiterverelu insLeben zu rufer.,
D.irob herrsclit natiirlich in den nationalen Blat-tern bereits grosse Entrustung, denn os droht ihuen ein bedeutender Agitationaherd tur na-timiale \Vuii-ch«* verloivn zu ^ehen, den die nationale Tarifi gerade iu der Zeit der Ver-sithnungs Aera nlchl entbehren kanu.«
V	»Slovenskem Narodu« št. 170 pa čitamo, da je del ilskeuiu društvu prepovedana slavnost 14. avgusta.
V	st. 172 »Slovenskega Naroda«, pa graja dopisnik iz Trsta gospodarstvo podpornega <le-lalskega društva, pravi, ■ la ni bilo treba troška z t zastavo iu da |e društvo zgubilo 40 gld. za gledišče Armonia itd. Ta fakta predočujemo slavnemu občinstvu, da jih primerja in sodi.
Ne da bi hotel podpisani o Ibor olgovar-jati na te koncentrične napade iz dveh različnih taborov, ki sti menda .sklonola zvezo samo zarad našega ubozega dru lva, ampak v interesu društva je primoran javiti lo le:
1.	Naše društvo so ne peča s politiko, ampak strogo izvršuje cilj. katerega mu predpisujejo pravila. Kedor more dok iz iti, da so bavi s politiko, naj to javno dokaže iu naj so podpiše, drugače jo obrekovalee.
2.	Akopram ima lo društvo v domačem taboru neprljatcljev, katerim pa prav za prav ne gre za drugo, nego za osobe, pri vsem leni to društvo vsak dau boljšo napreduje; užo več Časa pristopi na teden 20 do 30 novih udov v društvo, katero je dosedaj, po poludrugoletnein obstanku razdelilo mej družibtiiko blizu 1000 gl. podporo, in ima pri vsem t 'in premoŽenja 3800 gl. kakor je razvbleti iz računa do 1. julija 1881.
3.	Društvena zastava ui stala društva prav nič, ampak udje i u ncu lje so zložili zanjo, kar je dokaz, da ogromna večina udov, a ne odbor, hoče zastavo.
4.	Društvo nema nobenega nepotrebnega troška, /a stanovanje plačuje manj nego nobena čitalnica na kmetih, lo je gl. na mesec, zdravniku dajo silno malo (400 gl.). Ako dopisnik »Naroda« pozna dobrega, veščega zdravnika, ki hi ta pisel ceneje opravljal, naj ga naznani odboru, kateri bode zato hvaležen in sedanji rodoljubni gosp. zdravnik rad odstopi službo drugomu. Z i uradnika potrosi društvo 300 gl, na leto, ker ceneje nobeden no prevzame to službo in ker tudi noben odbornik neče iu no moro zastonj opravljati službe, ki traje po 0 do 7 ur na dan. Ako pa pozna g. dopisnik človeka, ki bi bil zmožen lomu opravilu in hi službo brez plačila opravljal in dal tudi kavcijo, naj ga naznani in odbor z vesoljem sprejme tako ponudbo. Za časnike društvo potrosi 50 do 00 gld., ker mnogo časnikov dobiva gratis, za kar mora biti hvaležen raznim uredništvom, prav tako zasebnikom, ki so podarili mnogo knjig.
5.	Da se jo preneslo hlagoslovonje zastavo, ti lo so vzroki: Po sklepu odbora je prosilo društvo protektorata in kumstva neko najviše osobo; prošnja je odšla uži v aprilu, a rešena ni še dosedaj, ker jo namcstnlštvo preiskovalo, ali so resnično oue tožbo v začetku omenjenih gospodov, katerih omenja tudi »Narodov« dopisnik. Prav temu pa povemo, da namestnlštvo je bilo primorano uže dve tožbi odbiti, ker jo našlo, da sti ničevi, kar dokazuje tudi, da odbor iu društvo popolnoma koroktno postopata. Obzir, katerega jo dolžan odbor visokim osoham, odločil jo, da je odbor prenesel hlagoslovonje. Pri vsem tem pa osnuje društvo veselico 14. avgusta iu se pri tej priliki razvije zastava, katera ni konfiscirana, kakor trdijo sovražniki društva in prav tako ni nainestništvo šo noben-krat prepovedalo slavnosti 14. avgusta, kakor trdi dopisnik v »Narodu«, ampak namestnlštvo je reklo, da društvo smo celo blagoslovili zastavo, kadar njemu ljubo, ako neče čakati odbor na omenjeno prošnjo.
0. Onih 40 gld., katero je plačalo društvo gledišču »Armonia« dobi ali nazaj ali pa mu bode gledišče drugi pot prepuščeno.
7. Odbor jo moral izobčiti 4 ude, kor jo to zahtevala večina udov, kar je dokazal po dveh občnih zborih, v katerih so udje skoro enoglasna, zahtevali, da se izobčijo oni udje, ki delajo nemir v drušvii. Najlepši dokaz, da je bilo to prav storjeno, je pa to, da donos vlada najlepši mir.
KoncČno svari odbor si. občinstvo pred nekaterim, ki pravijo, dajo vse eno in isto društvo, naše ali novoosnovano in naznanja, da so nahaja le »Via Coroneo« pri Judtmannu, Št. 2-'!. pisarna podpornega delalskoga društva.
Odbor delalskega društva.
Tržno poročilo.
Kata. — Došla so poročila iz Ameriko, da je kava liio poskočila za 2 do 3% vsled česar so ceno tudi nekoliko više. Denes velja Iti o o I gl. 54 do gl. 75., Java gl. 80 do gl. 85., Porto-rico gl. 82 do gl. 95., Ceylo:i platit od gl. 102 do gl. 135,
EDINOST.
Olje — inlihovo; kupi se namizno po gl. 52 do gl. »;<>., jedilno gl. 38'/, do gl. 41.
Sadje. — Pričakuje se v 14 dneh nova sni-tanina in opasa, let i nn jo lelos dobra, vsi.-d česar hode letos sadje v obče reilt-je. — Cene raznega sadja se niso od zadnjič nič premenile.
Riž — je zopet poskočil, kakor smo dobro uganoli; denesstane italiiansko bi igo od gl, 10'/, do gl. 22®/.,, Hangoon pa gl. 13'/, do gl. 14l/3, cene utegnejo še poskočiti.
Mast in Ipeh — brez spremembe p.j zadnjič naznanjenih cenah.
Pelroljt. — Cene padajo, ker j'1 došla ena ladija z blagom in ker se v kratkem pričakuje še druge ladije. Denes velja petrolje gl. 10 z nagibom, da še pade.
DomaČi pridelki. — Heli liiol iskan, denes ga plačujejo po gl. 9'/,, druge baže tudi nekoliko v boljšem obrajtu. Zu Italijo, Dalmacijo, Istro iščejo uže zdaj fižola, Ćešplje po gl. 12 do gl. 13, — Maslo gl. 84 do gl. 80,
Žito. — Pšenica in moka poskočile ste za 27». Koruza velja denes uže gl. 7'10 in utegne še poskočiti.
»uiinjttkit liorza
dne 2. avgusta.
Enotni drž. dolg v bankovcih	77	gld	85	kr.
Enotni drž. dolg v srebru .	78	■	05	■
Zlatu renta . ......	!Vi	K	15	«
180(1 državni zajem . . . .	133	•	—	«
Delnice narodne banke . . .	833	«	—	M
Kreditne delnice.....	307	■	HI)	«
London 10 lir sterlln . . . .	117	m	85	M
Napoleoni........	!)	■	31	«
C. kr. cekini...... .	5	■	53	■
100 državnih mark.....	57	■	35	«
Mnogo milijonov
^e jc vleči od posojil Italije pa tudi Avstrijo in družili držav in od zasebnikov, katera svota bo konetno popolnoma izgubljena, in to kapital kakor obresti. Kdor sc za leto naroči pri verifikacijskem uredu
/a vsa iz/rebanja in menjična opravila af«>Ml|tn /ulclnn>» v Trstu, hiša Stralti poleg c. k. na-mestnistva (moj tabakarno in žganjarijo), sme gotov biLi, da ne stavi v nevarnost svojega kapitala, in ne izgubi dobičkov ne obresti, Kdor želi se nui pošlje okrožnica s pogodbami naročbe
Posestnikom srečk naročiti.
Letna svota za naročbo od i. januarja tloJi.tlc-cembra je: do io sreč
« i5 «
uiže v njih prid, takoj sc
gld. -Jo
■i —,8o « 1,-
do 5o srečk gld. i.5o
« ioo «	« a,—
« Joo «	« 3.—
« iooo m	« 6,—
Cena za vce ko iooo srečk sc posebe	poračuni.
Za pregledanje od prvega izirebanju	do danes sc pristojnina po pogodbi določi (-—1J
Latteria Milanese
11 Via dell'Aoqvieriotto 11
V omenjeni prostor se pošilja vsak dan iz Latteria Milanese tvrdko Bbhringer, Milius et Co. v Milanu »vežo mleko, kakor tudi najfinejše milansko surovo maslo najboljše vrste lin prodaj.
Liter mleka volja IG kr.
Kozarec. » « 5 »
Naročnikom se mleko po 16 kr. liter na dom pošilja. Naročilu se za zduj sprejemajo v prostoru (lil—ti) 11 Via deirAotjuedotto 11.
Od c. k. av. namestništva potrjeni
bureau za inserate in naznanila Vinccncija llrdlička,
Dunaj, Mfieden, Hauptstrasse 36. I. nadstropje
so priporoča p. n. gospodi, bankam, denarnim zavodom in vsakemu trgovcu nli obrtniku v domačih
iu tujih deželah sploh za posredovanje prL naznanilih pod strogo tajnostjo! 11
Inseratl za vse koledarje iu časnike se sprejemajo cenejše, luikor če se neposredno naročajo.
Ku.p in prodajo
bis, posestev in blaga vsake vrsLe, posredovanje pri denarjih iu službah, pri ženitbenskih ponudbah itd. prevzame za inserlranjo pod popolno tajnostjo
bureau za inserate in naznanila Vincencija Hrdlička
za vsa časniko na svetu. (34-5)
Jos. Svoboda.,
lekar pri .zlatem orlu' v Ljubljani, Prešernov trg,
preroda lastno izdelane jioscbuosti, ki so i
i Vesoljna štupa za Živino za konje, govedi, ovce in prešiće, kadar nečejo jesti, pičlem mleku itd. v zavitkih po 20 in Jo kr. — 1. Prava Franc-ova esenca, izvrsten doniac pripomoček pri vseh boleznih v želodcu steklenica po 10 kr — S. Svatkl za Čistenje krvi, v škatlah po jo kr. — .). Balzam zoper ozebline po jo, kr. — 5. Tinktura zoper bolečine zob po 10 ki.
—	(k Stupa za pokončanje šurkov v zavojih po jo in Jj kr. — 7. SalicilsU ustna voda po Go kr. in Sa-liollskl zobni prah po 40 kr., sta najboljša sredstva za čistenje ust in zob. - 8. Salioilska štupa zoper potne noge. — 9. Čudoviti balzam za vnanjo in notranjo rabo po 10 kr. — 10. Takozvani fljakarski prah zoper kašelj. 20 kr. — 11. Balzam za gušo (krof), s tem sc odpravi napihnjeni vrat, 5o kr. - u Konjska tekočina, s to sc mažejo bolni konji — i3. Strup za podgane, s tem se pomorč podgane in miši. — i.|. Terpotčev sok. zoper bolezni v prsih in na pljučih,
—	il Santonlnski celtelcl zoper črve pri otrokih. — Potem seidlični prah, malinski sok ud. itd. Dobe sc nadalje vsa najznamenitejša zdravila od blizo in od daleč, ribja mast, vino iz Malage za bolnike in ozdrav-ljajocc, franeovo žganje, in tudi natančno pripravljene homeopatiške zdravila po najnižjih cenah. (15—1)
Loterijsko kolek I uro
i trafiko tabaka
v I imiiivoiii na Notranjskem odda si. c. k. lin ančna direkcija kranjska
do 8. avgusta 1881.
1 'boje daje po uradnem razglasu dohodka 66j gl. H; kr, na leto.
Ker se zahteva v prvej vrsti, da ostane oboje v (loNcriuttjcni lokalu in je ta lok.d protltijiilnlci«, katera jc bila pred kratkim v Slov. Narodu« in »Kdinosti" naznanjena za oddajo v najem, opozorjeni naj bodo vsi, ki /ele prodajal-nico prevzeti, oglasiti sc pred H, avgustom v Trnovem his, st. iH, da jim bode mogoče udeležiti se konkurza	(2—1)
Motel Piccolo.
Podpisani je prevzel krčmo »Hotel Piccolo« via Acfjnedotto ist. ter se priporoča čestitomu občinstvu s prlstuvkom, da ima posebno dobro istersko porcSko) vino in Štajerska \ina,miS maš z dobro kuhinjo iu točno postrežbo.
(4-3)
Andrej kokelj,
Skladišče vsakovrstnih S i n g e r -jevih amerikanskih
Šivalnih strojev.
Amerikanski Slngerievl stroj s pflboljšanlm mahalnlm kolesom. 'II stroji so pridobili na vseh razstavah darila, so najboljši, In poroštvo dajem za nje 8 let, akoprav Slnger & Comp. za svoje samo G let garantira. Skladišče od Howeja, VVilson-a Weeler-ja Itd. Naročila iz dežele In poprave sr> ceno in 11a-_______ tančno izvršujejo. Prodaja tudi
In plačilna dole po I gld. na teden. 1'ritiklina, kakor slvanke, sukanec Itd. po najnižji fabrlški ceni. (12-5)	Filip Hattl«l>,
Aqueuotto št. 23. Trst.
Novo zboljšanl francoski
Tambourir-
vezni stroj.
[h¥or Bonna z.)
PlissiS in Coofrir- stroji razne velikosti, posebno priporočljivi pri rov-dunju.
Gust. Lintner, Wien
Mariahilferstrasse 117.
(10-0)
m Auerovo m
nnjboljšo barvilo za lase za ble.1n.1ln, rvjato In Srno edino najboljše 11a ontinentu, s poroti tom, da se m-vrne znesek, barva v IS minutah ln stal,10, da su barva pri umiranju ne mlmira. Patent za Avstro-'gersn. Cena za karton tekočina za živobelkatto 4 gld. — za Srno ali rnjavo ,'J gld. - z natančnim naznanilom, kuko se ima rabiti 20 kr. več v gotovini ali s povzetjem.
»Koppitzinovo«
najboljšesredstvo za ohranjen je oie zoper pritlin, revma-ttzem, k »hi t spušča je, stare iu nore rane, otekline, kakor tudi zoper vsako drugo zunanjo bolezen steklenica l gld. 2« kr. v gotovini ali s povzetjem, z ovitkom 20 kr. več. Mnogo spriM leži na razgled pri M. Hrdlička, Si «|,r,iv- v[llstlllk 1111 Dun»|l. Wieden, Hauptstrasse •t, 36. kamor naj sc pošiljajo rsa naročila. (24—0)
Vinske sesalke
(pumpe) najboljše sestave, pri shodit vlnorejcev 11a Dunajl z državnim iu enim zlatim darilom zaradi dobre Izdelava odlikovane, s vso pri tik lino; prave amerikanske cevi z dveletnim poroštvom, Mousseus, °rtdci, menjalne iu kljunasto pipe, prehodne zaklop-i'o in vsi izdelki i/, kovine pri Franc $vrowy
I..11 Tir TWirlf Prnonr«,.., V. IU .."V-i/'l
sodci
nlce ... -------------------- -------„_ „
Wlen, III. Bezirk, Fasangasse Nr. 18. v lastnei hiši. (24—5) J
fSr Važno vsakemu!
Ker jo 11a kant prišla velika tovarna zu britansko srebro, se bo zavolj velikih dolgov in splošnega iz-praznenja prostorov vsa velikanska zaloga razprodala
za 75 odstotkov pod. ceno tedaj skoraj zastonj.
Cela mizna oprava iz britanskega srebra, ki je prej stala 28 gl., dobi su zdaj za 8 gl. ter se garantira, da bo bela ostala. (S temi 8 gl. je samo delo komaj na pol plačano.) ln sicer se dobi:
ti iniznih nož iz britanskega srebra z ostrino z jekla
0	vilic iz britanskega srebra, težke iu line sorte, (> težkih Žllčlc iz britanskega srebra,
U najličnejih žličie za kavo, iz britanskega srebra,
1	mlečna zajenndnlca iz britanskega »rebra, (i llnlh tac za desert,
2	lepa svečnika,
3	jacnih kozarcev,
G lepo izdelanih tac, U kristalnih podlog za nože, 1 posoda za sladkor, 1 presejalrik za čaj, 3 line tace za sladkor.
Skup: 54 kosov.
Vsi li krasni izdelki se dobijo za 8 gl.
Naroči se ali s poštnini povzetjem, ali pa da so denar naprej pošlje, pri nas:
Britaniasilber-Depot
O • Langer
\Vien II. obero Donaustrasso 77. Ako bi blapo ne ugajalo, se v 8 dneh vzame nazaj, ln plačana svota povrne.	(10—12)
Ravnanje
z vinom
se djansko uči v novo izdani knjigi z recepti. ktera obsega: navod k poilahtciju'kislega, pustega natornega vina, napravljanje vina brez grozdja; vina iz irožtj (iz /00 litrov IOOO litrov) s pristavkom popolnoma zdravih snovi za ceno domaČo pijačo, in tiua vina v butelije; dalje naredbo umetne prav dobre pijače iz sadu, vinskega očeta, očetove esence, žganja, rumu, likera, sadnih izleČkov, drožtj, dtiav, zdravilnih spiri-t oz ni h balzamov, mjila, in nad 1000 trgovinskih stvari, k t ere dajejo več ko IOO0/« dobička. — Cena ;i gl. — NaroČujc se z gotovim denarjem ali poštnim povzetjem pri: Marija Hrdlička, c. k. priv. lastnica, Wien, VVleden, Hauptstr. Nr. .".6, I. Stock 34.	o* i)
JVi sleparstvo!
Iz c. kr. zastavnice dunajske
|	rešeno
IŽepne ure
Izjemno ceno, namreč
H 70 odstotkov pod kupno ceno.
llazne komisijske zalogo ur, od največjih Švajenskih tovare n, seje v c, kr. zastavnici zastavilo, a no rešilo, tedaj so zapadle po javnej dražbi prišle po uererjetnn m: ej ceni nam v last.
Ml moremo tedaj ure zlata srebra In niklja, na]bol|il Švajoarski izdelek, vse s 5 letnim poroit-vom, samo da dobimo tvoj denar, prodajati 70 od
priliko, prijetno ln nikdar vračajočo se, ima zdaj vsako, da si more preskrbeti skoraj zastonj solidno, lino, ga rantlrano ln na minuto regulicano uro, ker je tmSe fabriiko nsnlje vse ure št.1 jedenkrat reguliralo. Vsaka ura ima Svajcarsko fabriško znamenje.
Poroštvo je tako zagotovljeno, da se s tem javno zaveiemo, vcakomu naročniku takoj brez ugovora novce povrniti.
Zapisnik žepnih, ur,
I. ura na raljar iz teškega srebrnega nlklja-fmo na trenotek regulirana gravirana in gvilošl rana, z 8 rubini, s ploščatim steklom, emailirano urno ploščo in posebnim krovom zoper prah, in lino zlato faoon-nrno verižico, ki je stala preje gld. 12, velja zdaj samo gld. D.50.
/. iepna ura na sidro iz teškega srebrnega niklja, fino na trenotek regulirana, cviloširana, s 15 rubini, s ploščatim steklom, emailirano urno ploščo ln kazalon za sekunde, s lino urno faeon-verlžico od tuiini- zlata, preje gld, 20, zdaj samo gld. 7
/, remntoir ura, iz najtlnejšega double-ztata brez kljueka za navijati na kozici, pod poroštvom ohrani si zmlrom zlato barvo, Izvrstno na minute regulirana, z dvojnim krovom, dekorovano eniall. urno ploščo in privilegirano delo, obdarovana izvrstna ura z verižico iz tabnl-zlatu, preje gld. 21, zdaj samo gld. 10 20 — Teh ur je malo.
I. srebrnu remontoir ura, i/, pravega 13 lotnega srebra, potrjena od c. kr, kovnega urada, navija se na kozici brez kljucka, z nasprotnim zoporom in kazalno pripravo lino s privilegijem, na minuto repasinum, s ploščatim steklom, einail urno ploščo ln kazalom za sekunde, v notranjem s kristalnim krovom in kolesi od niklja, vsa transparentna, najboljša, najcenejša in najelegantnejša ura sveta, prejo gld 30, z vaj samo gld. 10.
/. srebra ura' na sulni, i/, pravega 13 lotnega teškega srebra, potrjenega od c. kr. kovnega u reda, s 15 rubini, na sekundo^ repaBirana, s ploščatim steklom, eniail urno ploščo in kazalom za sekunde, preje gld. 21 zdaj pozlačena sumo gld. 12.50.
/. sreb,ia ura na raljar, iz pravega lotnega srebra, potrjenega od c kr. kovnega ur uda, z 8 rubini, na minuto repaslratia, poslačena elektro-glavansklm j>otom, tako, da se je od prave zlato, ne more rn ž ločiti; preje gld. 15 zdaj samo gld. 9.50.
I. vra :a gr\.J i/, pravega 11 karat, zlata, potrjenega od c. kr. kovnega urada, vrlo, lina, elegantna ura z imjtinejšo benečansko facon-vorlŽlco za okolo vratu v tliiein buržunastem etuijl; preje gold 30. zdaj samo gld. 10.50 — Ta-cega še nij bilo.
I. fina zlata remontoir v.ra, 13 karat., po gld, 40, 50 iiujllnejše savonette-ure. preje po gld, 100 Naslov:
Uhren-Ausverkauf
von
A. FRAISSj
Rothentlmrmstrasse 9, parterre, gegemiber dem erzbischoflichen Palals. \Vicn. (0—3)
Velika zmaga vednosti!
Aniiepileptikum je sr.ilstvo, uradno preiskovano, potrjeno in priporočano p., zdravnikih stro-kovnjakili, popolnoma in j. drn.. oztlravili v vsuknu slučaju najhujšo od vseh bolezni:
Epilepsijo
(foožjast) in tudi vsakojako oslabljenosi čutnic. To zdravilo
j.- velikega pomena za vs,.> bolnik-; uže na tisoče oseb mn lina zahvaliti pomoč. To je netajljiva r.-s-nica, katero j8 odločno priznalo mnogo ilomačih in tujih Hišnikov.
Antiepileptikum s,: razpošilja v zabojih s 6 steklenicami s priloženim podukom, proti pošiljatvi 25 frankov in poravnanju poštnih stroškov.
Uspeh se garantira; samo v izrednih slučajih je potreba, zdravilo podvojiti.
NaroČila gredo na glavno skladišče /.a	_ Dr. Klrelinep,
(10-1)	Berlin, N. W. Britrkeii Allee HS.
(verme solitarlo) zdravi pismeno J*' «!■'. Illoeli na l>un u Ji
i rraterstrasse 12. Wien.
Glavna zaloga
izvrstne
PIVE iz pivovarne STEINFELD
(liratov w r Mm)
(.r>2-29)!
AV
}£ via degli Arstiti v Trstu.
^ Prodaja v sodcih in boteljah. W
Nil prodaj so tudi drožje (fecola di birm), jj^
Na sto tisoč ljudi
ve hvalo za lepe, goste lase edino obstojoČitj c. kr. in kr. ogersko izkljnčljivo prlviliglranej
Esenci
za lasno in bradno rast,
ki tudi Krinte brez sledu prežene, kakor k njej spa-dajočej prlstnej pomadl i/. Štajerskih litanniskih zelišč, ah orehov Iz r. k. Iu kr. ogarskl Izključljlvo prlvillgirane fabrike
M. A. Herdlioka
lila Ounaji. Wieden, Hauptstrasse, št. 36.
To neprosegljlvo sredstvo je moja mnogo Imenovana esenca za lasno in bradno rnst, ki [iri pra-vilnej rabi in s [iridoto pnmado štajerskih planinskih aH orehovim Izleckom u Že v kratkem Času celo na najbolj golih krajih napravi goste late prejšnje barve I Mnogo mladih mož ve'hvalo za lepe polne brade mojej esenci za lasno in bradno rast. Ce lasje le Izpadejo, vpliva užo v osmih dneh, pri grintali užo po Irikratnej rabi. 1'rav nič škod- Vfr-jž^ rm; sivim, celo Ijtco m najbolje /	sneŽnobelim la-
barvilo za lase ' ftmffRk \ nem daje popol-»Aopptttinah /	,\ noma črno svit-
(brez primeša-	fl£L \ l«,bo. Pri rab-
nega svinca) klHUK'^S^ lasnih barvili barva v vseli	priporočam no-
bartah tinio-ru- ■■M. j^Bsebnosvoj»Kop-jaro ali sritlo- UTJfai	pitzinal,« prl-
rujavo r 10 mi-	stno, dvojno
nutah pod poroM-	močno poinado
iz o^bovega lzlečka tudi (v kozmetiki) pomado vpalcjeah, Kakor tudi najbolj moja olja iz orehovega izločka za barvanjem lasno rast.
Moja oes. In kralj, ogerska izključljlvo priv.
Esenca za lasno in bradno rast ozdravlja v vseh prlmerljajlh bolne lasne korenlke popolnoma ln v najkrajšem času zagotavlja do naj. poznejše starosti zelo goste lase, vpliva prav prijetno na glarno h>h, hrani od vsake gihtične in revmatične glaro-boli in odpravlja vse kožno nesnage. Resnica je, da je dobilo stotero osob, ki so bile popolnoma brez brade ali »lešute, uže od enega do treh mesecev, v primeri tedaj v nererjetno kratkem c.asu, le/>o i n gosto pol m brado, ali uoste polne lase ZaderajoZe mnoge zahvalnice so razstavljene.
Naročila naj se pošiljajo glanujzalogi ros. In kr. ogerski izklj. priv. esence za lasno in bradno rast
Marije Ane Hcrdlieka
c. k. in kr. ogersk. Izklj. posestnici privilegija W i e de n, Hauptstrasse 36 na Dunaji. Cenik:
1 velika alabastrova steklenica dvojno
močno esence zu lasno in bradno rast 3 gl. 51 kr.
1 majhna . . . .......2 » — «
1 alabastrova steklenica pristne pomado iz Štajerskih planinskih zelišč 1 » 50 » 1 alabastrova steklenica pristne poinado orehovega izločka za obnovljenj'
las............. 2 » — »
1'ristno lasno barvilo »Koppitzinal« za rudeče, črne, rujave, ali svitlorujave št. 1 (plavo) Št. (rumeno) oho steklenici s pladnjema iu krtačama velja 1 slek lenlra olja orehovega Izločka za
oninovljeuie las . . ......1 tc — «
Pomadu obrehovega Izločka kosmetik
v ....................— „ 50 «
KaroČila iz inozemnim ali domaćih detel se proti poši'jatei ali povzetji ročno in naglo rršć.
Zavitek 30 kr. već. I24"10
Lastnik društvo »EdlnOBt.« — Lsd&telj in odgovorni urednik: JOSIP MILANU.',
Tisk. F. Hualu v Trstu.
11880156