UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure Leto IV. Štev 8. KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAKO SREDO Poštni ček. račun št. 9-17768 - Poštnina plačana v gotovini — Spediz. in abbonamento postale II Gruppo GORICA DNE 25. FEBRUARJA 1948. Cena L. 15 Kdo bo zmagal ? Komunisti pripravljajo povsod kaos, prelivanje krvi in bedo V ČEŠKOSLOVAŠKEM PARI. A* MENTU jc bila 17. II. zelo burna seja, ker notranji minister ni izvedel sklepa ministrov z dne 13. II., ko je bilo dolo* čeno, naj preneha z odstavljanjem ne* komunističnih elementov iz policijske službe in nastavljanjem samih komuni* stov. Komunisti hočejo orožja, ker je nasilje edino sredstvo, da usužnjijo ve* čino. Češkoslovaška vlada se maja in verjetno bo kmalu konec tudi toliko opevane češke demokracije. V BELGIJI je prvi minister Spaak očital komunistom, da so hlapci Komin* forme in da jim ne gre za pravice delav* cev, ampak samo za zmedo, ko priprav* Ijajo stavke. Rekel jim je, da bo vlada odločno branila »napredek in svobodo«, ti dve stvari, ki sta postali za komuni* ste že dva »popolnoma tuja pojma«. DE GAULLE*,)EVO »FRANCOSKO LJUDSKO UDRUŽENJE« je imelo v Parizu veliko zborovanje, na katerem je eden izmed govornikov dejal, da je čas nehati s politiko in začeti s krepki* mi dejanji, kajti komunisti pripravljajo za mesec marec ali najkasneje prvo po* lovico aprila »stalinovsko ofenzivo« s sabotažo in neredi velikega obsega. Pri tem da se Moskva poslužuje ne fran* coskih, ampak španskih in jugoslovan* skih skrajnežev. O delovanju in namerah komunistov v ITALIJI pričajo najdena skladišča orožja vseh vrst. Ne boj se, plaha čreda! Vernikom, ki gledajo s strahom v bo* dočnost, kličemo v spomin Jezusove be* sede: »Ne boj se, mala čreda, jaz sem svet premagal«. Nihče naj ne misli, da bodo mogli satana, ki se dandanes jav* Ija predvesem v komunizmu, ukrotiti grešniki z zgolj naravnimi sredstvi, pa četudi s pomočjo velikih strank in pol* nih Žakljev denarja. Le Bog s pomočjo svetih ljudi bo pahnil peklensko zver v večni ogenj. V tem nas potrjujejo bese* de, ki jih je govoril Jezus sam 4 ne* dolžnim dekletom v vasi Heede v sever* ni Nemčiji blizu holandske meje. Tam se je od I. 11. 1937 do 3. 11. 1940 okoli sto* krat prikazala Mati božja štirim šolskim deklicam. Marija je priporočala otro* kom-predvsem molitev za spreobrnjenje grešnikov. Od 1. 1945. pa se istim de« kletom prikazuje Kristus sam. Naj na* vedemo nekaj besed, ki jih jim je baje govoril Kristus. »Človeštvo je slabše kot pred vesolj* nim potopom... Najrajši bi ta rod unb čil... Samo radi pravičnih pustim, da še vlada usmiljenje... Pripravlja se nekaj silnega... zemlja se bo tresla in majala... Bo tako strašno, kakor še ni bilo od stvarjenja sveta... Sam bom prišel in uveljavil svojo voljo... Vsi, ki so v teh časih trpeli, so mučenci, seme nove Cer* kve... Ti se smejo udeležiti moje križar, ske vojske... Pridem kmalu, pridem prav kmalu... Kar bo sedaj prišlo, bo pre= kašalo vse preteklo... Angeli pravice so že razpostavljeni na vse strani neba... Mati božja in vsi angelski zbori bodo sodelovali pri teh dogodkih... Pekel je prepričan, da je gotov svoje žetve, toda jaz mu jo bom ,iztrgal... Tisoči se bodo na tak način še rešili... Jaz pridem in z menoj pride mir... Z malo zvestimi bom znova obnovil svoje kraljestvo... s hitrostjo bliska bo prišlo to kraljestvo, mnogo hitreje, kot misli človeštvo... Molite brez prenehanja, ne boste razo* čaram... Blagor njim, ki so pripravljeni, blagor njim, ki name čakajo... Vi boste vriskali in boste hvaležni... za one pa, ki ne bodo v posvečujoči milosti, bo nekaj strašnega...« Naj je Kristus tem mladenkam res tako govoril ali ne, — o tem bo govorila Cer* kev — vsekakor gledajo v tem duhu na bližnjo in daljno bodočnosti vsi tisti, ki so se iz razodetja in zgodovine Cer kve kaj naučili in vedo, kako velike stvari se danes godijo po vsem svetu velike glede hudobije in borbe proti Bogu in velike glede Bogu darovanega trpljenja. Ti pa premisli, ali spadaš h Kristusovi ali satanovi vojski, in vedi, da je konč na zmaga le s Kristusom! CERKVENE VESTI f Kardinal Granito Pignatelli V ponedeljek 16. II. je umrl v Rimu v 97. letu dekan kardinalskega kolegija m prefekt sv. obredne kongregacije Granito Pignatelli di Belmontc. Rodil se je 10. IV. 1851 iz odlične in z,elo po* božne plemske družine v Neaplju. Oče Je bil učen zgodovinar in od njega se Je sin naučil ljubezni do žrtev in vest* nega izpolnjevanja dolžnosti. L. 1890. je Postal apostolski nuncij v Belgiji. L. 1904. so ga poslali za nuncija na Dunaj. L. 1911, je postal kardinal in 1. 1930. de* kan kardinalskega zbora. Na mednarod* n'h kongresih in ob drugih verskih slo* vesnostih je vredno zastopal sv. očeta. Pokojni kardinal je zelo vneto sodelo* val pri raznih rimskih kongregacijah, častitljivega in dobrosrčnega kardinala Januarija Granita Pignatellija je odliko* vala velika vdanost in ljubezen do sv. očeta. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo £*vel in ti bo dobro na zemlji! R. I. P. f P. Erhard Pečar Prejeli smo sporočilo, da jc umrl v krškem ob Savi preč. pater Erhard Pečar, kapucin. Rojen je bil 1. avg. 1869 v Št. v'du pri Grobelnem, umrl je v krškem ^mostanu 5. februarja 1948. Pokojni je J^l pred vojno v istem samostanu in jc i' od Nemcev z drugimi sobrati izgnan. flli so mu to možnost, da je lahko šel "a svoj dom k sorodnikom. Tudi tam J11 smel ostati in tako se je podal v Cc« 0vec in tam je imel tudi slovesno zlato ttla*o 28. julija 1945. Istega leta se je vrnil v domovino, zopet v Krško, da tam preživi zadnje ure svojega življe* nja. Ker so ga Goričani dobro poznali, ga priporočamo v molitev. Pokojni pa naj počiva v miru in pri Bogu prosi za svoj trpeči narod. ZMAGA KATOLIŠKIH AKADEMI* KOV NA PRAŠKEM VSEUČILIŠČU* Nad Češko se zbirajo temni oblaki, ven* dar pa je zelo razveseljiva vest, ki nam kaže, kako se ravno na Češkem zbuja katoliška verska zavest. Na praškem vseučilišču, katero je nekoč bilo trdnja* va in izhodišče slovanskega svobodo* miselstva, so pri sedanjih volitvah za akademski dijaški svet odnesli češki ka* toličani relativno večino. Izvoljenih je 12 katoliških akademikov. To je eden izmed največjih znakov za krščanski preporod Češke. DVA ALBANSKA ŠKOjFA USTRE. LJENA. Listi poročajo, da sta bila v Albaniji ustreljena dva škofa, seveda zu> radi »političnega delovanja«. Prvi je mons. Franc GJINI, škof iz Lješa, in drugi mons. Jurij VOLAJ. Prvi je bil tudi apostolski delegat za Albanijo. Zo* pet dve žrtvi komunističnega barbar* stva! PROCES ZOPER BENEDIKTINCE V DAJLI V ISTRI. Časopisi poročajo, da so istrske oblasti naperile sodni pro* ces zoper benediktince v Dajli. Takrat jim očitajo pornografijo. Nekaj podob* nega je bilo lani zoper kapucine v Ce* Iju. Kaj vse najde demon v boju zoper Boga! — ŠOLSKE SESTRE NOTRE DAME so baje odvedli iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Kam ? 00000000 CX>OOOOCX3000000000000000000000000OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO Eden izmed vodilnih komunistov je dejal zaupnikom: ,, Ljudstvo hoče biti varano, torej va- 1 raj m o ga!! Vse, kar hoče in želi ta nespametna raja, use ji obljubimo — in potem bomo storili, kar bomo sami hoteli." Heiauec in kmet! Nihče vaju še ni tako kruto vodil zo nos, I kot to, dela komunizem. Ge tega danes ne verjameta, bosta to bridko resnico jutri f okušala. oooooooooooooooooooooooooooc JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOooooooocoooooooooooooooooooonnoaooooooooooooooooooOOOOOOOO VPRAŠANJE PLAČ ZA CERKVE* NE USLUŽBENCE' V JUGOSLAVIJI. Cerkveni uslužbenci imajo marsikje svojo plačo v biri. Te jim pa država ne pusti več pobirati. Ker je na neki po* družnici cerkovnik ustavil radi tega dnevno zvonjenje, so ljudje sklicali se* stanek, pri katerem naj bi se o tej zadc* vi razpravljalo. Ko jim je bilo pojasnjc* no, da so vse bire ukinjene, se je oglasil star družinski oče in je govoril nekako tako: »Dokler bomo imeli mi, kar nas je starih, še nekoliko besede, zahtevamo, da ta zadeva ostane, kakor je bila pod našimi očeti in ded’. Mežnar naj vrši svoje delo kakor do sedaj in mi mu bo* mo dajali, kar smo mu dajali do sedaj. Ko bodo pa prišli do besede ti naši Smr* kavči, (tu je s prstom pokazal na mladi* no, ki je stala na drugi strani sobe), naj si oni uredijo, kakor sami hočejo«. Te daj se je pa oglasil zastopnik mladine in izjavil: »Ko bomo prišli mi smrkavci do besede, se bo to vršilo ravno tako kakor se je vršilo pod vami, oče, in pod vašimi očeti«. S tem je bila debata za* ključena in zvečer je cerkovnik že zopet zvonil Ave Marijo kakor nekoč, ko mu bire še niso ustavili. De Gasperi je govoril mladeničem Predsednik italijanske vlade je govo* ril 10.000 mladeničem Krščanske demo* kracije v Rimu, Razložil jim je, kakšnih načel se drži njegova vlada in koliko uspehov je dosegla. Obenem jim je po* jasinl, kako nespametna in zlonamerna je taktika strastnih sovražnikov Krščan* ke demokracije. Svoj govor je končal tako, da bi svoje sklepne besede radi priporočili kot vodilo tudi vsem sloven skim možem in fantom v Italiji: „Mi prosimo Boga naših očetov, da bi ne bili nevredni zgodovinske ure in velike stvari, katero branimo.“ Napravi, da ti l/o naš list dovolj velik, četudi je majhen po obsegu. Kako? P rez mišljuj ga! Malo in dobro, to je zelo ko* ristno pravilo. KOMUNISTI NAJ PRIDEJO IZ PODZEMLJA ! Bivši madžarski mini* strski predsednik Ferenz Nagy in bivši funkcionar vlade Združenih držav Do* nald R. Richberg sta govorila pred pod* odborom representančne zbornice za protiameriško dejavnost v Washingtonu in zagovarjala ukrepe kongresa, ki naj brzdajo komunistično aktivnost. Nagy, ki sO ga preganjali rfajprvo na* cisti in nato komunisti, jc izjavil, da bi drugi svobodni narodi z odobravanjem pozdravli vsak ameriški ukrep, ki bi brzdal komunistično gibanje ter je ob* razložil komunistično tehniko za rušenje ustavnih vlad in postavljanje sveta pod sovjetsko nadvlado. Richberg je poudaril, da pomenj taj* nost, ki obdaja komunistično dejavnost, največjo moč komunistov in da je to v kričečem nasprotju s pojmovanjem svo* bode, ki je Američanom tako ljuba. Do* stavil je, da je najboljši način za pobi* janje podtalnih elementov, ki skušajo zrušiti demokratično vlado, v odstranje* vanju te tajne. Zato je predlagal, da se pozovejo komunistična stranka in orga* nizacije komunistične fronte, da se mo* rajo registrirati pri zunanjem ministr* stvu, objaviti svoje smotre in svoja pra* vila, imena funkcionarjev ter članov in zveze z organizacijami izven Zruženih držav. PREDSEDNIK TRUMAN JE PO* SLAL KONGRESU SVOJE DRUGO ČETRTLETNO POROČILO- O PRO* GRAMU AMERIŠKIH PODPOR GR* ČIJI IN TURČIJI. V spremnem pismu piše med drugim: »Poleg tega je bila Grčija izpostavljena vedno bolj nara* ščajočemu pritisku komunistične manj* šine, katera bi, ker je pod vplivom tujine, odkoder dobiva podpore, hotela vsiliti svojo voljo grškemu narodu s silo orožja. Značilno je, da gveriljstvo ni na* perjeno proti redni vojski, temveč proti grškemu narodu. Hoteno nesmiselno u* ničevanje grških vasi ni posledica voja* ških operacij, temveč naklepno brez* srčno uničevanje, ki hoče odvzeti Gr* kom njihove hiše ter jih pognati preč od njihove zemlje, jih prisiliti, da še pove* čajo preobljudenost mest ter da tako še povečajo bremena države in povzročijo splošno hudo revščino, vse to pa v upa* nju, da jim bo na takšne načine uspelo ustvariti primeren teren za politično agi* tacijo. | Te tolpe, ki hočejo izkoriščati člove* ško bedo in kaos, so majhne, veliko prc* majhne, da bi mogle kdaj koli zahte* vati, da imajo resnično predstavniški zna* čaj. Tolpe štejejo približno 20.000 mož, za večino katerih pa je prav dobro zna* no, da so jih prisilili k vstopu v vrste gveriljcev z grožnjo smrti njim in njiho* vim rodbinam. Več članov ameriškega kongresa je bilo v zadnjih mesecih v Grčiji in ti prav dobro vedo, kakšne grozne repre* salije izvajajo nad tistimi, ki se nočejo boriti za komunistične gveriljce.« In vse to je nam Slovencem znano iz let »osvobodilne« borbe. Komunizem je vedno isti pri vseh narodih. Laž in nasi* lje, to je njegovo orožje. OBLETNICA LITVANSKE NEOD* VISNOST1. Kljub temu, da Litva še zdihuje pod peto zavojevalca, je litvan* sko ljudstvo 16. II. s krvavimi, toda neu* pognjenimi glavami praznovalo trideseto obletnico podpisa svoje neodvisnosti. Litvansko ljudstvo je po več kot stoletni borbi proti zatiranju ruskih carjev in kljub navzočnosti nemških armad, ki so bile še na litvanskem ozemlju, dne 16. februarja 1918 formalno proglasilo neodvisnost in svobodo svoje države. Ta proglas je lb.il popolnoma v skladu z doktrino o pravici do samoodločitve, ki jo je proglasil severnoameriški predsed* nik VVilson. Vse je kazalo, da bo mogla Litva odslej mirno in samostojno živeti. Nemško cesarstvo se je zrušilo, ruska revolucionarna vlada pa je izdala pro* glas, da je konec »imperialističnih ro* parjev«. Ko so Sovjeti pozneje sklenili mirovno pogodbo z Litvo, so se prosto* voljno in za vse čase odpovedali suvere* nim pravicam Rusije nad litvanskim ljudstvom in njegovim ozemljem. Danes je položaj drugačen. Združene države in več drugih držav še priznava neodvi* snost Litve. Pri njih so litvanska di* plomatska zastopstva. Toda Sovjetska zveza, ki se je povrnila k stari politiki »imperialističnih roparjev« je požrla vse svoje obljube in pogodbene obveznosti in je ponovno zasedla ter priključila v svoj kolos Litvo in obe ostali dve baltski republiki. To je storila popolnoma eno* stransko, še več, prebivalstvo baltskih republik je podvrgla ne le zatiranju in terorju - ta usoda zadene vsakogar, ki pride pod peto Moskve — ampak vo* di namerno politiko iztrebljanja in de* portacij. Na ta način hoče nadomestiti neprijazno in neprijateljsko domače baltsko prebivalstvo z zanesljivimi ru* skimi komunisti. Litvansko ljudstvo na* daljuje borbo za neodvisnost. Bori sc v partizanskih skupinah po gozdovih, pa tudi pri volivnih skrinjicah, v kolikor je to mogoče. Celo v Moskvi so morali priznati, da so dobili pri zadnjih pokra* j inskih volitvah v Litvi komunisti le 9,6% glasov, vse ostale glasove pa so dobili nestrankarski kandidati. Pred* vsem pa se Litvanci borijo zato, da hi zbudili vest sveta in zlasti vest Zdru* Ženih narodov, katerim so predložili svo* jo prošnjo za pomoč proti rodomoru, ki go počenjajo Sovjeti v njihovi domovini. Svet bo moral prej ali slej opaziti nji* hovo borbo in jim dati pomoč, ki jo zaslhžijo. — Ali ni prav nerazumljiva sle* pota tistih ljudstev zapadne in še svo* bodne Evrope, ki kakor obsedeni silijo v komunistični jarem? SOVJETSKO GOSPODARSTVO GOSPODARSKI POLOŽAJ SOV* JETSKE ZVEZE. »Ne\v York Times« piše: Ker je svetovni gospodarski pre* gled, ki so ga objavili Združeni narodi, zelo malo govoril o Sovjetski zvezi, se je Sovjetska zveza očividno razjezila in je prvič predložila Združenim narodom po* datke o svojem gospodarskem položaju. Ti podatki so dvomljivi in nerazumljivi, ker govorijo le o odstotkih, ne podajajo pa osnove, na podlagi katere so ti od* stotki izračunani. Tako je ostala sedanja sovjetska proizvodnja le uganka. C J lav ni namen tega poročila je pokazati, da spa* da Sovjetska zveza med države, ki jih je vojna najbolj prizadela in ki bo kma* lu dosegla v svoji proizvodnji predvojno stopnjo. Druga poročila, ki prihajajo iz Sovjetske zveze pa pravijo, da dela nje* no samozvano »socialistično« gospodar* stvo z večjimi napori in z večjim trplje* njem kakor gospodarstvo ostalega sveta. Nekatere sovjetske težave se ne razli* kujejo od težav kapitalističnega gospo* darstva, čeprav je sovjetsko načrtno go* spodarstvo hotelo odpraviti prav te te* žave za ceno vseh osebnih svoboščin. Druge težave izvirajo iz narave načrtne* ga gospodarstva samega, ki zahteva stra* šen centralizem, birokracijo itd. Pripo* močki, ki jih komunisti proti temu upo* rahljajo ali propagirajo, kažejo, da je Zveza socialističnih sovjetskih republik po svojih načelih in po svojem ravnanju veliko bolj kapitalistična kot katera koli druga današnja kapitalistična država. Njen kapitalizem je državni kapitali* zem, ki pa ne prinaša ljudstvu koristi, kakršne jim prinaša zasebni gospodarski sistem. Zadnje najdramatičnejše potr* dilo tega dejstva je bilo seveda razvred* notenje rublja, ki je z enim zamahom zaplenilo večino zasebnega imetja ter prihrankov in ki je, kakor se je zdaj izkazalo, zmanjšalo sovjetski narodni dohodek za 57 milijard rubljev v času, ko je sovjetski preračun dosegel rekord* no višino. Zaradi tega so sovjetske obla* sti sprožile drastično gonjo za delo in proizvodnjo. Ta gonja zahteva povišanje proizvodnje in zmanjšanje proizvodnih stroškov. To hočejo doseči z uvedbo ka* pitalističnega akordnega plačilnega siste* ma, s poostreno disciplino med delav* stvom, z izboljšanjem vodstva in tehnič* nega ustroja dela. Glavni namen te gonje je izrečno povišanje tega, kar ko* munisti napadajo kot največjo kapita* Iistično zlorabo, to jc profita sovjetskih podjetij, za katera pravijo, du so glavni O komunizmu ne veš še prav ničesar, ako ne veš, da je ves zgrajen na laži in da ne smeš verjeti prav nobene stvari, ki jo širi komunistična propaganda. Stran 2 SLOVENSKI PRIMOREC Sfcv. 8 vir blaginje sovjetskega ljudstva in mo= či sovjetske države. Odtod prihajajo po* sledice od Sovjetov samih priznanih po* manjkljivosti, goljufij, ponarejanja po* slovnih knjig, poneverb, potrat ter ne* uspehov v proizvodnji ali v porazdelje* vanju. Vse to je del tako zvane »samo* kritike«, ki dopušča kritiziranje posa* meznikov, ne dovoljuje pa kritiziranja osnovne gospodarske politike, ki jo vodi Kremelj. Za tem pa tiči še nekaj več. Vsa ta naglica razodeva poizkus za iz* polnitev sedanje petletke v štirih letih. Ta poizkus ima obenem s poudarjanjem profita še prav poseben pomen. Pet* letka je namreč v prvi vrsti petletka za oborožitev. Sovjetska zveza pa potrebu* je tudi dobiček, s katerim bi mogla po* spešiti razmah sovjetske industrije. V luči tega članka boste laže razumeli poročila o gospodarskih razmerah v Ju* goslaviji in tudi Titove »miroljubne iz* jave« v Beogradu. Ljudstvo gara in stra* da za mir, ki ga pripravlja petletka in mobilizacija cele vrste letnikov. DOMflCE NOVICE »ROMANJE" MATERE BOŽJE V soboto zvečer ob desetih so vkljub hudemu sneženju pripeljali kip fatimske Marije nazaj v Gorico. Ustavila se je v kapelici sv. Frančiška pri čč. mm. uršu* linkah. Iz Furlanije poročajo, da je bilo to, »romanje« povsod pravo zmagoslavje Matere božje. Posebno v nekaterih du* hovnijah so verniki sprejeli nebeško Mater tako slovesno, da bolj je niso mogli. Vasi polne slavolokov, napisov, cvetja, zvoniki vsi razsvetljeni, ceste vse v električnih žarničah, vsa okna okrašena s cvetjem, lučmi, zastavami, sv. podobami, polne cerkve, skoraj vsi ver* niki pri obhajilni mizi, čudežna spre* obmjenja, celo o kakem čudežnem ozdravljenju se govori — taka poročila prihajajo skoraj iz vseh vasi, kjer sc jc Marija mudila. V Šlovrencu pri Moši so obhajali pobožnost križevega pota zve* čer na prostem, ob slovesu sta bila dva govora celo med hudim sneženjem na cesti. Ljudje so spremljali Marijo proti Gorici v dolgi procesiji, drugi pa so ob straneh klečali v snegu. Naša želja je, da bi Marijo tako sprejemali tudi v vseh slovenskih vaseh in da bi vsi slovenski in italijanski ver* niki spoznali, da se v cerkvi in pri ta* kih pobožnostih Bog moli, Marija časti, vera izvaja, a da pravi verniki morajo Boga, Marijo, Cerkev in vero tudi bra* niti pred sovražniki. To pa je treba de* lati izven cerkve, predvsem na volišču. Bodite značajni in dosledni!! Občni zbor duhovnega društva ,,Pio Sovvegno“ se bo vršil v prostorih knezonadškofij* skega ordinariata v petek dne 27. t. m. ob 16. uri. Vabljeni so vsi člani, ki prebivajo v Gorici. Predavanja o misijonstvu Dva odposlanca papeških misijonskih družb v Rimu bosta imela za vse du* hovnike v Velikem semenišču v četrtek 26. 11. ob devetih važna predavanja o misijonskem delu Cerkve. V stolnici v Gorici bodo od 26. do 29. II. posebne pobožnosti za misijonske sotrudnike in člane misijonskih odborov ter vse ver* nike. Po mestu so nabiti zelo veliki lepaki, ki ti povedo, kje, kdaj in za koga bodo v teh dneh misijonska predavanja. Več predavanj bo tudi v Verdijevem gleda* lišču za šolsko mladino. Misijonska mi* sel je tudi v teh časih in še prav po* sebno v teh časih najveličastnejša in najvažnejša misel. Satan hoče imeti ves svet zase, mi pa delajmo na to, da ves svet najde v Kristusu odrešenje in mir. Za Slovence bo misijonski govor 29. februarja ob 6. nri v stolnici in ob 9. uri na Travniku. Medana Tovarišica učiteljica je snela križ v šoli in ga vrgla v peč. Otroci so to po* vedali doma. Na prihodnjem mitingu so matere hudo nastopile. Učiteljici jc kar zaprlo sapo, nato je povedala: »Kakor ni v cerkvi prostora za Tita, tako ni v šoli prostora za Kristusa!« Izjava je zelo zanimiva. Predvsem je tov. učiteljica s tem izjavila, da jc Tito poosebljeno nasprotje s Kristusom, to je —. antikrist. Dalje sledi, da je šola v Titovini brezbožna in brezverska, tako da v njej ni prostora za Kristusa, slično tudi ni v cerkvi prostora za antikrista. Zares: šola je ali svetišče ali — jama razbojnikov! Livek Kar smo poročali v zadnji številki o Štengarjevem fantu, smo prejeli iz Be* nečije, kjer se je ta novica razširila, ker je omenjeni fant odšel iz tistih kra* jev in se več časa ni vrnil. Sedaj pa smo izvedeli, da je dotično zgodbo sko* vala (ali osebe zamenjala?) ljudska do* miMjija, kar priča, kake nazore imajo Benečani o svobodi onstran meje. Resni* ca nad vse! Dopisnike prosimo, naj bo* do previdni, da ne bodo nasedali lahko* miselnim širiteljem neresničnih ali ne* točnih poročil. — Nam je poslala to vest oseba, o kateri nismo mogli dvo* miti, da je dovolj previdna in zaneslii* va. Pomoto popravljamo z željo, da bi nam v resnicoljubnosti sledili tudi dru* gi časopisi, ko se jim zgodi kaj takega. ' Vesti izza železne ograje i i i i i l l l l l IZ CERKNA. Tamkajšnji gospod kaplan nima »obrtnice« za izvrševanje duhovskega poklica. Če je to res, jc za celo obširno cerkljansko faro en sam duhovnik. IZ BILJ IN RENČ. Tukajšnji itali* janski listi poročajo, da so župniku iz Mirna prepovedali maševati v teh dveh cerkvah. Obe cerkvi so spremenili v ob* činska skladišča. Da mirenski gospod ne sme več maševati v Biljah, je znano tudi nam. NARODNI DOMOVI. Po vseh žu* panstvih onkraj meje prirejajo masovne sestanke, kjer nastopajo govorniki in predvsem govornice ter navdušujejo ljudstvo za zidanje Ljudskih domov. Ti naj bodo žarišča nove kulture. Velike zborovalne dvorane, kinematografi in plesne dvorane, društveni prostori in sedeži raznih zadrug, vsi ti in še mnogo drugih podobnih podjetij naj dobi v teh stavbah svoj dom. Iz teh narodnih do* mov naj zasije nova luč in nova doba ubogemu ljudstvu. Ljudje po navadi molče poslušajo to agitacijo, samo ne* kje so je manda oglasila stara žena in se odrezala tako: »S čim bomo zidali na* rodne domove, ko še korcev za strehe, Rekel je komunist satanu: »Glej, usb smo žrtuouali — celo pamet — in šli za teboj. Kako plačilo nam boš dal za to?“ Satan je odgovoril: »Vse gorje, ki ste se ga hoteli s hojo za menoj rešiti, se vam bo stokrat pomnožilo in povrhu boste dobili še moj delež: večni ogenj!“ ki nam nad glavo puščajo, ne moremo dobiti. Sicer pa, veš kaj, tovarišica, mi imamo že povsod krasne narodne do* move, katerih nam ni treba šele zidati, in to so naša pokopališča!« Menda ni nihče več ugovarjal. ŠOLSKI OBISK. Iz onkraj meje pri* hajajo glasovi, da je v dežju in zimi obisk šol zelo klavrn, ker otroci nimajo obuvala, kupiti ga pa ne morejo. Ne* strpno čakajo poletja, da bodo lahko bosi skakali. IZ VENKOVEGA. Tukaj je jugoslo* vanska vojaščina premestila državne mejnike za 100 metrov dalje na itali* jansko ozemlje. Italijanski finančni stražniki so otvorili ogenj na jugoslo* vansko vojaščino, ko je to delala. Jugo* slovani so tudi s puškami odgovorili. Ranjencev ni bilo ne tu ne tam. Nasto* pil je general Gloria, ki je dosegel od Jugoslovanov, da so se umaknili na sta* ro mejo. •S M RT. NA MEJI. Karol Ferfolja iz Štandreža je hotel dne 15. t. m. med Mirnom in Rupo skrivaj čez mejo. Ko ga je obmejni vojak opazil, ga je takoj ustrelil. Radi priznavamo, da je treba spoštovati predpise. Vsak kdor te pred* pisc prekorači, mora biti kaznovan. Po vsem zapadnem svetu boš dobil za po* doben prestopek morda par mesecev za* pora. Tukaj pa streljajo bratje brata za tak prestopek. Kulturni ljudje imenujejo tako zlorabo oblasti zločin. In zločinci so brez dvoma vsi tisti, ki takim lju* dem pomagajo pri svobodnih volitvah na krmilo. GOSPODARSKE VESTI ENA MILIJARDA ZA JAVNA DE* LA V GORICI. Na javni tiskovni kon* ferenci je goriški prefekt dr. Palamara poročal o uspehih svojega rimskega obi* ska. Ena milijarda in sto milijonov lir je določenih za dovršitev javnih del, ki so že v teku. Pričakovati je poleg te vsote še novih nakazil za zidanje sta* novanjskih hiš. Kar se tiče svobodne co* ne za Gorico, je prefekt poudaril, da je to ,še zelo dvomljivo vprašanje. Zdi se, da misli vlada oprostiti državnih carin samo nekatere vrste blaga. NOVI POTNI LISTI ZA TRST. Iz* šla je naredba, po kateri so določeni posebni potni listi za prehod na tržaško ozemlje. Za nas je v tem odloku toliko nejasnosti, da ne moremo dati nobenih gotovih navodil. Goriška kvestura jav* lja, da je za potovanje v Trst potreben potni list od 1. marca dalje. Za ta potni list je treba vložiti v Gorici prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir. V prošnji je treba navesti vzrok in čas potovanja. Najdaljša veljavnost potnega lista bo trajala 3 mesece. Poleg potnega lista jc potrebna osebna izkaznica s sliko. Kdor nima te, si jo mora preskrbeti. BREZPLAČEN ZAVOJ ŽIVEŽA ZA BREZPOSELNE. Ministrski odbor za zimsko pomoč brezposelnim je določil za vse one brezposelne, ki so bili dne 31. dec. kot taki vpisani, poseben dar, katerega bodo čimprej deležni. Zavoj bo obsegal 2 kg riža, 1 kg masti, 1 kg koruzne moke, 1 kg sladkorja in 2 kg fižola. ZA BIVŠE UJETNIKE ZDRUŽE* NIH DRŽAV. Vsi italijanski vojaki ujetniki, ki niso dobili še svojih pri* stojbin iz Amerike, naj se čimprej zgla* sijo na svojih občinah. TRGOVSKE ZVEZE MED TRSTOM IN JUGOSLAVIJO. Jugoslavija in an* gloameriška misija za ureditev trgov* skih odnošajev med obema državama, to je Trstom in Jugoslavijo, je svoje delo dovršila s tem, da je stavila svoje predloge. Vsebina teh še ni znana. TUJSKI PROMET MED ITALIJO IN AVSTRIJO. V Bad Gasteinu zboru* jejo izvedenci za Italijo in Avstrijo, ki imajo namen, obnoviti in poživiti tuj* ski promet med obema državama. Tuj* ski promet je po vojni popolnoma uki* njen. Za Gradež pa je ta promet glavna življenjska žila. AVTOMOBILSKA ZVEZA GORI* CA — MILAN. Z 22. februarjem so otvorili dnevno avtomobilsko zvezo na črti Gorica — Milan. Vsak dan ob 6. uri zjutraj jc odhod iz Gorice, prihod v Milan pa ob treh popoldne; odhod iz Milana ob 7. uri zjutraj in prihod v Gorico ob 4.30 pop. Vozni listek iz Go* ricc do Milana stane 2000 lir. URH in ZEF Urhovim prijateljem prinašamo prav kratek izvleček iz treh pisem, ki jih je pisal Žefu. AVDIENCA PRI SV. OČETU. »Spremljal me je zelo visok gospod in je zahteval, da hodim ob njegovi de* snici. Švicarski stražniki v Vatikanu so mislili, da sem Gandhi *)— morda radi moje suhe postave — in so me temu primerno pozdravljali. — Sv. oče zelo ljubi preproste ljudi in me ni pustil, da bi pred njim klečal, ampak mi je velel sesti. Zanimal se je za naš narod, ki je bil vedno Cerkvi tako zvest. Dejal je, da je zanj v velikih skrbeh in da veliko zanj moli. Sv. oče je zelo suh in se mu na obrazu vidi, kako silno trpi v teh časih. Naročil mi je, naj se prav zaupno priporočamo brezmadež* nemu Srcu, ki da bo tudi našemu na* rodu izprosilo po tolikem mučeništvu novo dobo sreče. — Nisem imel vtisa, da bi bil papež kak kapitalist, kakor ga popisuje »Prim. dnevnik«. Pač pa sem bral v njegovih velikih in toplih očeh, da bi bili slovanski narodi srečni, ako bi imeli na vladnih krmilih voditelje tako blagega srca in tako majhnih oseb* nih potreb in zahtev.« ‘) Pismo je iž novembra. NA ARGENTINSKEM KONZULATU »Predsednik Peron želi z menoj govo* riti, ker je slišal moj govor, ki sem ga imel lansko leto po radiu za Štiri velike. — Ker se bo precej Slovencev naselilo v Argentiniji in ker se mu zdi, da niso vsi povsem ozdravljeni od rdeče bolez* ni, bi se rad z menoj pomenil, kako naj čimprej popolnoma ozdravimo šc bolne in okrevajoče. — Jaz imam že priprav* ljeno zdravilo za vse bolne narode. To* da bojim se, da bodo mogočni zbore* valci pri Združenih narodih tudi letos preslišali moj glas. Moja tragika in tragika vseh ljudi z zdravo pametjo, ki se niso dali pre* slepiti od Organizirane Farbarije, je da* nes v tem, da ostali ljudje tavajo vedno vsaj par let za nami. — Nekaj dobrega bom pa morda le storil. Konzulat mi je dal na razpolago dva tolmača. — Odpo* toval bom z letalom. Zelo sem vesel, ker bom mogel odleteti v Ameriko prc* ko Kenije v osrčju Afrike, kjer ima argentinski diplomat, ki mi je določen za spremljevalca, neko važno opravilo. — Pomisli, celo stot krompirja bom mo* gel vzeti s seboj. — Priliko za potova* nje v Afriko sem zelo rad sprejel, ker imam prav v Nyeriju v Keniji znanko Milko, sosedovo hčer, ki je našla v Afri* ki srečo in misli, da so našle enako srečo vse Slovenke v rdečih tovariših.« V BAGNOLIJU. »Koliko naših ljudi odhaja! Nekateri prav pridno študirajo španščino, drugi ljubosumno čuvajo svojo prtljago, ker pravijo, da je tam polno tatinskih rok, spet drugi se sprehajajo po lepi okolici, v vseh srcih pa je veselo pričakovanje boljših dni v tujini pomešano z žalostjo slovesa z doma in s strahom pred nc* gotovo bodočnostjo. Vsi se tolažijo, da je ves svet božji dom in dom vseh bož* jih otrok in da Bog zna tudi iz hudega delati dobro. Hrana ni slaba. Tudi pri tej begunski zadevi mora biti precej kupčije, ki mnogim ljudem zelo nese. IRO plačuje za vsakega begunca dnevno po deset dolarjev, a begunci najbrž ne dobijo niti enega samega dolarja. Vse drugo gre za upravni aparat. Tudi v tem se vidi uspešnost kolektivnega go* spodarstva. Pravijo, da se gnetejo tudi okrog tega korita mednarodni koristo* lovci, ki delajo neprestano težave in zmedo. Prihodnje pismo dobiš iz Afrike, ka* mor odpotujem čez nekaj dni. Iz Ar* gentinije dobiš naslov po zračni pošti. Skrbi, da mi boš redno pisal zanimi* vosti z doma. Najina skrb bodi, da bo* va nekaka vez med domovino tustran morja in med domovino onstran njega. Le piši o vsem tako, kakor v resnici jc, pa naj bo kdo radi tega vesel ali žalo* sten. K življenju spadajo rože in trnje. Samo trnje bi bilo prebridko, same rože pa bi bile preneumne in prcdolgočasnc.« * Pozdrav iz Trbiža Ker imam v Urha več zaupanja kot tisti, ki mu očitajo »/.veze s fašisti«, ga pozdravljam ter mu želim še dolgo živ* 1 jenjc! Poln podpis slovenskega delavca * Tistim, ki so poslali na račun Urha le smrtne obsodbe in psovke o fašistu, neslanih kolinah, bebcu, posušenem črni* lu in trapistovskem samostanu, — in so odprli kljunčke najbrž v istem gnezdu, pa jih je svoje skupne rodovine sram in se zato niso podpisali, naj veljata ta dva verza : ,,Če Urh se dobrohotno šali, nikar ga zlobno ti ne žali!“ DAROVI ZA »SLOV. SIROTIŠČE« : P. n. Emilija Peršolja 500 lir. Srčna hvala! Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica »TIGRI APOSTOLI @20 »Zdaj morava ostati budna, da; vidiva, kje te sve* te podobe hranita. Sicer se še osramotiva, če ne bova z dokazi podprla ovadbe.« Miša jc bdel in držal obe nogi izpod odeje, da bi lahko takoj skočil pokoncu. Dolgočasno pa je bilo ! Večkrat se je moral vščipniti v ramo, da ni zadremal. Kako, da niso bile tudi tistima dvema tam zunaj te neumne molitve dolgočasne ! Ha ! Zdaj je postalo zunaj v sobi živahneje. Po prstih je pohitel Miša do vrat, kjer je mogel še pravočasno videti, kako je mati zaprla zaboj in ga skrila pod posteljo. Tam bo lahko našel vsoto praznoversko kramo. Zlezel je spet v po* steljo in zaspal, ne da bi mu vest kaj očitala. Cernu neki V Saj se tudi drugi tovariši hvalijo s tem, da so staršem pristudili molitev in se jih prav tako iznebili Učitelj jih celo hvali, da so pravi junaki, ker jim je blagor domovine nad vse. Miša je vstal precej zgodaj in si pripravljal praz* nično obleko, ko se je Dimitrij prebudil. »Ali si kaj videl, Miša?« je prvo vprašanje. » Da. Ti si seveda spal kot medved. Misli zdaj na svojo častno besedo ! Če ne bo šlo vse tako, kakor sem zasnoval, te zgrabim za vrat. To ti jamčim ! « » Zakaj pripravljaš praznično obleko ? « » Neumnež ! Pokazati se pač moram od svoje bolj* še strani. Takoj zdaj grem na policijo. « Danes ne čaka, da bi prišla mati in ga zbudila. No* če ji več priti pred oči. Njen globoki in žalostni pogled mu je zadnje dni pretresel živce. Miša je že spodaj na cesti, ko stopi mati v sobo. Mišina obleka je razmetana po postelji. » Dimitrij, zakaj je Miša že vstal in odšel ? Zakaj je oblekel praznično obleko ? « » Ne vem ! « Mati malega ostro pogleda. Dimitrij ne more pre* nesti tega pogleda in stisne glavo v mehko vzglavje. » Kaj pa imaš, Dimitrij, da se mi tako izmikaš ? « » Nič ! Ni mi dobro. « » Povej to komu drugemu, ne pa svoji materi ! Te* be muči kaj drugega. Ali mi nočeš povedati ? « » Ne ! « » Tako ! Od kdaj pa ima moj Dimitrij skrivnosti, ki mi jih noče razodeti ? « »Ne smem ! « » Zakaj ne ? « » Ker bi me Miša naklestil. Častno besedo sem mu dal. « » Neumni otrok ! Saj ne bom Miši razodela, da si mi kaj zaupal. « » Ali mi prav trdno obljubiš, mati ? « » Da, ljubi otrok ! Pridi in mi povej na uho ! « Toliki dobroti ljubeče matere se mali ne more več ustavljati. Objame z obema rokama mater okoli vratu in ji zašepeče grozno skrivnost v uho. Mati postane smrtnobleda in trepeče vsa razburjena. Malega vpraša samo : »Ali je prav gotovo videl, kam sem skrila svete podobe ? « »Videl je. Zato je oblekel praznično obleko in je danes tako zgodaj vstal. Mati, kako moreta biti ti in oče tako neumna, da še molita ? Saj molitev nič ne po* maga ! « » S teboj ne morem še govoriti o tem. Obleci se, Dimitrij ! Pojdi takoj po mleko za zajtrk ! « Oče si ravno veže čevlje na nogah, ko mu mati od* krije strašno skrivnost. » Kaj naj storiva zdaj ? Z lažjo si ne moreva po* magati. Otroka sta naju videla in opazovala. « » Beživa vendar ! Najpotrebnejše še spraviva sku* paj ! « ^ » Ne, ljubi moj mož ! Za to ni več časa. Naš Judež je že na poti. Nekaj drugega mi prihaja na misel ! « Materi zažare oči. » Ali še veš, kaj sva Materi božji darovala ? Na* jino življenje, če je potrebno, da najdeta otroka spet pot k Bogu. Zdaj je najina prošnja uslišana. Dobro veš, kaj naju čaka. Ustrelili naju bodo. Vdajva se v voljo božjo ! Če umreva za vero, poj deva k ljubemu Bogu, kjer bova še bolje čuvala nad dušama svojih otrok.« » Prav imaš, Olga ! Toliko reči morava pred Go* spodom popraviti, ki sva jih zamudila. Sprejmiva to kot njegovo sveto voljo in darujva svoje življenje za zgubljena otroka ! « (Nadaljevanje)