Naša gospodarska organizacija. O ZAČETKU SLOVENSKIH UtlL IN SAMOUČIL. (Maio 50-letnice.) »Kanst du selber kein Ganzes sein, So fiig Dich als dienendes Glied dem Ganzen Dich an.« Na te vrstice slavnega Gotheja se spominjam vselej. kadar čitam o »Tvornici učil in šolskih potrebščin«. Kako se divim temu velikanskemu podjetju pogumnega slovenskega u5iteljstva v Ljubljani, kako na tihem hvalim. pojem slavo podjetnim tovarišem! Kako težko je bilo pred leti, pred 30, 40 in 50 leti glede preskrbe šolske mladine s samoučili in učiteijstva z najpotrebnejšimi učnimi pripomočki! Toda tudi pred 50 leti se je malo število hrabrih u5iteljev trudilo, da bi kot člani nevelikega števila rodoiljubov koristili v pogledu nabave učil in samoučil in pripomogli k ve5jemu šolskemu napredku. Osnovali so v Ljubljani društvo »Narodna šofa«. ki je revnim šolam brezplačno pošiljalo (ali vsaj po jako znižanih cenah) učila in samoučila, namreč razne zvezke za lepopisje in spisje in druge pisanke ter risanke. Toda vse to blago je nekako do leta 1873./74. imelo le nemško lice: »Schreibtheke«, »Zeichentheke«. To šolsko blago je imelo na licu le kakšno obskurno sliko, slabo siiko, kakšne zveri ali kaj sličnega. Papir je bil ve5inoma slab in niti vreden svoje sicer ne previsoke cene. Izdelovalo se to blago niti ni doma na Sdovenskem. Temu nedostatku je ho tela odpomo5i »Narodna šola« in med drugimi tudi pisec teh vrstic, ki je bil takrat šolnik v Ljutomeru. Prigovarjal je raznim slovenskim knjigarjem, sicer 3i pa takrat noben naših knjigarjev ni upal imenovati »slovenski« knjigar) in tiskarjem v Mariboru. Ljubljani, Novem raestu, naj izdajo in zaliožijo pisanke in risanke s slovenskimi napisi. Ali nobeden si ni upal. Slovenščina je bila takrat takd brez veljave in obsovražena od strani oblastnih faktorjev, da so se založniki bali, da ne bodo ni6 prodaJi tega slovenskega blaga. Kar si pa privatniki niso upali, tega se je lotil v letih 1870.—1878. pisec teh vrstic. Tiskati je dal pri tvrdkah v Brnu in v Pragi slovenske pisanke in risanke. Na pisankah sta bila silovenska zemljevida Kranjske s sosednimi pokrajinami in Avstro-Ogrske. Tiskarne v omenjenih mestih so na zahtevo založnika preskrbelc tudi dober papir. in cena ni bila visoka, pisanka le po 2 krajcarja. risanka dražja. Reklamo je delal pisec po svojem listu »Slovenski učitelj« '(Maribor. 5 letnikov 1873.—1877.) in njegovi tovariši. slovenski učitelji. Trgovci in kramarji so to slovensko blago ve5inoma radi kupovali, dasi so se ga malo prej ogibali, ker so se večinoma bali nemškutarskih nadzornikov in uradnikov. I. L. —g. Ganglov kamen za učiteljski konvikt v Ljubljani. Tov. Ljudevit Stiasny, okrajni šolski nadzornik v Krškem, Din 100 namesto venca o smrti n&du5itelja Valentina Burnika v Metliki. — Neimenovan Din 5. — Tov. Josip Trobiš in tov. Justina Trobiš, oba z Bu5ke, Din 20. — Današnji izkaz: Din 125; zadnji5 izkaza- nih Din 21.875; skupaj z današnjim izkazom: Din 22.000. — Lepa vsota! Znak naše stanovske zavednosti in požrtvovalnosti. Triindvajseti dinarski tiso5ak nam prihaja nasproti. Sprejmimo ga z odprtim srcem in radodarnimi rokami! — »B r a tje, v svoje brazde sejmo, sebi obresti od svojega štejmo!« (E. Gangl: »Moje obzorje«.) Jakob Dimnik, blagajnik.