SLOVENSKE mm CELOVEC TOREK 4. JULIJ 1989 Letnik XLIV. Štev. 48 (2471) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šii. 1000din P. b. b. Pri založbi „Drava" učiio za siovenski jezik Vodja založbe Drava dr. Helga Mračni-kar je minuti petek skupaj z avtorji Stanislavo in Francem Ku-kovico, Irmgard Ra-schun in univ. asis. mag. Georgom Gom-bosom „Pri Joktnu" predstavita novo učito za tjudske šote 1. in 2. oz. 3. in 4. stopnjo za slovenski jezik. S tem so učitelji na dvojezičnih šotah dobiti nov pripomoček za pouk slovenskega jezika. Gre za novo metodo učenja, ki bo v veliko oporo učiteljem, učencem pa bo služilo za spročeno, neprisiljeno učenje slovenskega knjižnega jezika. Kot kaže je med učitelji dvojezičnih šol za novo učilo veliko zanimanja. Avtorjem in založbi, ki imajo zagotovljeno tudi podporo s strani pristojnega ministrstva, želimo, da bi novo učilo prišlo na vse dvojezične sile na južnem Koroškem. Obir ne bodo takoj zaprti! Pristojni deželni svetnik Herbert Schiller je na včerajšnji tiskovni konferenci sporočil, da tovarno Obir ne bodo takoj zaprli. Naprej bodo vodstvu tovarne poslali pismo, na katero mora tovarna odgovoriti, ali je začela z gradnjo čistilne naprave. V primeru, da Obir ne bi začel z gradnjo te naprave, bi se začel postopek Slovenija papir vztraja na proizvodnji na Rebrci Kljub dejstvu, da je ministrstvo za kmetijstvo odklonilo podaljšanje roka za gradnjo biološke čistilnice in da koroški deželni glavar Haider nadaljuje z izsiljevanjem, se Slovenija papir kot lastnik tovarne Obir na Rebrci ni odpovedal proizvodni lokaciji na Rebrci. To sta jasno in nedvoumno v skupni izjavi poudarila njegov predsednik dipl. oec. Miro Varšek in direktor tovarne Obir dipl. inž. Feliks Wieser. S tem sta oba zavrnila vse izjave deželnega glavarja v koroškem časopisju, na prireditvah ter v nedeljski radijski oddaji, češ da seje „Slovenija papir" že odpovedal lokaciji na Rebrci in s tem pustil na cedilu več kot 200 zaposlenih v tovarni. „Haiderjeve izjave ne odgovarjajo resnici, zato jih je treba odločno zavrniti", sta izjavila predsednik Varšek in direktor Wieser. V posebni izjavi je rečeno, da je v zvezi z najnovejšim razvojem okrog Obirja poslovodstvo tovarne na Rebrci naslovilo nujnostno pismo deželnemu svetniku Herbertu Schillerju, da bi se v najkrajšem času srečali na razgovoru. Ob tej priložnosti nameravata Slovenija papir in poslovodstvo tovarne Obir predložiti Schillerju načrt za preusmeritev na proizvodnjo lesovine (CTMP), ki ga je Slovenija papir pripravljen uresničiti v sodelovanju z drugimi avstrijskimi podjetji. V tiskovni izjavi je še enkrat poudarjeno, da je bil okvirni projekt za tako proizvodnjo na Rebrci že vložen ter da bo deželni vladi do 15. julija ped-ložena tudi študija o gospodarski efektivnosti tovrstne produkcije. V reakciji na nedeljsko radijsko oddajo, v kateri je Haider v razgovoru z delojemalci tovarne Obir ponovno, toda zaman, skušal pripisati vso krivdo in odgovornost za najnovejši razvoj na Rebrci lastniku tovarne Slovenija papirju ter vodstvu tovarne, je direktor dipl. inž. Feliks (daf/e na 2. .s/ram) Strankarski vrh o usodi Magdalena Za danes je napovedan sestanek vodstev strank o usodi tovarne celuloze Magdalen. Deželni glavar Haider je s tem v zvezi napovedal, da se je kot interesent pojavil belgijski koncem z letnim prometom skoraj 20 milijard šilingov. Finančni referent Rauscher pa bo po vsej verjetnosti predstavi! načrt za podpiranje gospodarstva v okraju Velikovec. Namestnik deželnega glavarja dr. Ambrozy pa je s tem v zvezi poudaril, da socialisti ne bodo privolili k zaprtju „Obirja" brez prehodne rešitve. VESTNtKOV VEČER v društveni sobi nad posojilnico v Škofičah v četrtek, 6. 7. '89 ob 20. uri „ Vestnikov večer" je ugodna priložnost, da s člani uredništva razpravljate o „Občin-skem portretu Škofiče" in sploh o poročanju Slovenskega vestnika. Vsi občani prisrčno vabljeni! LESERABEND in den Klubraumen des Slowenischen Kulturvereines „Edinost" (uber der Posojilnica-Bank) am Donnerstag, den 6. 7. um 20 Uhr Nutzen Sie die Gelegenheit und diskutieren Sie mit den Redakteuren des Slovenski vestnik iiber das Gemein-deportriit und iiber andere aktuelle Fragen! Sachmannov/ nagrajene/1939 jod /eve); Thomas Heffcde, Norberf Gsfre/n, Eberdard Hafner, prvi nagrajenec LVo/fgang Hiibig, Bernd Scd/rme/* in Sabine Pefers. s/i*a. Fggenberger Bachmannova nagrada 89 spet v NDR Tridnevno literarno branje 21 avtorjev iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike in Švice v ORF-teatru se je v soboto končalo z zmago vzhodnonemškega avtorja Wolfganga Hilbiga. Hilbig je državljan NDR, ki pa živi z dovoljenjem kulturnega ministrstva NDR v Ntirn-bergu v Zahodni Nemčiji. Zmagovalni tekst je nagrajencu prinesel tudi denarno nagrado v višini 150.000 šilingov. Nagrado dežele Koroške, ki je bila dotirana s 75.000 šilingi, pa je prejel Norbert Gstrein, brat znanega alpskega smučarja Bernarda Gstreina. Nagrado po Ernstu Willnerju (60.000 šilingov) je prejela zahodna Nemka Sabine Peters. „tfjadno-top!a" prha za Karta SmoMeja Pod „hladno-toplo" prho je pretekli teden prišel državni postanec Zeiene-aiternative Karei Smode. SPO, OVP in FP so odkionile predlog, po katerem naj bi pri učiteijih na osnovnih šoiah upoštevaii usposobijenost za pouk v slovenščini tudi pri plačah kot to sedaj upoštevajo pri angleščini. Predlog je posredovalo „Pedagoško združenje dvojezičnih učiteljev". Da pa Smolle ne bi ostal praznih rok, so vse stranke v parlamentu sklenile, „da pravosodni minister preveri dvojezičnost na sodiščih in stori vse, da bodo pri okrajnih sodiščih Železna Kapla, Borovlje in Pliberk - v kolikor je to dejansko potrebno -na voljo vsi obrazci v slovenskem jeziku..." ,,Klofuta za demokrate v Avstriji" Za „klofuto" vsem antifašističnim in demokratičnim silam v Avstriji" je deželna tajnica koroške KZ-zveze Christl Nischelwitzer označila prevzem častnega pokroviteljstva nad proslavo ob 40. obletnici „Osterreichischer Soldatenverband - Kame-radschaft IV - Land Karn-ten", tradicionalnega društva koroških članov „Waffen-SS", s strani novega koroškega deželnega glavarja dr. Haiderja ter vidnih predstavnikov drugih koroških dežel-nozborskih strank kot sta to bivša namestnika deželnega glavarja Rudolf Gallob (SPO) in dipl. trg. Harald Scheucher (OVP). Vest o prevzemu častnega pokroviteljstva je objavil avstrijski magazin „profil". Proslava naj bi bila v Krivi vrbi. Odgovorni za Obir delavce ne bodo pustili na cedilu! /aar/a//cvaajc .s J. .strani) Wieser spomnil na dejstvo, „da je sedanji deželni glavar že leta 1978 skupaj s 'Koroško domovinsko službo' skušal V okviru deželnega folklornega srečanja v nedeljo pa se je ponovno oglasil tudi župan kapelške občine dr. Dieter Haller. Spet je pozval deželne politike, da ohranijo Predsednik Slovenija papirja dip/. oec. Miro 1/aršek /levo) in direktor tovarne Obir d/pi. inž. Fe/iks M/ieser. preprečiti ponoven začetek obratovanja rebrške tovarne". „Očitno", tako je dejal Wieser, „tudi sedaj, po več kot desetih letih, smatra, da je zaprtje Obirja najbolj pomemben in akuten problem koroškega gospodarstva." „Haider hoče brez utemlje-nih argumentov ukiniti podjetje, ki je gospodarsko zdravo in tudi dobro posluje. Zato se upravičeno sprašujemo, ali deželni glavar morda sledi političnim, ne pa ekonomskim ciljem", je dejal direktor tovarne Obir dipl. inž. Feliks Wieser. Delavcem pa je zagotovil, da bodo kljub grožnjam o postopnem zapiranju v naslednjih mesecih nadaljevali s pripravami za nove investicije v zvezi s preureditvijo za proizvodnjo lesovnine, da bi tako ohranili ogrožena delovna mesta na Rebrci. delovna mesta v občini Železna Kapla. „Problema ni mogoče reševati s premeščanjem delovnih mest iz občine", je dejal Haller v navzočnosti Haiderja. V nadaljevanju tiskovne izjave poslovodstva Obirja pa je dobesedno rečeno: „Poziv deželnega glavarja dr. Haiderja, da naj vodstvo podjetja Obir v zvezi z alternativnim projektom - proizvodnjo lesovine - položi odprte karte je očitna negacija dejstev. Haiderjev očitek, da je vodstvo Obirja menda igralo z laž nimi kartami, je treba z vso odločnostjo zavrniti. Dejstvo je, da je v času pred deželnozborskimi volitvami in tudi potem do izvolitve deželnega glavarja ob koncu maja obstajala politična situacija, ki z najvišjo instanco dežele o Obirjevem projektu ni dopuščala smotrnih pogovorov. Hkrati pa je dejstvo, da je deželni glavar dr. Haider pred štirimi tedni v pogovoru z vodstvom podjetja Obir -pred pričami - jasno izjavil, da podpira projekt za proizvodnjo lesovine. Trditev deželnega glavarja, da sta Obirjev okvirni projekt za proizvodnjo lesovine ter predvideni časovni načrt neustrezna, lahko izvira samo iz njegovega nepoznavanja tehnoloških, ekoloških in ekonomskih dejavnikov. Obirjev okvirni projekt za preusmeritev na proizvodnjo lesovine vsebuje najvažnejše točke, kot so opis načina proizvodnje, tehnologije in ukrepov za varstvo okolja ter investicijski in proizvodni stroški, potrebe po kadrih kot tudi točen načrt v zvezi z nadaljnjim postopanjem. S strani Obirjevega poslovodstva velja zagotovilo, da se bo predpisanih rokov zanesljivo držalo." „Do zaprtja Tovarne celuloze Obir brez poprejšnje zagotovitve novih alternativnih delovnih mest nikakor ne sme priti," je izjavil deželni poslovodja Zelene Alternative Hubert Budai. Ogrožena niso le delovna mesta v podjetju, temveč položaj dobaviteljev lesa v vsej regiji. „Napako je brez dvoma zagrešila koroška SPO", pravi Budai, „kajti s pametno razvojno politiko dežele bi bil Obir lahko že saniran..." Napačne odločitve nekdanjega deželnega finančnega referenta Fruhbauerja so vzrok za polomijo v Magda-lenu in za sedanje stanje Obirja. Zato Budai zahteva konsekvence in svari deželnega glavarja Haiderja pred prenagljenimi odločitvami. Njegova naloga je, da popravi škodo v korist prizadetih. 1/ razgovoru z delavci tovarne Obir je Ha/der ponovno -toda zaman - skuša/ krivdo za nastaio situacijo zvaliti na lastnika ter na poslovodstvo tovarne. sMa. Eggenberger HEUTE !M Grune: Kerne „Obir"-Sch!ieBung ohne Ersatzarbeitsp!atze ,Eine SchlieBung der Zeli- der Landesgeschaftsfuhrer stoffabrik Obir ohne die vor-herige Schaffung von Ersatz-arbeitsplatzen durfe auf kei-nen Fali eintreten", erklart S!ovenija papir: „Haider-Aussagen entsprechen nicht der Wahrheit: — Projekt Hoizschiiffaniage mit Standort Rechberg/Rebrca aufrecht!" Der Eigentunter des Zc//.stojjivcrkcs ,,Okir" in Eeckkerg/ Eekrca, „S/oveni/a papir", kat da rek e den Prd.sidenten Dip/. Oec. Miro Far.sek, ge/mem.sam mit dem Ge.srkd/t.sjdkrer de.s fVerkes, Dip/. /ag. Ee/ik.s IVie.ser, mit a//er Eatsck/edenke/t /1 u.v.sagen von ED Dr. dorg Dair/er gegettaker der /'re.s se .soude in der .sonntdgigen Ear/ioscndaag Daiders zarackgcrvic.sca, tvonack .Slovenija papir den .Standort Eeckkerg kereit.s aajgege-ken kake and nar nock eine /ietei/igang am Ze/Eto^jkverk in M. Magda/en kei Vi//ark anstreke. In einer von Varšek und Wieser unterzeichneten Pres-seaussendung wird mitge-teilt, daB im Zusammenhang mit der jungsten Entwicklung in der Obir-Frage die Ge-schaftsfiihrung der Zellstoff-fabrik Obir Ges.m.b.H. an Landesrat Herbert Schiller ein dringendes Schreiben mit der Bitte um Einraumung ei- nes Aussprachetermines ge-richtet hat. Slovenija papir beabsich-tigt - entgegen anderslauten-den Pressemeldungen - ge-meinsam mit osterreichi-schen Unternehmen am Standort Rechberg eine CTMP-Holzschliffanlage zu errichten. Ein entsprechen- des Vorprojekt wurde bereits eingereicht. Die Wirtschaft-lichkeitsstudie hiezu ist in Ausarbeitung und wird ge-maB festgelegtem Zeitplan bis zum 15. 7. 1989 der Lan-desregierung vorgelegt wer-den. „Die Aussagen von Lan-deshauptmann Haider, daB Slovenija papir sich aus dem Staub machen und die Obir-Arbeitnehmer im Stich lassen will, entsprechen also nicht der Wahrheit und mussen entschieden zuriickgewiesen werden", heiBt es in der Aus-sendung in der nochmals klargestellt wird, daB es „Tat- sache ist, daB im Zusammenhang mit der Landtags- und Landeshauptmannwahl in den vergangenen sechs bis sieben Monaten auf Landese-bene keine verbindlichen Ge-sprache gefuhrt werden konnten." AbschlieBend wird erneut betont, „daB Slovenija papir den Produktionsstandort Rechberg fiir eine CTMP-Holzschliffanlage aufrecht erhaltern will und vom Land Karnten Unterstutzupg fiir einen gleitenden Ubergang von der derzeitigen Zellstoff-produktion zur Holzschliffer-zeugung erwartet." der Grunen Alternative, Hubert Budai. Er gab zu beden-ken, daB in diesem Fali nicht nur die Arbeitsplatze im Werk selbst, sondern auch die vielen Arbeitsplatze aus dem Umfeld der Holzliefe-ranten in der Region betrof-fen waren. „Der Fehler liegt aber ein-deutig bei der Karntner SPO", kritisiert Budai, „denn mit einer verniinftigen Forde-rungspolitik des Landes hatte Obir schon langst saniert wer-den konnen und wiirde bereits die Umweltauflagen er-fiillen. Die Fehlentscheidun-gen unter dem damaligen Fi-nanzreferenten Fruhbauer sind letztlich die Ursache fiir die Riesenpleite des Werkes Magdalen und die Situation von Obir, heiBt es in der Aus-sendung. Werdcn auch Sie Abonnent! Socialnim izbruhom naproti? Bistveni namen in cii/ jov;etjAce gia.sno.sti /n perejtro/A^e )e obnova gojpotAarjAega jijfema. Vzporedno z n;