SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 38 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 18 de septiembre - 18. septembra 2008 KAJ SI NAROD ZASLUŽI Petič v svoji državi GREGOR BATAGELJ- Branje časopisov po svetovnem spletu prinaša svoja presenečenja. Predvsem zaradi komentarjev, ki jih informatika in novi internet omogočata, da more vsak prispevati svoje misli mnogim drugim bralcem. Seveda je potrebno vse preresetati, odstraniti neumnosti in politično propagando, ampak na koncu navadno le ostane nekaj pozitivnega ali vsaj prebavljivega. Prebirajoč članek v spletnem časopisu in komentar nanj me je pripeljal na stran La botella al mar, ki jo piše znani Cosme Beccar Varela. Kot sam pravi, je v svojem življenju poskusil ustanoviti dve politični stranki, a ni uspel. Verjetno se še spomnite TFP, konzervativnega katoliškega gibanja, ki je skušalo oživeti aktivni, militantni katolicizem. Še vedno vztraja s svojimi pogledi, ki jih človek lahko sprejme ali zavrača, vsekakor pa vsakemu pusti kaj vrednega analize. Vendar mi je pisanje vzbudilo pozornost predvsem zaradi okvira, zaradi barvitih besed, sočnosti pisanja. V svojem prispevku štev. 870 je obdeloval znani rek, ki pravi, da ima vsak narod tako vlado, kot si jo zasluži. A po njegovem razglabljanju to ne velja za današnjo Argentino; pravi, da si današnja Argentina zasluži še mnogo slabšo. In po vsem tem zaključi: tudi ta bo prišla. Težke besede, ki so mi v tem tednu dale misliti v zvezi z letošnjimi slovenskimi parlamentarnimi volitvami. Že nekaj časa poprej je bilo v Sloveniji slišati - in to se je v zadnjem tednu je ponovno prišlo na površje - da je levica začela izgubljati zaupanje v osebo, ki naj bi - v slučaju zmage -dobila mandat, da sestavi novo vlado. To naj bi bil predsednik Socialnih demokratov (SD - naslednica Združene liste, naslednice Zveze komunistov, itd ...) Borut Pahor. Milan Kučan (nekdanji predsednik Republike Slovenije, nekdanji vodja Zveze komunistov, nekdanji zatiralec slovenskih naporov za osamosvojitev in še z drugimi podobnimi ,,odlikami") naj bi zbral vse tri voditelje vodilnih opozicijskih strank in odločil, da bi mandatar postal sedanji prosluli ljubljanski župan Zoran Jankoviž. V krogu, kjer se je o tej temi govorilo, je marsikoga streslo. Pa bodo slovenski volivci pristali na to? Vsi upajo/mo, da ne, a vse je odvisno od nedelje, 21: če bo vsak uporabil pravico, ki mu jo ustava nudi, da sam voli svoje kandidate, se to morda lahko prepreči. Če jih bo več vrglo puško v koruzo in se bodo izgovarjali z znanimi frazami (nikdar se nič ne spremeni; kaj bom volil, saj so vsi enaki, itd) in s tem pustili, da drugi uveljavijo svoj glas namesto njih, potem pa se tudi to zna zgoditi, da bo mandatar s srbskim izvorom vladal Sloveniji. V takem primeru se bom povrnil k zgoraj omenjenemu članku in se zamislil o usodni povezavi med narodom in njegovo vlado. Da bi si Slovenci zaslužili tako vlado? Vsekakor ne, zato pa je treba iti na volišča. Slavisti vsega sveta Na Ohridu se te dni mudi več kot 600 strokovnjakov iz 40 držav, ki sodelujejo na 14. mednarodnem slavističnem kongresu. Svoja najnovejša dognanja o zgodovini in sedanjem stanju slovanskih jezikov in književnosti predstavljajo v okolju, ki slovi po najstarejši dediščini slovanske književne kulture (Kliment Ohridski). Kongres se bo končal v torek. Poleg tradicionalnega zanimanja strokovnjakov za vsebinske sklope, kot so slovnični pojavi, etimologija, imenoslovje, narečja in knjižni jezik, izrazne in vsebinske posebnosti besednih umetnin ipd., so tokrat deležna posebne pozornosti tudi metodološka vprašanja, npr. korpusno jezikoslovje, zlasti pa položaj slovanskih jezikov in slavistike kot vede v spreminjajočih se geopolitičnih in splošnih globalizacijskih razmerah. Slednjemu je bila poleg posameznih socioling- To nedeljo, 21. septembra, bomo Slovenci v domovini in po svetu ponovno odločali o svoji politični usodi. Te bodo že pete volitve poslancev v Državni zbor, odkar smo leta 1991 dosegli samostojno državo. Mnogo se je od tedaj spremenilo, mnogo zaprek in težav smo morali premagati. Pot do resnične in ne samo formalne demokracije še poteka, in gotovo bo potrebno še mnogo časa in truda. Prav zato je tako važno, da čim več državljanov odda svoj glas, da bo nadaljnja pot odločitev vseh, ne pa samo nekaterih. Volilna kampanja v Sloveniji ni potekala ravno v bratskem duhu. Obtožbe z ene in druge strani ne govorijo o politični zrelosti, kjer naj bi se obravnavali predlogi in načrti, ne pa se udarjalo po drugem z nedokazanimi obtožbami in vzbujanjem sumničenja. Zadnji teden je potekel v znaku napetosti in kar nekaj neznank nam stavi prihodnost. Večina anket sicer kaže na gotovo zmago sedanjega predsednika vlade Janeza Janše. A dobro vemo, da bo sestava vlade težavna. Tudsi ostali pomladni stranki (NSi, SLS) morata preseči parlamentarni prag (najmanj 4% glasov), da bo sestava prihodnje vlade tudi sedanjemu premierju lažja. Ta je sicer napovedal, da bo v vladno koalicijo povabil vse parlamentarne stranke, kot je to storil že pred štirimi leti. Po njegovi oceni pa mora biti razlika v zmagi SDS dovolj velika, da lahko potem oblikujejo široko razvojno koalicijo. Ob tem ne kaže pozabiti izkušenj iz preteklosti, ko je po izenačenju na volitvah leta 1996 demokrščanski poslanec Pucko ,,uskočil" v levico, ali dogodkov pred štirimi leti, ko je Janša v vlado noral vključti sicer levičarski DeSUS. Večinski del sedanje opozicije (SD, Lipa, Zares) je v zadnjih dneh začel nastopati veliko bolj povezano. Njihovi prvaki (Borut Pahor, Gregor Golobič in Katarina Kresal) so celo skupaj posneli televizijski spot in ob tem prejeli podporo ljubljanskega župana Jankoviža. Vendar je Golobič izjavil, da predvolilna koalicija levih strank ni potrebna. Seveda, vsak računa na čim boljši volilni uspeh, potem se bo govorilo o koalicijah. Zanimivo je, da se na teh volitvah predstavijo kar trije kandidati, ki izhajajo iz Argentine. Vsi trije so na listah Nove Slovenije in sicer dr. Andrej Bajuk v Cerknici, Boštjan Kocmur v Šiški in Tone (Antonio) Kostelec v okraju Črnomelj-Metlika (poglej: www.nsi.si/tonikostelec). Časovna razlika med Slovenijo in Argentino nam bo omogočila, da bomo že v nedeljo zvečer imeli vsaj delno sliko, kako se bo sukala prihodnost v Sloveniji, in - v mnogih pogledih - tudi naša prihodnost. Kampanja za izseljenskega poslanca Kot smo poročali v prejšnji številki, je Nova Slovenija - krščansko ljudska stranka v Državni zbor vložila pobudo volivcem za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo ustave, po kateri bi svoja poslanca v Državnem zboru dobili tudi Slovenci po svetu in v zamejstvu. Ustava Republike Slovenije v svojem 5. členu obljublja skrb za rojake po svetu: „... Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino ..." V državnem zboru sta že zastopana po en predstavnik madžarske in italijanske narodne skupnosti. S spremembo ustave, pa bi po istem zgledu žele i imeti predstavnika Slovencev po svetu in predstavnika Slovencev v zamejstvu. Izven meja Republike Slovenije živi mnogo Slovencev in njihovih potomcev (po nekaterih ugotovitvah do pol milijona), med njimi je več kot 60.000 slovenskih državljanov. Za enakopravno zastopanje Slovencev po svetu s poslanci iz izseljenstva, bi bilo potrebno spremeniti Ustavo Republike Slovenije. V Novi Sloveniji si želijo, da bi bile v parlamentu zastopani tudi predstavniki številnih Slovencev, ki živijo po svetu in zdomcev, prav tako kot sta zastopani italijanska in madžarska narodna skupnost v Sloveniji. Kdo pa bo poskrbel za Slovence, ki so razkropljeni po svetu, če ne bomo to storili sami. Prav zato je stranka vložila pobudo za zbiranje 30. 000 podpisov volivce, za spremembo ustave. Zbiranje podpisov se je začelo s ponedeljkom, 8. septembra 2008 in bo trajalo do četrtka, 6. novembra 2008. Vsi, ki soglašate s spremembo ustave, ki bi omogočala izvolitev poslanca za Slovence po svetu in v zamejstvu, vas vabimo, da s svojim podpisom podprete pobudo. Pobudo je možno podpreti z vašim podpisom na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini (ali pri osebi, ki bo pooblaščena s strani Ministrstva za zunanje zadeve). Po informacijah, ki jih imamo v uredništvu, bo postopek podpisa možno opraviti tudi po naših Domovih. Začeli naj bi kar na prihodnjem Slovenskem dnevu v Slomškovem domu. vističnih referatov posvečena tudi okrogla miza o jezikovnopolitič-nih vprašanjih pri t. i. manjših slovanskih jezikih, je sporočil vodja sektorja za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo Janez Dular, ki je predstavil jezikovni položaj v Sloveniji. Iz Slovenije je, kot je še sporočil, na kongres odpotovalo deset strokovnjakov. Del kongresnega programa je bilo tudi zasedanje Mednarodnega slavističnega komiteja pod vodstvom dosedanjega predsednika komiteja, makedonskega akademika Milana Gurčinova. Poleg pregleda delovanja znanstvenih komisij, ki usklajujejo načrtovanje raziskovalnega dela v obdobju med kongresoma, so sklenili, da bo naslednji kongres leta 2013 v Min-sku v Belorusiji. Pred Ohridom je bil kongres pred petimi leti v Ljubljani. Ustanovljen Katoliški inštitut Slovenska škofovska konferenca je sprejela akt o ustanovitvi zavoda Katoliški inštitut. Z vpisom v sodni register je bil s tem vzpostavljen pravno-formalni okvir za nadaljnje vodenje postopka ustanavljanja katoliškega samostojnega visokošolskega zavoda, ki se bo postopoma predvidoma preoblikoval v katoliško univerzo. Katoliški inštitut bo deloval na področju razvoja projektov, ki bodo omogočili čimprejšnjo izpolnitev pogojev za začetek samostojnega in avtonomnega opravljanja visokošolske in raziskovalne dejavnosti Katoliške Cerkve na Slovenskem. Dejavnost novoustanovljenega zavoda bo tako usmerjena predvsem v pripravo univerzitetnih študijskih programov različnih vrst in stopenj, v zagotavljanje stabilnih in razpršenih virov financiranja, ustreznih pogojev dela in kakovostne raziskovalne infrastrukture ter v izobraževanje in izpopolnjevanje obstoječih, pa tudi bodočih visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in njihovih sodelavcev. V okviru Dr. Anton Jamnik Katoliškega inštituta bo predvidoma najprej ustanovljena fakulteta za področje poslovnih ved. Za direktorja novoustanovljenega zavoda je bil za mandatno dobo pet let imenovan ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik. Svet zavoda sestavljajo dr. Vinko Potočnik, dr. Andrej Saje in mag. Andrej Naglič. V okviru Katoliškega inštituta je oblikovan tudi razvojni svet, v katerega bodo povabljeni strokovnjaki s področja družboslovnih, naravoslovnih in tehničnih ved. Naloga razvojnega sveta je oblikovanje strokovnih podlag za razvoj in delovanje fakultet in znanstveno-raziskovalnih centrov, ki bodo delovali pod okriljem Katoliškega inštituta. Z ustanovitvijo in delovanjem Katoliškega inštituta si bo Katoliška Cerkev na Slovenskem prizadevala dejavno sodelovati pri odkrivanju in uveljavljanju dostojanstva človeške osebe na področju visokošolske in znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Sveti oče v Lurdu IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Papež Benedikt XVI. je med 12. in 15. septembrom obiskal Francijo ob 150. obletnici Marijinih prikazovanj v Lurdu. Benedikta XVI. je na letališču sprejel francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Temu je sledilo privatno srečanje med papežem in predsednikom in potem papežev uradni nagovor predstavnikom oblasti. V tek tega obiska je papež imel več nagovorov in temeljnih sporočil. Med svojimi zaskrbljenostmi je sveti oče omenil skrb za mlade ter vedno večje razlike med bogatimi in revnimi. Spomnil je tudi na nujnost spoštovanja človekovih pravic, najprej pravice do življenja od spočetja do naravne smrti, potem pa tudi vse ostale. Sveti oče je imel na programu več srečanj s predstavniki Judovske skupnosti, s predstavniki kulture ter je v katedrali Notre Dame zmolil večernice in pozdravil mlade, ki so imeli celonočne bdenje. Naslednji dan je daroval sveto mašo v Parizu in se odpravil v Lurd, kjer je ostal do ponedeljka. V mašniškem nagovoru je papež povabil zbrane, naj se izogibajo malikovanja denarja, oblasti in znanja. Malik je prevara, saj tistega, ki mu služi, odvrne od resničnega življenja in ga prežene v navidezno kraljestvo, je dejal papež. Ob tem pa je spomnil, da ob obsodbi malikovanja nikoli ne smemo obsoditi tudi človeka, ki malikuje. Razum nam mora pomagati, da ne bomo zamenjali greha, ki je nesprejemljiv, z grešnikom, ki se vedno lahko spreobrne. Bog, ki je ustvaril naš razum nam daruje tudi vero; prav povezanost med njima je sredstvo, ki nas pripelje do Boga. V Lurdu se je kot romar med romarji ustavil na vseh štirih postajah jubilejne poti. Papežev opoldanski nagovor je bil navezan na molitev Angelovega čaščenja in na Marijinem ,,Da!", kjer najdemo spodbudo za nadaljevanje velikodušnega služenja. Tako v Lurdu, kot v vseh Marijinih svetiščih, se nepregledne množice ljudi zgrinjajo k Marijinim nogam, da bi ji zaupali to, kar v sebi nosijo najglobljega. Pred Marijo prav zaradi njene čistosti, se ne bojimo pokazati svojih slabosti, izročiti ji svoja vprašanja in dvome, izreči ji svoja upanja in najbolj skrite želje, je zatrdil sveti oče. Marijina materinska ljubezen nas dela sposobne videti se takšne, kakršni v resnici smo in nam navdihuje željo po spreobrnjenju. Marija nas uči približati se Bogu v resnici in preprostosti. V zadnji pridigi je Benedikt XVI. spregovoril o Marijinem nasmehu. Njene solze, ki so padle k vznožju križa so se z Vstajenjem spremenile v nasmeh, ki je še posebej namenjen bolnim, da bi v njem našli tolažbo. Tudi Marija je med prikazovanjem Bernardki dala spoznati predvsem svoj nasmeh, kot bi bil to ključ za razumevanje njenega sporočila. Vsem, ki trpijo in ki se borijo ali so pred skušnjavo, da bi obrnili hrbet življenju, je papež dejal: ,,Obrnite se k Mariji. V nasmehu Device se najde skrita moč za nadaljevanje boja proti bolezni in v korist življenju, prav tako pa tudi milost, da brez strahu in grenkobe sprejmemo slovo s tega sveta, ob uri, ko nas bo poklical Bog." TONE MIZERIT Začetek Slomškove obletnice V mariborski stolni cerkvi se je ob 150. obletnici prenosa škofijskega sedeža škofa Antona Martina Slomška v Maribor ter ob 10. obletnici njegove beatifi-kacije s slovesnim bogoslužjem začelo Slomškovo pastoralno leto, s slovesnimi obredi. Bogoslužje je vodil upokojeni patriarh Michael Sabbah, ki je obiskal Slovenijo na povabilo mariborskega nadškofa in metropolita Franca Krambergerja, pa ga je sprejel tudi predsednik države Danilo Türk. Med bogoslužjem je patriarh blagoslovil obnovljeno fresko, ki jo je leta 1 775 na stropu Slomškove kapele naslikal dunajski dvorni slikar Adam Molk. Ob blagoslovitvi freske in v čast patriarhu je bila odkrita spominska plošča. „Obisk jeruzalemskega patriarha v Sloveniji je prvovrsten zgodovinski in verski dogodek. Pod njegovim vodstvom Cerkve v Sveti deželi so se zgodili pomembni premiki v izboljšanju eku-menskega in medverskega dialoga kot tudi doseganja premirja med tamkajšnjimi sprtimi narodi," navajajo v mariborski nadškofiji. Po prihodu na brniško letališče je patriarha v Ljubljani najprej sprejel predsednik republike Danilo Türk, zvečer pa je Sabbah v Mariboru predaval o vlogi krščanstva v mirovnih procesih ter o zgodovinskih in današnjih razmerah v Izraelu. Michel Sabbah je bil rojen leta 1933 v Nazaretu. V vlogi patriarha je spodbujal dialog med krščanstvom, judovstvom in islamom v Sveti deželi, prizadeval si je za ekumenski dialog med 13 različnimi krščanskimi cerkvami, navzočimi v Izraelu in Palestini, sprožil premike v mirovnem procesu in medsebojnem zbliževanju različnih cerkva in verstev. Za jeruzalemskega patriarha je Sabbaha leta 1987 posvetil papež Janez Pavel II., zaslužen je tudi za zgodovinski obisk tega papeža v Jeruzalemu leta 2000. Junija letos ga je na položaju nasledil Fouad Twal. Trubar v Sloveniku V Slovenskem papeškem zavodu Slovenik v Rimu je potekal Trubarjev simpozij, v organizaciji Slovenske teološke akademije v Rimu in Inštituta za zgodovino Cerkve ljubljanske Teološke fakultete. V šestih dneh je o Trubarju spregovorilo 31 predavateljev, strokovnjakov s področja teologije in zgodovine. Med njimi sta bila tudi murskosoboški škof dr. Marjan Turnšek in evangeličanski škof Geza Ermiša. Predavanja so pokrivala tudi Trubarjev odnos do nemških in švicarskih protestantov, do katoliške in pravoslavne cerkve ter do islama. Spregovorili so še o Trubarjevih teoloških pogledih na zakramente, opravičenje, antropologijo, cerkveno izročilo, ljudske pobožnosti, etiko in Sveto pismo, beseda pa bo tekla tudi o Trubarjevi pastoralni dejavnosti ter njegovi vlogi in pomenu za današnji čas. V sklopu simpozija je Anatol Štern uprizoril monodramo Trubar pred slovensko procesijo. Predavatelji, katerih predavanja bodo izšla v Trubarjevem zborniku, so se udeležili splošne avdience pri papežu Benediktu XVI. Tovrstni simpoziji potekajo od leta 1983 in obravnavajo pomembne osebnosti v cerkveni zgodovini, predvsem pomembnejše škofe. Prvi simpozij je bil posvečen blaženemu Antonu Martinu Slomšku, lanskoletni pa škofu Ivanu Jožefu Tomažiču. Na začetku so bile predstavljene cerkvene osebnosti starejše zgodovine oziroma tiste, ki so delovale pred drugo svetovno vojno, med njimi Franc Ivanocy, Jožef Frančišek Gnidovec, Anton Mahnič, Anton Bonaventura Jeglič, Janez Evangelist Krek, Friderik Baraga in Jožef Klekl, kasneje pa osebnostim iz polpretekle slovenske zgodovine, denimo škofoma Gregoriju Rožmanu in Antonu Vovku. Svetovni finančni potres, ki te dni seje strah in trepet po vseh borzah sveta, odmeva tudi v Argentini. Morda ne s tako silo kot drugje, ker med nami ni bilo hipotekarnega pusta. A sredi splošne poplave tudi nam teče voda v grlo. Gluha ušesa. Vendar največja skrb vlade ni finančne narave. Preveč te dni odmeva v javnosti zaplet okoli slavnega kovčka polnega denarja, ki ga je neposredno pred zadnjimi volitvami skušal vtihotapiti Venezolanec Antonini Wilson. Svoj čas smo o tem dosti pisali in tudi ugotovili, kako je omenjeni mirno odšel iz države. Prijeli so ga pozneje v ameriškem Miami in ga postavili pred sodišče. Sedaj se tam razvija sodni postopek, ki vladi ni ravno po volji. Položaj je sledeč: ameriški FBI je kot dokaz za obtožbo predložil vrsto posnetkov telefonskim pogovorov, kjer je jasno razvidno da je bilo omenjenih 800.000 dolarjev namenjenih za volilno kampanjo sedanje predsednice. To vsoto in še ostalih milijon dvesto tisoč iste valute, je poslala venezuelska petro-lejska družba. V Buenos Airesu seveda o tem nočejo nič slišati. Dokaze FBI označujejo kot del kampanje proti Argentini, ki da jo zlonamerno izvaja ameriška vlada. Zato je tudi prišlo do poostritve razmerja med obema državama. Ni pa s strani argentinske vlade nikakršne razlage, kakšen naj bi bil po njihovo namen in cilj tistega denarja. Raziskava v Argentini se nahaja na mrtvi točki in je jasno, da nikogar v vladi ne zanima, da bi se s te točke premaknila. Seveda trdijo, da bo lahko Antonini Wilson po sodbi v ZDA klican tudi v Argentino, a to so zaenkrat le prazne napovedi. Je pa opozicija sprejela ta dar ameriškega sodstva in ga pridno uporablja v svojih napadih na vlado. Zopet inflacija. Ko je državna ustanova za statistike objavila porast cen za mesec avgust, je znova zagorela polemika o verodostojnosti njenih ugotovitev. Le 0,5% podražitve je taka številka, da ji nihče ne verjame (privatna ustanove jo dvigajo do 2%). Vodstvo inštituta in najvišji predstavniki vlade sicer zagotavljajo, da so vse meritve pravilne, a stvarnost sama jih postavlja na laž. Če bo, kot predvideva vlada, letna inflacija dosegla komaj 9%, kako to, da mirno gleda na dejavnost sindikatov, ki zahtevajo ponovno povišico plač, potem ko so januarja podpisali pogodbe za 19 odstotno povišanje? In zakaj vlada sama predlaga spremembo pokojninskega zakona, kjer se predvideva zvišanje pokojnin dvakrat na leto, če je infla- cija v meji normalnosti? Poleg tega, če vzamemo uradne številke kot resnične, se je zvišala kupna moč plač (vsak dan občutimo v žepu ravno nasprotno) in dejansko že ni več prebivalstva pod pragom skrajne revščine (zadnje poročilo Svetovne banke pa govori o povečani revščini in v ta predel postavlja kar 1.400.000 prebivalcev naše države). Nova parlamentarna preizkušnja. Te dni je vlada poslala v parlament osnutek zakona državnega proračuna za leto 2009. Po ustavnih predpisih mora namreč to storiti pred koncem septembra. Letos se jim zelo mudi, ker se postopki v poslanski zbornici in zlasti v senatu zapletajo. Ni več tako avtomatično, da vlada prodre s svojimi predlogi. Ima pa poslano besedilo neko zanimivost: ne predvideva gradnje brzega vlaka (tren bala), okoli katerega je bilo že toliko polemike. Razlaga je jasna: ni vplivalo nasprotovanje opozicije in prebivalstva na sploh, temveč mednarodni finančni položaj. V trenutku, ko se svetovne finančne strukture tresejo, in padajo mogočne stoletne banke, bi bila taka investicija velik riziko. Kdo ga bo sprejel? Vlada je utihnila: o tem se zaenkrat ne govori. Glede proračuna samega pa predvideva notranjo gospodarsko rast v višini 4% (pred kmečkim uporom se je sukala okoli 8%) in višino protivrednosti dolarja do 3,19 pesov. Tudi to so seveda le načrti, stvarnost bo končno narekovala resnično besedilo. Se bliža nov spopad? Ob debati proračuna pa bo prej ali slej prišlo na dan vprašanje tako imenovanih ,,superpoderes". To je pravica gospe predsednice in vlade, da po mili volji spremeni proračunske namene in preusmeri sredstva, kakor pač narekujejo okoliščine. Ta postopek je iznašel Du-halde, da je lahko sredi krize bolj ali manj varno krmaril barko argentinskega gospodarstva. Kot smo večkrat omenili, je bila sedanje predsednica takrat proti in je ostro nastopala v senatu. Ko je bil predsednik njen mož, ki je segel po istem orodju, se debat v senatu ni udeležila, sedaj pa izkorišča prej tako osovraženo besedilo, ki je temelj vseh vladnih finančnih čarovnij. Opozicija je popolnoma namenjena, da za prihodnje leto prepreči ponovno veljavnost te pravice, ki je dejansko protiustavna. Po ustavi lahko samo parlament potrdi ali spremeni namene sredstev. Kampanja in nabiranje glasov proti temu je že v teku, a dobro vemo, kakšna je moč vlade v trenutku, ko se province nahajajo v hudih proračunskih težavah. Opozicija pa je razbita, kot vedno doslej. SLOVENCI V ARGENTINI SLOMŠKOV DOM Bariloške slovenske korenine se oglašajo ^ (2) Na rednem letnem občnem zboru 14. junija so bili izvoljeni 5 novih odbornikov in dva namestnika. Predsednik, tajnica, blagajnik, knjižničarji in ravnatelji šol so podali svoje letno poročilo. Na prvi redni seji upravnega odbora je bil sestavljen sledeči Upravni odbor: predsednik, Matjaž Jerman; podpredsednik, Peter Drajzibner; tajnica, Klavdija Kambič; namestnica tajnice, Alenka Arnsek; blagajnik, Marjan Grohar; namestnik blagajnika, Ivan Kočar; odborniki: Blaž Razinger, Marjan Mavrič, Milenka Razinger, Milan Magister ml.; namestnici odbornikov: Marta Malovrh Jerman in Veronika Razinger Grohar. Nadzorni odbor: Ciril Markež, Stane Žužek, ter namestnik, Janez Drajzibner. 25. junija smo praznovali 17. obletnico samostojne države Slovenije na ,,Paseo de las Colectividades" skupaj s hrvaško skupnostjo. Oni praznujejo zadnja leta dan svoje samostojnosti isti dan kot Slovenci. Po dviganju zastav in petju himen obeh držav je Blaž Razinger ml. v kratkih mislih podal opis slovenske zgodovine od Karantanije do sedanje demokracije in samostojnosti Slovenije ter obrazložil naš obstoj v Bariločah in delovanje društva v tem okviru. Po slovesnosti je bila v Hrvaškem klubu skupna pogostitev. Med 4. in 6. julijem se je odvijala vsakoletna prireditev ,,Fiesta de las Colectividades argentino-europeas" v dvorani gasilskega doma. Kakor vsako leto je tudi slovenska skupnost v Barilochah bila prisotna s stojnico in plesno skupino. Letos je bil prisoten tudi veleposlanik RS v Argentini prof. A v g u š t i n Vivod s soprogo Marjano. Dela za ta praznik je res veliko. Med pripravo stojnice, peko peciv in kuhanjem slovenskih domačih jedil, postrežbo, razvažanjem vsega materiala, čiščenjem in nastopom plesalcev na odru je sodelovalo čez 85 ljudi. Zato smo se letos na odboru odločili, da priredimo za vse sodelujoče pogostitev v zahvalo, saj s skupnimi močmi se veliko več zmore kot vsak po svoje. Tako smo imeli 19. julija prijateljski večer z vsemi, ki so sodelovali. Po prazniku narodnosti smo 8. julija imeli sprejem in večerjo z veleposlanikom prof. Avguštinom Vivodom in soprogo v Stanu. Zimske viroze in preutrujenost od praznika je dosti naših rojakov spravila v bolniško posteljo zato je bila udeležba bolj okrnjena. Marjan Grohar je poskrbel za odličen asado gospodinje pa za solate in pecivo. G. veleposlanik je opisal razsežnosti predsedovanja Slovenije EU in vrh Latinske Amerike in Karibov z EU v Peruju. Večer se je zaključil ob prijateljskem pogovoru z rojaki. 13. avgusta je prišel Slovenski oktet v Bariloche in nenačrtovano je isti dan prišla tudi ministrica znanosti, tehnologije in visoko šolstva Slovenije ga. Mojca Kucler Dolinar s sodelavci. Po sprejemu na letališču so si ogledali središče mesta in malo počivali pred srečanjem zvečer z rojaki. Zdaj že naš uradni šef žara ali 'asador' Marjan Grohar je poskrbel za odličen asado in gostom razložil in pokazal podrobnosti znanosti in umetnosti argentinske specia-litete. Po večerji je naš predsednik Matjaž Jerman pozdravil goste in se zahvalil za obisk ter obudil spomine iz otroških let o ploščah Slovenskega okteta, ki so tedaj predstavljale košček Slovenije v tujem okolju. Spomnil se je tudi vseh naših rojakov, ki so bili in so povezani z znanostjo predvsem jedrsko energijo, ki se je začela razvijati ravno ob prihodu v Bariloche prvih Slovencev. Ga. Ministrica se je zahvalila za prijazen sprejem in da se je poleg uradnega dela njenega obiska lahko se srečala tudi s slovenskimi rojaki v Barilochah, z izseljenci, ki ji niso tuji in je njihov obstoj spremljala iz svojega družinskega okolja z velikim spoštovanjem za ves trud in požrtvovalnost vloženo v Slovenstvo. V imenu Slovenskega okteta je prevzel besedo Jože Vidic in se zahvalil sprejem in organiziranost njihovega gostovanja v Bariločah ter tudi možnost, da podajo s pesmijo del Slovenije. Poleg daril v obliki knjig in CD plošč so nas obdarili s četvero slovenskih narodnih pesmi, ki so mogočno zadonele v Planinskem Stanu. To je bila le kot pred premiera naslednjega večera^ Naslednji dan je Oktet odšel na izlet po bariloški okolici (smučišče Katedral, razgledna točka Campanarijo in 'Circuito chico') pod vodstvom Milenke Razinger, ki je diplomirani turistični vodič v Narodnem parku Nahuel Huapi. Žal dan ni bil najbolj jasen, kot bi si človek želel. Kljub temu je sramežljivo delno skrita naravna lepota Bariloč goste navdušila, da se še vrnejo v te kraje še v poletnem času. Zvečer ob 21. uri je bil napovedan koncert v dvorani Hotela Nevada. Dvorana je bila do zadnjega kotička polna, žal so nekateri morali ostati zunaj. Občinstvo je nestrpno čakalo pričetek koncerta. Ga. Lučka Kralj Jerman je pričela s predstavitvijo Slovenskega okteta in koncerta v španskem jeziku, saj več kot pol občinstva je bilo neslovenskega porekla. Prišli so uživat vrhunsko izvedbo raznolikih pesmi, ne glede na jezik izvedbe. Z vsako pesmijo se je navdušenje občinstva večalo z bučnimi aplavzi. Tako si je ob koncu koncerta občinstvo izborilo še dodatnih šest pesmi! Na prošnjo SPD je Slovenski oktet izvedel „Bariloško Romanco", ki je prvotno jo uglasbil Jože Osana in besedilo napisal dr. Vojko Arko. Prvotna uglasbitev je bila prirejena za mešani zbor (PZ Gallus l. 1961 ob obisku v Barilochah) zato je Slovenski oktet zaprosil mladega skladatelja iz Slovenije, da pripravi priredbo za moški zbor. Tako so se besede Nahuel Huapi, Ruca Malen in Amancay prepletale s slovensko be- V kraljestvu pravljic" ob družinski nedelji V okviru praznovanja družinske nedelje, je v soboto 30. avgusta v popoldanskih urah Slomškova šola ponovila predstavitev spevoigre ,,V kraljestvu pravljic", ki je bila izvirno uprizorjena v Slovenski hiši 6. julija ob priložnosti Alojzijeve proslave. Izvedbo sta zasnovala in izdelala Andrejka Vomber-gar Štrfiček in Marcelo Brula na osnovi posameznih odlomkov Disneyjevih pravljic, ki sta jih strnila v prepoznavno pesem le teh in igran prizorček, ki, obenem, spoji oboje v neko sintezo teh pripovedk v obliki nekakšne operete. Tako je bilo prepoznati znane zgodbe, od Ariele, male morske deklice pa do Sneguljčice, in od Tarzana pa do Lepotice in Zveri. Nedvomno je bila na prvem mestu take uprizoritve ključna rešitev, kako predstavljati (in, še posebno, menjati) različne scenografije, saj bi potrebovali, najmanj, deset različnih ambientacij, kar pa, seveda, je praktično neizvedljivo v tako kratkem času. Iznajdljivo so našli rešitev v uporabi tunik, ki so jih otroci zbora nosili, na katere so narisali prepoznavne elemente zgodbe. Pravočasno so otroci te tunike obrnili in/ali dvignili, in prikazal se je primerni scenski prostor za prizor. To tehnično rešitev so seveda spravile na blago mamice šole pod vodstvom ge. Ane Selan Miklavc. Potrebno pa je bilo tudi poiskati povezovalno nit teh plaščev, za kar so uporabili vsem prepoznavno figuro Disneyjevega gradu, ki je nekako kot znamka prikazan pred začetkom vsakega filma te družbe. Prisrčno obrobljen z zlatimi lučkami, je vseskozi pripravljal lepo, skoraj magično vzdušje predstavi. Za to je poskrbela ga. Andrea Quadri Brula. Nadaljnjo situacijo, ki jo je bilo potrebno rešiti z ozirom na ambientacijo, so bili seveda kostumi. Andrejka in Marcelo sta se morala odločiti, ali bi otroci peli v obliki zborčka, ali se spraviti v titansko delo priprave kostumov, ki bi predstavo izpostavilo bolj v luči omenjene operete. Izziv je bil seveda velik, saj je bilo samo solističnih vlog okoli dvajset, da ne omenim še ostalih igralcev in že prej omenjenih plaščev. Potrebno je bilo priskrbeti kostume za približno devetdeset otrok, in za nekatere celo po dvoje. Orjaškega posla sta se lotila Marcelo Brula in Anka Smole. S pomočjo mamic sta izdelala kostume, ki so skoraj do potankosti ponazarjali izbrane vloge; zavidanja vredne tudi s strani kake poklicne predstave. Za konec, in ne nazadnje, je pa omembe in pohvale vreden nastop otrok samih. Pod mojstrsko roko že izkušenega Marcela so prinesli na površje skrite bisere osebnih talentov. Na splošno je bilo takoj razvidno, da vsak posameznik brezhibno obvlada svojo vlogo, saj ni bilo nobenega zapetljaja v poteku predstave. Naknadno je bilo v povprečju zaznati prav lepo in ubrano petje, v nekaterih slučajih celo do take skrajnosti, da bi bilo primerno in ne preti- rano reči, da se nam obetajo nekateri prav dobri talenti. Če k temu dodamo še zahtevo igranja med samim izvajanjem petja in dejstvo, da so ti otroci stari, povprečno, deset let, lahko brez pretiranega optimizma trdimo, da ima glasbena umetnost Slomškovega doma svetlo bodočnost. Bog daj, da bi ves trud in žrtve vidnih in nevidnih garačev tovrstnih prireditev obrodile obilo sadu med našimi mlajšimi rodovi. Štefan Godec DRUŽINA IN DRUŽBA Niti enkrat me ni pohvalil Zanimivo, kako človeka do smrti obremenjuje vse, kar je negativnega doživel v otroštvu ob svojih starših. Neredko slišim tožbe ljudi, ki so stari osemdeset let in več, kako tožijo: ,,Mama me ni imela rada ... Njen ljubljenec je bil brat. Lahko je počel, kar je hotel ... Tudi mojega moža in otrok ni marala ..." In še marsikaj podobnega. sedo. Na koncertu je bila prisotna tudi ga. ministrica Mojca Kucler Dolinar. Po koncertu, skoraj ob polnoči in v hudem nalivu, smo skupaj z Slovenskim oktetom odšli na večerjo. Po večerji so nam še za slovo poklonili ,,Bratci veseli vsi", preden so odšli k zasluženemu počitku. Naslednjo jutro po zajtrku, so jih poslovili še na letališču naš predsednik Matjaž Jerman in podpredsednik Peter Drajzibner z obljubo, da se še vrnejo s svojo pesmijo, če bo le možno. Konstanta na kvadrat Težko je presoditi, ali je bilo v resnici tako ali pa ima človek samo tak občutek. Pa saj to končno niti ni pomembno, starši so mu s svojim vedenjem dali tak vtis. In zaradi tega še sedaj, ko se mu življenje izteka, težko živi. Strokovnjaki pravijo, da starši nikoli ne morejo imeti vseh otrok enako radi, da se v vsaki družini oblikujejo povezave, ko se nekateri člani družine bolj in drugače povežejo kot drugi in tudi po svoje oblikujejo življenje družine. Kljub tem dejstvom pa bi se bilo morda vendarle dobro pogosteje zamisliti nad tem, kaj starši dajejo na pot svojim otrokom. Moški srednjih let se takole spominja svojega očeta: ,,Domača vzgoja je imea tak učinek, da sem se počutil ničvrednega in podlega. Oče me v življenju ni niti enkrat samkrat pohvalil. Nikoli nisem imel občutka, da mu kaj pomenim. Za vsak nič me je grajal, in če nisem ubogal, tudi pretepel. Še danes je prepričan, da je delal prav. Tudi njega so vzgajali na enak način." Hudo je, če se tak vzorec ponavlja iz roda v rod. Koliko ljudi trpi zaradi tega in se obremenjuje tudi zato, ker staršev ne morejo imeti radi tako, kot bi želeli in se jim včasih tudi zdi, da jim tega ne morejo odpustiti. Kako drugače je tam, kjer starši znajo pohvaliti svoje otroke, ko je to primerno. In vsak otrok se prav gotovo pogosto znajde v situaciji, ko je pohvala staršev najprimernejši odgovor na njegovo ravnanje. Pohvala ob pravem času je dragocena dota, ki jo človek dobi na pot za življenje. Metka Klevišar SAN MARTIN Ob taktu barv VI - uspešnica 2008 Zlepa se nisva mogli odločiti za naslov, ki bi bil najbolj primeren poročanju o kulturnem dogodku brez primere. Kar nekaj sva jih imeli na koncu jezika: Darilo padlo z neba, Pika na i, Pričakano doživetje — neprecenljivo, Renesansa kulturnega življenja, Živi stiki, Presenečenja, Uspešnica. Napisati kaj o tako pomembnem večeru, kot smo ga v Slovenskem domu San Martinu doživeli v soboto, 9. avgusta, je za naju prava provokacija.. Tole besedico sva pač slišali na koncertu. Če ste bili med številno publiko, gotovo veste, kdo jo je izrekel, pa točno kdaj in zakaj. Z naslovom pa se nisva le midve uba- dali. Spominjava se, kako so pred šestimi leti v gostinskih prostorih bili zbrani sedanji predsednik Doma, dr. Viktor Leber (takrat je bil kulturni referent, pobudnik in neutrudni organizator teh večerov) in še drugi ter iskali primerno ime večeru, na katerem imata glavno vlogo glasba in likovna umetnost. Sem ter tja so preobračali besede in končno skovali ,,Ob taktu barv". Zadetek v polno! Čeprav nas na prvi pogled beseda takt popelje v svet glasbe in barva v kraljestvo likovnosti, se pri obeh umetnostih neprestano prepletajo raznovrstni ritmi in odtenki najrazličnejših barv. Z roko v roki sta nas petje in slikarstvo znova nagovorili in izzvali k razmišljanju o pomenu umetnosti, o kateri je Srečko Kosovel zapisal: ,,V tem je bistvo umetnosti: živi stik med človekom in človekom, človekom in okolico, med človekom in ve-soljstvom. (^) Umetnost je tu zato, da nas poživlja, da nas potaplja v globine elementarnega, resničnega življenja, da nas napaja s f uidom življenjskega. To je njen edini in poglavitni namen." Kosovelove besede so se na našem kulturnem srečanju, ki ga podpira Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, uresničile. RAZSTAVA MILANA VOLOVŠKA Slikar, slikarstvo, slike so nas okoli 20. ure vabili v gornjo dvorano Doma k odprtju razstave Milana Volovška. Posebnost tokratne? Na žalost se nismo mogli s slikarjem srečati v živo, kot smo tega bili vajeni pri vseh prejšnjih razstavah. Pokojni slikar je bil med nami navzoč le po svojih delih. Odprtja pa se je udeležila tudi njegova hčerka, Marta Volovšek, ki nam je rade volje posredovala enaintrideset očetovih slik. V vsaki izmed njih smo odkrivali Volovškovo neizmerno ljubezen in talent za slikarstvo. Kulturna referentka Marta Jenko Škulj nam je opisala slikarjevo življensko pot, ki ga je popeljala iz Maribora v Argentino, in o njegovem ustvarjanju dejala: ,,Motivi Volovškovih del so vsakodnevni, tipične urbane slike, človek v mestu in neskončni pampi. Njegovo likovno iskanje je bilo že od začetka univerzalno, dostopno vsakomur. Po ženini smrti se je likovni jezik spremenil: ni več sintetičnih, suhih oblik, črnih črt; sedaj je čutno iskanje bogatih taktilnih izrazov, bogati nanos, tople rdeče ali mrzle, temne barve." Številni obiskovalci razstave so si pozorno ogledovali posamezne slike in se morda natiho spraševali: Zakaj se je slikar odločil za ta ali oni motiv? Zakaj je zanj izbral določene barve? Kaj mi sporoča ta slika? Do slik je imel seveda vsak svojski pristop, ki je pogojen z osebnimi preferencami, zanimanji in predhodnimi umetniškimi izkustvi. Odbor Doma se prav iskreno zahvaljuje ge. Marti Volovšek, ki nam je omogočila, da smo si lahko ogledali slike priznanega in plodovitega slovenskega umetnika. KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA Pevci, petje, pesmi so pritegnili v spodnjo dvorano, kjer je navzoče čakalo posebno darilo. Kot mali otroci, ki radovedno odpirajo paket, tako so številni poslušalci nestrpno čakali na darilo, pesem, ki ne potrebuje embalaže, ampak le pot do ušes. V iskanju novih in neutrjenih poti se je Slovenski oktet odpravil na turnejo po Argentini in Urugvaju, v spremstvu koordinatorja Cirila Subana in zastopnika Marjana Petana. Prišel je dan prvega koncerta. Napovedovalca Marta Škulj in inž. Tone Podržaj sta pozdravila, in sicer v slovenščini in španščini, saj je bilo med publiko kar lepo število zvestih obiskovalcev iz argentinskega okolja. Na kratko sta predstavila bogato pevsko življenje Slovenskega okteta. Po sredini dvorane so prikorakali člani okteta in se postavili na oder. Toplim aplavzom publike je sledil pozdrav Slovenskega pevskega San Martina, ki je pod vodstvom prof. Lučke Ma-rinček Kastelic oktetu poklonil narodno Slovenska dežela. Oder je bil končno ves za oktet. Pozdravil nas je Jože Vidic, se iskreno zahvalil za dobrodošlico in nam zaželel: ,,Naj se vam nocoj prebujajo čustva, ki vas vežejo z domačo domovino." In zadonela je prva pesem, Domovini. Pevci so jo^peli daleč od rodnega Solkana, Kamnika, Šmartna pri Litiji, Železnikov, Pivke in drugih prelepih slovenskih krajev, a odkrili so, da je ,,mili moj slovenski kraj" tudi v Argentini, v Buenos Airesu, v San Martinu. Že prvo pesem je publika nagradila z burnim aplavzom, ki je pevcem razrešil uganko: Le kakšni bodo poslušalci? Tem je bilo že pred koncertom na dlani, da so pevci prvovrstni, saj njihov glasbeni opus dosega vrhunski ugled. Oktetu pa je bila na prvem koncertu publika izziv nečemu novemu. A razdalja med odrom in poslušalci se je hitro skrajšala. Polkrog se je sklenil v začarani krog, v katerem se preko pesmi vzpostavi odnos med pevci in G. JOŽE RAZMIŠLJA poslušalci. Od pevca do poslušalca vodi nevidna pot, po kateri se pesem vtihotapi skozi zavese srca. Prvemu izzivu je sledil nekako stereotipni obredni vzorec. Jože Vidic je vsako pesem uvedel z zanimivim komentarjem, simpatično anekdoto, izpovedjo. Neznatno je pevcem dal intonacijo, zadonela je pesem, darežljiva publika je zaploskala, pevci so stopili korak nazaj, se rahlo priklonili in tako smo se v prvem delu prepustilil občutkom lepega ob poslušanju sledečih skladb: Zdravljica, Oj Triglav, moj dom, Tam kjer pisana so polja, Rožmarin, Pesem galebu, O kresu in Žabe. Tako je pesem dala pesem, vsaka nas je po svoje nagovorila, kar nekaj je bilo solističnih vložkov, ki so vrstno pestrost povečali. Navdušenju, ki se je stopnjevalo v drugem delu koncerta, je botrovalo novo presenečenje. Na koncert je naravnost z letališča prihitela ministrica Mojca Kucler Dolinar z delegacijo ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS. Goste je spremljal veleposlanik RS v Argentini prof. Avguštin Vivod z ženo Marjano. Po medsebojnih pozdravih je v dvorani zopet zavladala tišina. Z odra, ki ga je skrbno opremil in med koncertom razsvetljeval Janez Filipič, so se armonično razlegale slovenske melodije. Naslove pesmi smo lahko brali na ličnem programu, ki ga je oblikovala Gabrijela Petkovšek. Blazno fino nam je bilo ob poslušanju osmih skladb: Nocoj pa oh, nocoj, Pojdam u Rute, »ej so tiste stezice, Pa se slis, Zagorska, Ženka mi v goste gre, Moj očka, Mi smo mi. Zopet brezhibno podajanje, ob vsaki skladbi primerno ustvarjeno vzdušje, zdaj navihani, zbadljivi, otožni, žalostni pogledi, kot so pač besedilo in melodije zahtevali. Pesmi so od poslušalcev izvabile smehljaje in marsikatero solzo. Ploskanja ni bilo zlepa konec. Publiki so darežljivi pevci ugodili z dodatnimi skladbami: Mlatiči, Rezjanska in pa Mojcej, ki so jo posvetili ministrici. Ura nam je neprizanesljivo krajšala trenutek do trenutka, vrtela svoj pogoltni čas in ga molče premikala. Prišel je čas zahvale. V imenu Slovenskega okteta se je Jože Vidic gospodu veleposaniku zahvalil za pokroviteljstvo turneje, ge. Mari Keržič in g. Milanu za organizacijo in spremstvo, predsedniku Viktorju Leberju za povabilo in prav vsem za topel sprejem. Prišel je čas otipljivih daril. Oktet nas je obdaroval s knjigo in svojo fotografijo, obdarjen pa bil s spominskim krožnikom, na katerem je narisan grb Slovenskega doma, in z dobrim argentinskim vinom. Kar naprej je bilo slišati besedico HVALA! Nevidna nit užitkov, ki je skozi ves večer vodila z odra naravnost k publiki, je povezala hotenja prav vseh, ko je Jože Vidic povabil, naj skupaj zapojemo Pozimi pa rožice ne cveto. Enkratno! Minil je že mesec dni od nepozabnega večera. Tu v Argentini ga po-doživljamo ob poslušanju CD-jev, tam v Sloveniji pa ob gledanju posnetkov in filmov, ki sta jih posnela Rajko Djordjevič in žena Helena (TV ekipa VTV Velenje). Gotovo sta posnela tudi družabni del, ko smo se ob pogrnjenih mizah razgovarjali in z gosti kramljali. Prijateljsko srečanje smo namreč začeli že na predvečer koncerta, ko smo pevce pogostili z argentinskim asadom. Ko sva s tem pisanjem začeli, nama sploh na kraj pameti ni padlo, da bi se lotili strokovnega ocenjevanja koncerta. To prepuščava strokovnjakom. Ubogi sanmar-tinski lipi sva na papir nanizali e občutke Dve visoki pesmi Eno je zapel apostol Pavel, ki jo beremo in poslušamo v 1. pismu Korinčanom. Tam med drugim pravi, da je ljubezen več kot vsi človeški in angelski jeziki. Če je nimam, sem velik revež. Moje življenje je prazno, izgubljeno in nekoristno. Sem kakor zveneče cimbale. Vsi drugi darovi ne veljajo ničesar in to z vero vred in nisem nič, ker nič ne veljam in ne pomenim. Vse svoje imetje lahko razdam, pa mi ne koristi, če nimam ljubezni. Biti moram potrpežljiv, dobrotljiv in nikdar nevoščljiv. Ne smem iskati sebe in ne svojega. Ljubezen tudi vse opraviči in vse prenese. Velika značilnost ljubezni je, da nikdar ne mine. Način se spremeni, a ona ostane. Drugo visoko pesem pa nam je zapel blaženi škof Anton Martin Slomšek, v svoji pridigi na binkoštni ponedeljek 1838., ko je vernikom govoril o visoki pesmi, ki smo jo dolžni našemu materinskemu jeziku. To je visoka pesem materinščini. Takrat je dejal: med vsemi jeziki mora biti vsem Slovencem najljubši naš materinski jezik. Vedel je, da nas ni veliko in da je naš materni jezik v nevarnosti, ker nas hočejo potujčiti sosedje. Dostikrat ga tudi sami ne cenimo pravilno in zadostno. Z lahkoto se naučimo drugih jezikov, kar seveda ni napačno, a svojega, ki je materin jezik, ne smemo zapostavljati in tako drugim dajati prednost. Blaženi Slomšek je dejal, da je materinski jezik najdražja dota, ki smo jo dobili od staršev. Res je, da so nam oni dali vse in po Slomšku smo dolžni to bogastvo ohraniti, olepšati in zapustiti mlajšim. Ali to res tudi storimo? On sam nam izprašuje vest. Jezik je en talent več, ki smo ga prejeli, da bi z njim trgovali in napravili veliko dobička. Morda smo pozabili, da smo svojo mamo in očeta prvič klicali v slovenščini in da smo Boga po njunem zgledu častili in molili po slovensko. Vsi jeziki so Bogu všeč, ker je On začetnik vsega. Naj bo tudi nam med vsemi ostalimi jeziki všeč, slovenska beseda, ki smo jo govorili prej kot druge. Naj bo to znak zahvale Bogu in staršem in naj bo to v ponos vsem Slovencem. Kot je bila prva, naj bo tudi zadnja slovenska beseda. To visoko pesem je Slomšek govoril takrat, pa bi jo ponovil tudi danes vsem Slovencem doma in po svetu, da bi nas navdušil za našo materinščino. in doživetja noči, ki je bila tako polna vsega. Dragi pevci, z ezli ste nam pod kožo! (kot tam pri vas pravite). Ker sva pač ženski in težko drživa jezik za zobmi, morava na dan še s skrito željo. Res si želiva, da bi se člani Slovenskega okteta prav kmalu vrnili med nas in da bi nama ljubeče zapeli: ,,Lipa zelenela je tam v dišečem gaju Nova provokacija? Sanmartinski lipi NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI LEP EKONOMSKI DOSEŽEK Statistični urad RS je objavil, da je Slovenija v letošnjem drugem četrtletju zabeležila na letni ravni 5,5-odstotno gospodarsko rast. V prvih šestih mesecih letos je bil obseg bruto domačega proizvoda v primerjavi z enakim obdobjem leta 2007 prav tako realno višji za 5,5 odstotka. Dosežena gospodarska rast v letošnjem drugem četrtletju je po mnenju ekonomistov lep dosežek. STANOVNIKA POZVALI K ODSTOPU Predsednik ZZB NOB Brežice Roman Zakšek je predsednika ZZB NOB Janeza Stanovnika pozval k „razmisleku o odstopu zajadi suma nagovarjanja članstva k politični opredelitvi". Če ne bo odstopil, pa poziva k razmisleku o njegovi izključitvi iz ZZB NOB. Kot pravi, je Stanovnik v svojem dopisu članom zapisal, da je „potrebna sprememba oblasti". SLAVJE V MARIBORU V mariborski stolni cerkvi se je ob 150. obletnici prenosa škofijskega sedeža škofa Antona Martina Slomška v Maribor ter ob 10. obletnici njegove beatifikacije s slovesnim bogoslužjem začelo Slomškovo pastoralno leto. Sveto mašo je ob somaševanju nadškofa Franca Krambergerja vodil upokojeni jeruzalemski latinski patriarh Michael Sabbah. Patriarh je blagoslovil obnovljeno fresko in vodil bogoslužje ob razglasitvi jubilejnega Slomškovega leta. NAGRADA ZA MARIBOR I. Mariborska dirigentka Karmina Šilec je ena od dobitnic letošnje nagrade ,,Music Theatre Now 2008" (Glasbeno gledališče zdaj 2008), ki jo podeljuje nemški center Mednarodnega gledališkega inštituta (iTl) Unesco. Dobila jo je v kategoriji ,,Other forms beyond opera" za predstavo Iz veka vekov v produkciji Opere in baleta SNG Maribor. NAGRADA ZA MARIBOR II. Mariborski festival Lent je bil nagrajen tudi na letošnjem, 53. kongresu Mednarodnega združenja festivalov in prireditev IFEA. Kot so sporočili iz Narodnega doma, ki že 16 let organizira največji slovenski festival, je ta v močni konkurenci svetovnih festivalov tokrat prejel tri nagrade, med njimi ,,Gold Pinnacle Award" za plakat Festivala Lent 2008. PO SVETU pospeSevalnik delcev Evropska organizacija za jedrske raziskave Cern v Švici je 10. septembra dopoldne zagnala najzmogljivejši in največji doslej zgrajeni pospeševalnik delcev. Po 27-kilometrskem predoru velikega hadronskega trkalnika so že poleteli prvi protoni, kar je del prvih poskusov njegovega delovanja. Pospeševalnik delcev v Cernu naj bi pripomogel k večjemu razumevanju nastanka materije in tudi vesolja. Veliki hadronski trkalnik je ogromna stavba, katere glavni del je tunel dolg 27 kilometrov in je skrit pod zemljo. Prav tako so 50 metrov pod zemljo skriti eksperimentalni prostori. Znanstvenikom bo omogočil predvsem povečanje znanja, s katerim bodo skušali ugotoviti od kod imajo delci maso. Poskušali bodo tudi razmere, kakršne so bile v začetku vesolja. Nekateri skeptiki pa se bojijo, da lahko pri poskusih v pospeševalniku nastale črne luknje, ki bi lahko ogrozile planet. MISIJA EU V GRUZIJO Medtem ko gruzijska prestolnica Tbilisi gosti prvi sestanek komisije Nato-Gruzija, ki jo je zavezništvo ustanovilo po gruzijsko-ruskih spopadih v začetku avgusta, je Evropska unija prižgala zeleno luč za napotitev opazovalne misije v to državo, ki naj bi bila sprva do 1. oktobra nameščena okoli Južne Osetije in Abhazije v zameno za umik ruskih vojaških sil z nesporno gruzijskega ozemlja do 10. oktobra. Ob Gruziji je ena od osrednjih tem srečanja zunanjih ministrov Evropske unije v Bruslju tudi Srbija. Ministri bodo odločili, ali so izpolnjeni pogoji za uveljavitev trgovinskega dela sporazuma s Srbijo. Francosko predsedstvo, Evropska komisija in večina držav članic menijo, da je julijska aretacija nekdanjega političnega vodje bosanskih Srbov Radovana Karadžiža dovolj za ta korak. SLABO MLEKO Na Kitajskem sta zaradi uživanja mleka v prahu, okuženega s prepovedano kemikalijo melamin, ki povzroča nastanek ledvičnih kamnov, umrla dva dojenčka. Bolnih je 1253 otrok. Kitajsko ministrstvo za zdravstvo je sporočilo, da v bolnišnici ostaja 340 otrok, 53 jih je v resnem stanju, ocene pa kažejo, da bi lahko okuženo mleko zaužilo kar 10 tisoč dojenčkov. Oblasti so izdale zaporni nalog za dva človeka, ki naj bi bila odgovorna za okužbo mleka. Gre za brata, zaposlena v zbiralnici mleka, ki je proizvajalcu Sanlu dnevno dobavljala tri tone mleka. MIROVNI PROCES Palestinski predsednik Mahmud Abas je izrazil dvom, SLOMSKOV DAN SOLSKE MLADINE V BS. AIRESU Mladinski odsek Društva Slovencev in Slovensko dušno pastirstvo sta pripravila Slomškov dan za našo mladino. (... ) Prireditev je pričela ob 16. s pridigo g. poddirek-torja J. Juraka, ki je v lepem, otrokom razumljivem govoru prikazal lik škofa Slomška, od otroških let pa do svoje smrti. (...) Po končanem verskem delu proslave se je kapela spremenila v dvorano. (...) Mladi pevčki iz Ramos Mejia so pod vodstvom učiteljice gdč. Anice Šemro-vove zapeli dve Slomškovi pesmi. Zatem pa so učenci in učenke moronskega tečaja uprizorili nekoliko prirejeno Vombergarjevo pravljično igrico „Mavrica". Igrico je pripravila njih učiteljica gdč. Mija Markeževa, pomagala pa ji je ob tej priliki tudi gdč. Angelca Klanškova. Živahnost in gotovost nastopajočih sta dali prijetnemu besedilu vso polnost; tako so otroci in odrasli z zanimanjem sledili igrici. (...) ZA SLOVENSKO BODOČNOST Kjerkoli žive slovenski izseljenci v svetu (...) so poskrbeli tudi za slovensko mladino. Zanjo so pripravili slovenske šole ali vsaj tečaje. Tako je v Argentini, tako v Severni Ameriki in prav tako tudi v Kanadi. Slovenska šolska mladina v teh državah vsako leto prireja tudi svoje šolske izlete. Tak izlet je koncem julija priredila v naravo tudi slovenska šola pri Vidu v Clevelandu v Severni Ameriki. Ob tej priložnosti je pisatelj Karel Mauser v „Ameriški domovini" zapisal naslednje: ,, ... Naša dolžnost danes je, da storimo tisto, kar je v naši moči. Da vplivamo na svoje jotroke, da jim znamo priznati slovensko preteklost. Če bomo znali svojim otrokom priljubiti okolje, iz katerega smo zrasli, se bodo zavedno vedno čutili priklenjene nanj, čeprav bo od vsega slovenstva ostalo samo še ime. Če tega ne bomo znali, se bodo iz tega okolja popolnoma iztrgali in utonili in vsa preteklost bo zanje brez pomena. V to nevarnost gremo. Da bi se ji ognili, zato pikniki slovenske šole. Ti pikniki naj bi poleg slovenskih sobotnih šol dopolnjevali naše trude in naše iskrene želje. Pribijem dejstvo: Če se pred smrtjo sami ne bomo reševali, drugi nas ne bodo." SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice Poroka. V San Isidro sta se poročila g. Alojzij Skubic in gdč. Nežka Kralj. Poročil ju je kaplan g. Jože Puš. Čestitamo in želimo mnogo sreče. Družinska sreča. V družini g. Franceta Krištofa in njegove žene ge. Stefke, roj. Petrič v Moronu so dobili hčerko. Čestitamo! Svobodna Slovenija, 18. septembra. 1958 - št. 38 RESUMEN DE ESTA EDICION da bi mirovni sporazum z Izraelom lahko dosegli do konca leta, kot je bilo predvideno ob oživitvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Razlike med vpletenima stranema so namreč po njegovih besedah ,,zelo velike". Ob tem je Abas poudaril, da bodo pogovore nadaljevali ne glede na to, kdo bo nadomestil izraelskega premiera v odstopu. OSEBNE NOVICE Družinska sreča 1. septembra se je rodila Catalina Boltežar. Očka je Tomaž, mamica pa Sol Hempel. V Villa del Parque se je rodil Mat^as Hladnik. Očka je Marko, mamica pa Laura Fernandez. Srečnim staršem iskreno čestitamo! Smrt V Villa Ballester je umrl Alfonz Lenarčič (80). Naj počiva v miru! QUE MERECE EL PUEBLO El corresponsal desde Eslovenia estuvo navegando y se detuvo en el diario electronico La botella del mar. En el n° 870 Cosme Beccar Varela desarrolla el dicho ,,cada pueblo tiene el gobierno que se merece". Duras palabras en la semana previa a la 5^ eleccion parlamentaria eslovena, desde su independencia. El camino hacia una democracia real esta transcurriendo y por eso es importan-te elegir a traves del voto. La campana electoral estuvo llena de acusaciones. Las encuestas mostraron al partido del actual premier Janša con grandes posibilidades de ganar. Pero el armado del nuevo gobierno sera dif^cil si NSi y SLS no logran una diferencia respecto de los otros partidos. Cabe aclarar que el premier prometio seguir los mismos pasos que hace 4 anos, cuando invito a todos los partidos parlamentarios a formar parte del gobierno. La oposicion en los Ultimos d^as se mostro mas unida. Incluso grabaron juntos un spot televisivo, pero no hablaron de coaliciones, eso sera una vez que se sepa quien tuvo mayor exito. La esperanza en estas elecciones esta en que no resuenen las frases simplistas tales como a quien voy a votar si son todos lo mismo^ y el pueblo haga o^r su voz en las urnas el proximo domingo 21. Es tiempo de desarmar viejas estructuras y acuerdos de poder, para construir la democracia que se merece el pueblo esloveno. (Pag. 1) POR UNA MAYOR REPRESENTATIVIDAD El partido NSi propone realizar una reforma en la Constitucion de Eslovenia. En su art^culo 5° asegura una banca en el parlamento tanto para la minor^a italiana como la hungara. El proyecto de reforma busca que, segun el mismo principio de representatividad, se incorporen al parlamento dos delegados mas - uno que represente a los eslovenos que viven en los pa^ses lim^trofes y otro a todos los eslovenos por el mundo. La meta, para que la propuesta inicie su camino, es reunir 30.000 firmas de ciudadanos con derecho a voto. Esta iniciativa comenzo el 8 del corriente y concluira el 6 de noviembre de este ano; se puede firmar en las oficinas de la embajada. Segun los datos que llegaron a la redaccion, tambien sera posible firmar en los Centros eslovenos y se comenzar^a en el de Ramos Mej^a, conjuntamente con el D^a esloveno el 21 proximo. (Pag. 1) INSTITUTO CATÖLICO La conferencia episcopal eslovena recibio las actas de la fundacion del Instituto Catolico. Con la inscripcion al registro se logro el marco formal y jur^dico para continuar con el proyecto de obtener un instituto autonomo de estudios e investigaciones superiores dependiente de la Iglesia Catolica en Eslovenia. Este instituto estara dirigido sobretodo a la preparacion de planes de estudio, cuestiones administrativas y de infraestructura, para la capacitacion de profesores, investigadores y colaboradores, base para la proyectada Universidad Catolica Eslovena. Como director, por cinco anos, fue nombrado el obispo auxiliar de Ljubljana, Dr. Anton Jamnik. (Pag. 1) EXITO 2008 En el centro esloveno de San Mart^n el pasado 9 de agosto se realizo la sexta edicion del ya tradicional "Ob taktu barv". La velada tuvo su exposicion de cuadros del ya fallecido maestro Milan Volovšek. El momento musical estuvo ligado a la gira del Slovenski oktet por el Uruguay y la Argentina. El coro de San Mart^n recibio a los invi-tados. Esta fue la primera presentacion del octeto en nues-tro suelo que luego se multiplicaron en varios centros eslovenos. La noche fue sencillamente maravillosa. (Pag. 4) ";ATI, MAMICA!" El 24 de septiembre es el onomastico del beato, obispo Anton Martin Slomšek. Ya en 1838 dec^a a sus fieles que entre todos los idiomas debe ser, para el esloveno, el mas querido el que aprendio de su madre. El sab^a que la lengua eslovena peligraba frente a las de las naciones vecinas. Aprender otros idiomas no esta mal, pero no apreciar la herencia de nuestros padres y darla a conocer a las futuras generaciones, no es correcto. La lengua es un talento que Dios nos regalo, no lo desaprovechemos. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Klavdija Kambič, Štefan Godec, Metka Klevisar, Vera Podržaj in Viktor Leber. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O