bi lanco. Povedati je treba, da ti zasluženi do la r j i vse premalo vp l i va jo na inovaci je v družbeni sferi proizvodnje. Ti pr ihranki so važen dejavnik zasebnih naložb. Denar porabi jo za gradnjo in popravi lo hiš, nakup stanovanja, avtomobi la, raznih gospodinjskih aparatov, v manjši meri pa kmeti jskih strojev. N a j v e č j i del migrantov drž i denar v bank i , kar odraža nj ihovo neodločnost pri naložbah. Leta 1974 je b i lo tako na 2 199 786 dev izn ih računov 1 507 600 000 do la r jev . Prav v tem pogledu stoj i najve- č ja naloga naše družbe, da migrante pravi lno obvešča glede porabe zasluženega denar ja. Praksa je pokazala ravno nasprotno. Zasluženi denar gre včasih v namene, ki ne kor ist i jo n i t i migrantu samemu n i t i naši družb i . Gradnje potekajo v takem prostoru, ki je v okv i ru nadaljnjega razvoja ekonomsko nepomemben. Tako nastopijo spoznanja o nepravi ln ih naložbah prepozno in v tak ih primerih se začasno zaposleni odseli v tu j ino a l i v drugo območje Jugoslavi je za stalno. Na te migrante iz agrarne sfere je treba gledat i z v id ika n j ihov ih k v a l i f i k a c i j . Le- t i namreč ne dobi jo ustreznega delovnega mesta v Jugos lav i j i , s katerim bi b i l i zadovo l jn i , in zato začasno delo v t u j i n i podal jšujejo. Gradbena aktivnost naših emigrantov ne vp l iva preveč na urbanizaci jo ruralnih nasel i j . Učinek je rav- no nasproten. Razen v Sloveni j i n ik jer ne obstaja planska gradnja v vaseh, hiše grad i jo , k jer se j im zdi oziroma v tak ih pogoj ih , ki so cenejši . Gradnja poteka brez pravih kumunalnih p r i k l j učkov , kar bo vsekakor otežkočalo kasnejše posege pri odpravi teh napak. Seveda ne smemo zanikat i poz i t i vn ih učinkov začasnega zaposlovanja. Zmanjšuje se stanovanjski pro- b lem, vse bol j se razvi ja gradbena industr i ja. Zasluženi denar omogoča osnovo za preslojitev prebival - stva v druge sfere dejavnost i . Predvsem je mišljen tu terc iarni sektor (gostinstvo, tur izem, obr t ) . Manj pa lahko vp l i va jo na razvoj v sekundarni sferi dejavnost i , k jer gre le za posredno učinkovanje, saj so hranilne vloge lahko koriščene za odpiranje novih delovnih mest. Manjši del migrantov investira denar za razvoj lastne kmet i je . Vzrok za tako nizko raven vlaganja v kmeti jstvu je treba iskati v zemljiškem maksimumu (10 ha), ki dejansko preprečuje uvajanje sodobne mehanizaci je v kmet i jstvo. Poleg tega so tudi uvozne carine za pol jedel jske stroje visoke. Migrant , ki je pred odhodom v tu j ino deloval v kmet i js tvu, je tako brez spodbude, da bi v lagal denar v razvoj kmet i js tva. Naložbe gredo ponavadi za druge dejavnost i , k jer so dosežki slabši. Zato se res ne sme- mo čudi t i vse večjemu preseljevanju prebivalstva v mesta in v tu j ino . Prav preseljevanje tega prebi- va ls tvaopozar ja na neskladja, saj gre v več in i primerov za mlade l j ud i , ki zaradi prenizkega vrednote- nja kmečekga pokl ica nočejo ostati na kme t i j i . Naloga naše družbe j e , da te probleme, ki so nastali v zvezi z emigraci jami ter se negativno kaže- jo v socialno-ekonomski strukturi prebivalstva in v prostoru, pravi lno ovrednot i . Migrac i je naj spodbu- ja jo le v t is t ih območj ih , kjer prebivalstvo nima drugih možnosti za napredek. Treba je spremeniti se- danjo po l i t i ko , ki ne spodbuja vlaganja denarja v gospodarsko dejavnost. Omej i tve v primarni sferi 'predvsem mislim tu na zemlj iški maksimum) ter omej i tve v terc ia ln i sferi zav i ra jo naložbe. Že same olajšave pri teh stvareh bi pokazale nedvomno čisto drugačne uč inke. Tudi X. kongres ZK Jugoslavi- je si je kot eno temel jn ih nalog zadal reševanje migracijskega problema. Naloga jugoslovanske zna- nosti j e , da preuči migraci jo prebivalstva in pr ikaže družbi negativne posledice le - teh . Edino na tak način lahko znanost, v sodelovanju z vsemi družbenimi s i lami , pomaga reševati probleme in pripomore k splošni b lag in j i v sistemu družbenoekonomskih odnosov v social is t ični družbi . Jakob MEDVED DESETA PETLETKA V SOVJETSKI ZVEZI V Sovjetski zvezi teče izvajanje desetega petletnega načrta (1976-1980). Čeprav je deseti pet letni načrt v osnovi nadal jevanje že začrtanih smeri razvoja, vendar pomeni, tako glede težnje po a k t i v i - z a c i j i doslej gospodarsko manj razv i t ih regi j Dal jn jega vzhoda, Sib i r i je in Severa ter glede na pove- čano v laganje v kmet i js tvo, določeno novost v usmerjanju gospodarskega razvoja. 36 V navedenem petletnem obdobju predvidevajo povečanje skupnega narodnega dohodka od 24 do 28 od- stotkov a l i od 20 do 22 odstotkov na prebiva lca. Narodni dohodek od neagrarnega gospodarstva naj bi se povečal od 35 do 39 odstotkov. Industrijska proizvodnja težke industri je naj bi se povečala od 38 do 42 odstotkov, proizvodnja za široko potrošnjo pa od 30 do 32 odstotkov. Predvidena rast neagrarne- ga gospodarstva je po posameznih republ ikah dokaj raz l ična. Na jveč ja stopnja rasti je predvidena v Moldavski , Armenski, Beloruski, Kazaški in Tadžiški SSR. Najskromnejša rast pa v L i t v i , Uk ra j i n i , Turkmenij i in La tv i j i . Te razl ične stopnje rasti neegrarnega gospodarstva ver jetno na eni strani odraža- jo prizadevanja Sovjetske zvez*' po enakomernejšem razvoju gospodarstva v vseh republ ikah in na dru- gi strani težnje po ak t i v i zac i j i doslej manj izrabljenega gospodarskega potenc ia la . Na splošno deseti pet letn i načrt odraža težnje po gospodarski a k t i v i z a c i j i doslej manj izkoriščenih na- ravnih bogastev. V neagrarnem gospodarstvu se to kaže v odpiranju novih rudn ikov,naf tn ih in pl inskih nahaja l išč, gradnj i e lekt rarn, prometnih poti ter formiranju novih proizvodnih kompleksov v doslej go- spodarsko malo ak t ivn ih območj ih Severa, Sib i r i je in Daljnega vzhoda. Med posameznimi vejami neagrarnega gospodarstva je ve l ika pozornost posvečena energet ik i . Deseti pet letn i načrt .predvideva, da bo leta 1980 znašala proizvodnja e lektr ične energi je od 1 340 do 1 380 mi l i ja rd kWh. Za dosego tega c i l j a je razen povečav in rekonstrukcij že obstoječih elektrarn predvide na gradnja novih termo, hidro in atomskih e lektrarn. Pri tem je znač i lno , da z gradnjo novih HE hkra ti rešujejo tudi namakanje sušnih področi j južnega dela Rusije, Ukraj ine in Daljnega vzhoda. Gradnja novih elektrarn pa ni locirana samo v k ra j ih , k jer je že doslej največja potrošnja energ i je , temveč tu- di v doslej manj razv i t ih območj ih . Poleg povečanja kapacitet elektrarn pet letn i načrt predvideva tudi znatna vlaganja v povezavo sibirskega, srednjeazijskega in evropskega energetskega sistema z dal jnovo- di 500, 750 in 1 150 tisoč vo l tov . N i č manjša pozornost ni posvečena pr idobivanju nafte in zemeljskega p l ina . Petletni načrt predvideva, da bo SZ leta 1980 načrpala od 620 do 640 mi l i jonov ton nafte in pr idobi la od 400 do 435 mi l i ja rd m3 zemeljskega p l ina . Razen rasti proizvodnje v starih naftnih in pl inskih po l j i h predvideva pet letni načrt močno povečanje in odpiranje novih nahajal išč. Proizvodnja nafte v Pečorsko - timanskem baze- nu naj bi se povečala na 25 mi l i jonov ton, pr idobivanje zemeljskega pl ina pa na 22 mi l i ja rd m3. N a j - več ja rast pr idobivanja nafte in pl ina je predvidena v Zahodni S i b i r i j i , k jer naj bi se pridobivanje nafte do navedenega Igta dv ign i lo na 300 do 310 mi l i jonov ton, pr idobivanje zemljskega pl ina pa na 125 do 155 mi l i jard m . Na te j osnovi naj bi dogradi l i naf tno-kemične kombinate v Tomskij, Tobol- skem, Ačinsku, Nižnekamsku in To l ja t t i j u . Za izboljšanje energetske oskrbe posameznih delov SZ in vzhodno evropskih držav je predvidena grad- nja okrog 35 000 km pl inovodov in okrog 15 000 km naftovodov. Med na jveč j imi predvidenimi p l ino- vod i je orenburški, ki bo dovajal p l in v zahodne dele SZ in odtod naprej v vzhodnoevropske dežele. Predvidena je tudi znatna rast pridobivanja premoga. Leta 1980 naj bi SZ pr idobi la od 620 do 640 mi l i jonov ton premoga. To bodo dosegli z večanjem proizvodnje v že obstoječih premogovnikih ter z odpiranjem novih, predvsem v Južni Jaku t i j i ter v Kansko - ačinskem in ekibaztuskem območju. Proizvodnja železa naj bi se v deseti pet le tk i povečala na 160 do 170 mi l i jonov ton. Od drugih in - dustri jskih vej ima v tej pet le tk i prednost kemična in strojna industr i ja. Kemična industrija naj bi ra- zen močno povečane proizvodnje sintetičnega kavčuka in plast ičnih mas do leta 1980 izdelala do 143 mi l i jonov ton umetnih gno j i l le tno. Predvidena je tudi znatna povečava raznih sredstev za zaščito prot i rastlinskim boleznim in škodl j ivcem. Deseti pet letn i načrt posveča zelo ve l i ko pozornost razvoju kmet i js tva, saj je za invest ic i je v kmet i j - stvo namenjenih 28 odstotkov ce lotn ih gospodarskih v lagan j . Po tem načrtu naj bi se dv igni la p r o i z - vodnja kmeti jskih pridelkov od 14 do 17 odstotkov. Pridelek ž i t naj bi leta 1980 znašal 235 mi l i jonov ton . To povečanje kmetijske proizvodnje po eni strani temel j i na pr idobivanju novih zeml j išč, na bo- ljšem namakanju in osuševanju, po drugi strani pa na večanju donosov in drugih načinih in tenz i f i kac i - je kmet i jstva. V tem petletnem obdobju bodo skušali pr i tegni t i v kmetijsko obdelavo okrog 9 mi l i jonov ha novih kmeti jskih zeml j išč. Pribl ižno polovico j ih bodo pr idobi l i z namakanjem v sušnejših področj ih , drugo 39 polov ico pa z osuševanjem. Kot je razvidno iz karte, nameravajo namakanje razšir i t i predvsem v juž - ni Ukra j in i , Prdkavkazju, južnem Povolžju, Kazahstanu in na Daljenm vzhodu. Osuševanje bo zaje lo predvsem Polesje, nekatere predele srednje Rusije in Baltske republ ike. Za potrebe namakanja bodo povečal i kamski vodni bazen, namakalne sisteme na Vo lg i , Konstantinov- ski rečni vozel na Donu, Ale inski namakalni sistem pod Al ta jem ter Kulišinski kanal . Z razši r i tv i jo namakanja ob Amurju bodo znatno povečal i možnosti za pr idobivanje hrane in gostejše naselitve tega območja. Pospeševanje kmetijske proizvodnje med drugim temel j i tudi na povečani proizvodnj i umetnih gno j i l , pro izvodnj i raznih kemičnih zaščitnih sredstev pred živalskimi in rastl inskimi boleznimi in škod l j i vc i , na šir jenju arealov, posejanih z intenzivnimi ku l turami , ter na pospešenem uvajanju mesne, mlečne a l i meso-mlečne ž iv inore je . V števi lnih predel ih, posebno v južni Rusij i , Uk ra j i n i , Mo ldav i j i , južnem Kazahstanu ter v republ ikah Sovjetske Centralne A z i j e , bodo skušali maksimalno razšir i t i krmne rast l i - ne. V načrtu je tudi znatna razširitev arealov, posejanih s sladkorno peso in krompir jem, posebno v evropskem in zahodno-sibirskem delu države. Pri večanju kmetijske - proizvodnje naj bi tudi v bodoče imel zasebni sektor (ohišnice) pomembno v logo, predvsem pri pro izvodnj i mleka, mlečnih izde lkov, j a j c , povrtnine in mesa. Zanimivo podobo nam nudi pregled predvidene rasti kmetijske proizvodnje po posameznih republ ikah. Podpoprečna stopnja rasti kmetijske proizvodnje je predvidena v Li tovski , Ukra j insk i , Beloruski in K i r - giški SSR. Poprečen razvoj (kot v ce lotn i SZ) je predviden za Rusijo, Kazahstan in Turkmenijo. Neko- l iko nadpoprečna stopnja povečanja kmetijske proizvodnje je predvidena v Tadžikistanu, La tv i j i , Azer - bejdžanu in Estoni j i . Močno nad poprečjem naj bi se razvi ja la kmetijska proizvodnja V Armeni j i in G r u z i j i , z viškom v M o l d a v i j i . Deseti pet letn i načrt posveča dosti pozornosti razvoju prometa. Na splošno naj bi se do leta 1980 b la- govni promet povečal za 30 odstotkov in potniški za 23 odstotkov. Načrt predvideva modernizaci jo obstoječih prometnih po t i , znatno povečavo in izdelavo modernejših prometnih sredstev ter gradnjo no- v i h prometnih po t i , predvsem na novoakt iv i ranih območj ih Severa, Sib i r i je in Daljnega vzhoda. V železniškem prometu je predvideno povečanje blagovnega prometa za 22 odstotkov in osebnega pro- meta od 14 do 15 odstotkov. Razen razširi tve in modernizaci je prevoznega parka predvidevajo e lek t r i - f i kac i j o 2 800 km železniških prog. Na novo pa bodo zgradi l i 2 500 km prog. Rekonstrukcije in no- vogradnje so predvidene v rcznih predel ih SZ, največje pa so na Bajkalo - amurski magistrali in v gradnj i železnice Tinda - Berkal i t . Cestni promet naj bi se povečal za 42 odstotkov, od tega blagovni za 45 odstotkov, osebni pa za 28 odstotkov. Predvidena je modernizaci ja in rekonstrukcija 65 000 km cest, od tega 15 000 km cest, ki imajo zvezni a l i republiški značaj . Močan razvoj bo doživel tudi vodni promet. To se na eni strani odraža v predvideni povečavi skupne tonaže ladi j za 5 mi l i jonov BRT. Predvidena je povečava vrste pristanišč, predvsem na Dal jn jem vzhodu, in gradnja nekaterih novih pristanišč. Tudi rečni promet bo dož ive l največje spremembe na Daljnem vzhodu in Severu, k jer je predvidena razširitev a l i graditev pristanišč. Ob koncu deseti pet letni načrt predvideva tudi znatno povečanje zunanjotrgovinske menjave (za 30 do 35 odstotkov). Pri tem je posebno poudarjeno poglobjeno sodelovanje med deželami SEV, predvsem pri v laganju skupnih naporov za oskrbo s surovinami, go r i v i , stroj i in prometnimi sredstvi. VIRI: Osnovnie napravleni ja razv i t i ja narodnogo hozjaistva SSSR na 1976 - 1980 godi . Izdatel jstvo pcl i t ičeskoj l i te ra tu r i , Moskva 1976. 40