Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2003 352(497.12 Ptuj) COBISS o 6005687,1 [0SINEC2003 ItifL&Zl) h LIJ 4* *S * .!'jLWmLY\ IZ ARHIVSKE ZAKLADNICE Obrt nekoč - II. r obdobju do 1. svetovne vojne se je propadanje obrti malo upočasnilo. Tiste, ki so propadle, si sicer niso opomogle, tiste, ki so pa preživele, so se prilagodile novim razmeram. Obrtniki so se posodobili s stroji, s čimer so proizvodnjo po spesili in pocenili. Niso več delali s svojimi surovinami, ampak za porabnika, ki je prinesel svojo blago ali pa so samo popravljali. Potrebe ljudi so klicale po ustanavljanju novih obrti predvsem v kovinarski stroki, kot so na primer razni mehaniki. Obrtniki so bolj propadali v bližini večjih središč, kjer se je industrija močno razmahnila, na Ptuju in v okolici mesta pa je še vedno prevladovalo kmetijstvo, sledilo je vinogradništvo in sadjarstvo, šele nato pride na vrsto obrt in industrija. Po 1. svetovni vojni so prevladovali mali obrati. Nemški kapital je imel premoč nad slovenskim. Naraščala je konkurenca industrijskih izdelkov. Kljub vsemu pa je bila obrt bolje razvita kot industrija. Proces industrializacije se je v Ptuju in okolici začel pozno in še v tem času ni pomenil bistvenih sprememb za obrtnike. Najbolj so industrijski izdelki prizadeli čevljarje. Tako je leta 1926 22 ptujskih čevljarjev v posebni spomenici opisalo svoj težki gospodarski položaj. Hoteli so zavarovanje domače obrti in zmanjšanje davčnih bremen. Mestna občina pa ni imela pristojnosti za omejitev industrijske konkurence. Med množične tradicionalne obrtnike, ki so še delovali, so spadali šivilje, čevljarji, krojači, mesarji, mizarji, pleskarji, urarji, strojarji in ključavničarji, kleparji, steklarji, klobučarji, usnjarji, modistke, sodarji, barvarji, dimnikarji, lončarji. Počasi so se začele posamezne obrti razvijati v industrijske obrate. Iz strojarske obrti je nastala na Ptuju Piric-hova usnjarska industrija, iz pletarske pa nastane Pletarna. Raznovrstnih obrtnih panog, kot so bile zastopane v mestu, na podeželju ni bilo. Tu so bili pomembni predvsem šivilje, krojači, čevljarji, mizarji, mlinarji, podkovači, sodarji ali »pintarji«. Leta 1924 je bilo na Ptuju 25 različnih obrti. Poglavitne so bile še vedno tiste kot ob koncu stoletja. Po letu 1918 so se obrtniki začeli povezovati v zadruge. Nekatere obrti so nastale šele v 20. stoletju kot posledica razvoja in potreb sodobnega človeka: mehaniki raznih vrst (za popravila vedno novih strojev, ki so se pojavljali - avtomobili, motorji, radijski sprejemniki, telefoni, računski stroji), avtomehaniki, kleparji, vulkanizerji... Sredi 20. stol. so nekatere obrti dokončno izumrle, ker ni bilo več potrebe po njih oziroma so jih nadomestili industrijsko izdelani izdelki. Z razvojem avtomobilizma je odpadla potreba po kočijažih in Fijakarjih ter kolarjih. Industrija je pregnala tudi modistinje, klobučarje, krznarje, rokavičatje, puškarje, dežnikarje, kovače... Če primerjamo 19. in 20. stol., ugotovimo, da je pravih obrtnikov zelo malo, navadno se ukvarjajo z več obrtmi skupaj, ker jim pač ena obrt ne prinaša dovolj zaslužka. Redko se pojavi kakšna nova obrt. Stare obrti pa še vedno propadajo. GOSTILNIČARJI Zanimivi med obrtniki so gostilničarji, ki spadajo med uslu-žnostne obrtnike. Gostilničarji so mnogokrat še opravljali mesarsko obrt, trgovino, proizvodnjo žganih pijač, celo taksi službo je imel gostilničar Roman Matz. Leta 1885 je imel Ptuj 290 hiš, 3300 civilnih prebivalcev ter 35 gostinskih lokalov. To je bilo preveč, zato se je obrtno združenje ptujskih gostilničarjev zavzelo proti zasebnim menzam, dovoljenjem, da so gostilne odprte čez policijsko uro ter proti dodeljevanju novih koncesij. Leta 1911 je število naraslo na 37 in se v naslednjem desetletju ni bistveno spremenilo. Koncesija se je vezala na hišo in se z njo vred tudi prodala. V koncesiji je bilo točno navedeno, kaj sme gostilničar prodajati (poleg vina še žgane pijače, pivo, kavo, čaj, čokolado, ponujati jedi). Leta 1895 Josef Felsner v vodniku Ptuj in okolica (Pettau und Umgebung) pohvalil gostilni Reicher in Pri jagnjetu (Zum Lamm) v Vošnjakovi ulici, pivnico Zlata zvezda (Goldene Stern), hotel, restavracijo in kavarno Osterberger (današnji hotel Mitra), hotel Woisk (v današnji Slomškovi ul. blizu mosta čez Grajeno) in kavami Hotel in kavama Osterberger v Prešernovi ulici ( danes hotel Mitra ). Razglednica je bila poslana leta 1909. ZAP Zbirka razglednic Sl ZAP 387H.78. Evropo ter Styria. Gostinci so se morali za stranke boriti na več načinov, predvsem s pestro ponudbo. Tako so prirejali veselice, plese, privabljali so goste z igralnimi aparati in gramofoni. Bogatejši meščani so se zbirali predvsem v kavarnah. Ptuj jih je imel 5, in sicer Evropo (na Mestnem trgu), Štuhec, Korže, Slon in kavarno hotela Osterberger. Kmetje so se predvsem ustavljali v gostilnah, kjer so si privoščili jabolčnik ali pivo, če so imeli več pod palcem, pa tudi vino, žgane pijače ter liketje. Če so prišli od daleč, so v gostilni celo prespali in dobili hrano in vodo za živino. Temu so bile namenjene velike gostilne na vpadnicah v mesto. Gostilne glede higienskih razmer na Ptuju niso nič izstopale iz republiškega povprečja. Od 27 gostiln jih je le 7 imelo primerne prostore. Predvsem je bil problem pomanjkanje dnevne svetlobe in slabo prezračevanje. Izšlo je navodilo, da se morajo prti menjati vsaj dvakrat na teden, tla pa naj bi se obrisala vsak dan, zribala pa dvakrat na teden. V gostiščih se posteljnina ni menjala za vsakega obiskovalca. PLETARJI Pletarsko obrt lahko uvrščamo med najstarejše. Za razvoj kakovostnih pletarskih delavnic je bila velikega pomena organizacija strokovnega pouka. Izdelovanje tehnično in oblikovno dovršenih pletarskih izdelkov so uvedli šele s strokovnimi tečaji. Tečaji so bili dobro obiskani in kakovost izdelkov je zelo narasla. Že leta 1904 je bila ustanovljena zelo uspešna ple-tarska šola pri sv. Barbari (danes Cirkulane) v Halozah, ki jo je vodil domači nadučitelj Anton Ogorelec. Najprej se je imenovala Državni potovalni tečaj za pletarstvo. Vodja tečaja je bil J. Jachimi iz Tirolske, ki pa ni znal slovensko. Učne prostore so imeli v prostorih župnišča. Naval je bil velik, vendar sta na koncu leta ostala le dva (ostali so odnehali zaradi učiteljevega neznanja slovenščine). Ogorelec si je šel nabirat znanje v Centralni zavod na Dunaj in sam prevzel vodstvo tečaja oziroma dveletne Pletarske šole pri sv. Barbari v Halozah, ki je začela z delom 1907. Uspelo jim je pridobiti prvi vrbov nasad na Štajerskem. Šola se je razvila v Državno pletarsko šolo v Ptuju, odprli so jo pa leta 1928. Šolanje je bilo triletno in v 10 letih jo je končalo 68 učencev. Njegov sin Marko je leta 1915 ustanovil pletarsko zadrugo, ki je do leta 1962 delovala kot Ptujska pletarna. Nadaljevanje na strani 23 2 Šftbpcan MISLI UREDNICE, VSEBINA 1 2 -03- 2! 30. JANUAR / PROSINEC 2003 Zapeljani v želji po neminljivosti A se tudi vi večkrat srečate in ukvarjate s tem, da se vam neustavljiva in silna prizadevanja posameznikov ali skupin na kakem področju zdijo tako nerazumljiva in včasih že kar smešna početja? Kje tičijo razlogi za taka »vrtenja v krogu»? Kje tičijo razlogi, da ne znamo spokojno hoditi skozi trušč in naglico sveta? Ljudje smo bolj, kot smo si pripravljeni priznati, obremenjeni s svojo minljivostjo in si s svojimi deli, bolj ko se bliža naš konec - starost in smrt, prizadevamo postaviti spomenike sebi, svojemu obstoju. Takrat, ko bi že morali počasi in pomalem izpreči. Mnogi se ženejo nezavedno. Čeprav tega, da ne znajo usmerjati svojih energij tako, kot bi si želeli, in jih držati v ravnovesju, ne bi priznali niti mnogi izmed tistih, ki se občasno le zavejo. So pa med nami še vedno posamezniki, ki so na poti iskanja smisla svojega obstoja ali v brezpogojni predanosti življenju in nekemu delu, kar je včasih eno in isto, ustvarili in človeštvu zapustili neminljive mojstrovine ali odkrili še neraziskane resnice in modrosti o življenju. Ne da bi jih ob tem prvenstveno gnala želja po nesmrtnosti. A so se v svoji skromnosti - predanosti življenju prav tej za vselej nepozabno zapisali. V mislih imam slovenskega poeta svetovnega formata Franceta Prešerna, pa tenkočutnega opazovalca in zapisovalca življenja ter misleca Ivana Cankarja. Pisatelj češkega rodu, politični disident Milan Kundera, se je v eni svojih zadnjih del z naslovom Nesmrtnost posvetil tej brezčasni temi. Zanimivo in poučno branje, priporočljivo za ljudi, ki imajo malce več moči v labirintu (hierarhiji) družbenih vlog in jih zapeljuje ali celo obvladuje občutek premoči nad ostalimi ter prepričanje, da so poklicani, da razsvetljujejo ... Za tiste, kijih, mnogokrat nevede, mamijo lastnosti, ki pripadajo božanstvom. Za tiste, ki tako zlahka pozabljajo ali celo poskušajo prikrivati, da so le občutljivi posamezniki. In se trudijo drugim vedno pokazati le močni in popolni, za kar zapravijo ogromne količine energije. Da, nekaterim res tu in tam zmanjka samorefleksije. Krhka bitja smo, če si priznamo ali ne, in imeli bi dovolj izpolnjeno življenje, če bi se trudili zgolj za spoznavanje lastne biti in osebno srečo. Kar je tudi edino v naši moči in dosegljivo vsakomur. In prav s tem bi največ prispevali človeštvu in družbi. Človek v vesolju - drobcen kamenček v mozaiku in hkrati mikrokozmus -vesolje v malem. Milena Turk MODROST MESECA V nekem besedilu iz leta 1692 iz katedrale sv. Pavla v Baltimoru piše: “Bodi, kar si. Bodi ti sam. In nikoli ne igraj ljubezni. A tudi preziraj je ne, čeprav si razočaran in ogorčen, kajti ljubezen je večna, kot je večna trava. Spokojno sprejmi skušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz mladosti. Neguj duhovno moč, ki te bo obvarovala nesreče. In nikoli ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. Ne primerjaj se z drugimi, da ne postaneš zagrenjen in ohol, kajti vedno bodo večji in manjši od tebe... Veseli se svojih del, veseli se svojih načrtov... Vzdržuj zdravo disciplino, a vedno bodi do sebe tudi blag... In ne glede na svoje delo in težnje v burnem vrvežu življenja ohrani mir v duši. Kljub nesnagi in žalosti, kljub izničenim sanjam je svet čudovit. Bodi pozoren. Bodi srečen.« SPREHOD PO VSEBINI Obrt nekoč II. str. 2 Zapeljani v želji po neminljivosti str. 3 Imenovanje članov komisij In odborov ter nove cene na področju komunalnih storitev str. 4 Problematika novega obračuna stroškov ogrevanja str. 4 3. redna seja bo na zadnji dan januarja str. 5 Minister dr. Slavko Gaber na obisku na Ptuju str. 5 Statistična reglja Podravje ne omogoča kakovostnega razvoja vsem območjem str. 6 Stranke mestnega sveta sporočajo str. 7 Prehod na spremenjen način obračuna stroškov ogrevanja, II. del str. 8 Nova prostorska zakona str. 9 Kraj mojega otroštva po 50. letih, kakšen pa sl? str. 9 Prodaja dobrot v Mercatorju str. 10 Celostni razvoj podeželja In obnova vasi v Mestni občini Ptuj str. 10 Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju str. 10 Prvo delovno srečanje v letu 2003 v Poe str. 10 Poklicna In tehniška strojna šola Ptuj str. 11, 12 Odprtje prostorov Centra Interesnih dejavnosti str. 13 Predstavitev žepne zloženke Ptuja str. 13 Planinski Izlet str. 14 3. pohod po Ptujski kulturni poti str. 14 Film je umetnost nepismenih str. 15 Dan slovenske kulture str. 16 Ptujska ženska rokometna ekipa trdna in udarna str. 17 Zlate rokavice Nlkolovu, Šajteglovl In Loviščku str. 18 Zadovoljni so bili vsi str. 19 Na čelu Ptujskih pekarn Dragica Murko str. 20 Najboljši v športu str. 20 Čestitka ob 90-letnlcl str. 20 Obvestilo o vpisu v 1. razred v devetletne OŠ str. 21 Gledališče, razstave, prireditve str. 22 V finalu play offa odlično drugo mesto str. 23 Naslovnica: Ob Studenčnici Foto: Staša Cafuta Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-01000 16538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarcetic@email.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Priprava za tisk: TEDNIK Ptuj, tel: 749-34-10. Tisk: Tiskarna Florjančič, d.o.o. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZE Ptuj, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Vrhovšek - DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brazplačno prejamajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. rl/hpm/i 3 Z 2. SEJE MESTNEGA SVETA Imenovanje članov komisij in odborov ter nove cene na področju komunalnih storitev JV a predzadnji dan lanskega leta so se svetniki v novi sestavi sestali drugič. Pred njimi je bil obsežen dnevni red s kar 18 točkami, ki so ga uspeli speljati v relativno kratkem času, v dobrih treh urah. Prednost so imela imenovanja članov in predsednikov delovnih teles mestnega sveta, kajti poslovnik določa, da mora svet v 30 dneh po konstituiranju imenovati le-te. Svet ima pet stainih komisij, ki štejejo po pet članov in pet stalnih odborov s po sedmimi člani; pet jih je imenovanih izmed svetnikov, dva pa med ostalimi občani. Ponovno je bilo na dnevnem redu imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki so jo imenovali že na 1. seji. Tokrat so razrešili Dejana Levaniča (ZLSD) in Roberta Križaniča (SMS), ki sta podala pobudo za razrešitev, namesto njiju pa imenovali Rajka Fajta (SDS) in Petra Pribožiča (N.Si). Slednja sta bila predlagana že na 1. seji, a sta stranki v nadaljevanju seje umaknili njuno kandidaturo, ker nista soglašali s takim načinom glasovanja sestave komisije, v kateri bi imela programska koalicija strank, oblikovana v času volitev (LDS, ZLSD, Zeleni Ptuja, Desus, Lista KS mesta Ptuja, SLS in SMS), prevlado s štirimi člani. Komisiji za statut in poslovnik predseduje Boril Gerì (Zeleni Ptuja), člani pa so: Emil Mesarič (LDS), Milan Petek (SDS), Dejan Levanič (ZLSD) in Robert Križanič (SMS). Statutarno pravni komisiji predseduje Milan Petek (SDS), člani pa so: Janez Vertič (LDS), Dejan Levanič, Janez Rožmarin (N.Si) in Srečko Šneberger (Lista KS). Komisijo za odlikovanja in priznanja vodi Marko Čuš (SMS), Komisijo za vloge in pritožbe Janez Rožmarin, Odbor za finance Marija Magdalene (ZLSD), Odbor za gospodarstvo Rajko Fajt, Odbor za družbene dejavnosti Vlado Čuš (Zeleni Ptuja), Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo Milan Čuček (LDS) in Odbor za splošne zadeve Ignac Vrhovšek (Desus). Župan Š. Čelan je povedal, da so pri oblikovanju predlogov sestave delovnih teles želeli, da bi ta delala konstruktivno, zato sta se večji stranki (SDS in LDS) odrekli večji zastopanosti na račun manjših strank. Tako imajo svoje predsednike delovnih teles razen LDS in SDS tudi SMS, Zeleni Ptuja, N.Si in ZLSD. Odbor za družbene dejavnosti naj bi na tretji januarski seji razdelili na dva odbora: odbor za socialno varstvo in zdravstvo ter odbor za družbene dejavnosti. Potem bi tudi Nova Slovenija imela člana v enem izmed odborov na področju družbenih dejavnosti, ki ga sedaj nima, kot je opozoril Peter Pribožič (N.Si). Potrdili so še mandat svetniku Maksu Ferku, ki je bil naslednji na listi kandidatov LDS v 1. volilni enoti in je nadomestil Štefana Čelana, ker je ta zaradi nezdružljivosti funkcije župana s članstvom (Zakon o lokalni samoupravi) v svetu podal pisno izjavo, da bo opravljal funkcijo župana. Po hitrem postopku so za 5,1 odstotka povišali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in sicer na podlagi izhodišč ministrstva za finance za pripravo proračuna lokalnih skupnosti. Vendar pa je župan napovedal, da bo odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na eni od naslednjih sej spet na dnevnem redu, ker ga je potrebno v celoti prevetriti. Z letošnjim letom znaša vrednost točke za izračun komunalnih taks v MO Ptuj 13, 11 tolarjev. Vrednost točke je bila pred tem zvišanjem nazadnje izračunana novembra 2001 in je znašala 12 tolaijev. Merilo za revalorizacijo vrednosti točke je indeks rasti cen komunalnih storitev na drobno in znaša za obdobje med 31.12.2001 in 31.12.2002 109,2 ali 9,2 odstotka. Spremenili in dopolnili so odlok o občinskih cestah. Do izbire koncesionarja za vzdrževanje občinskih cest ( kar naj bi se zgodilo do septembra 2003), ki obsega redno vzdr ževanje lokalnih cest, bo to opravljalo Cestno podjetje Ptuj. Na cestah, ki so sestavni del programa vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov ter naprav skupne rabe, pa bo to službo opravljalo Komunalno podjetje Ptuj. Koncesionarja naj bi izbrali do konca septembra, z delom pa bi pričel v začetku naslednjega Problematika novega obračuna stroškov ogrevanja £ novo ogrevalno sezono, to je z oktobrom 2002, se je spremenil način obračuna porabe toplotne energije v Mestni občini Ptuj. Nov način obračuna porabe toplotne energije je v skladu z odlokom o splošnih pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 9/01) in Tarifnim sistemom za prodajo toplotne energije iz naprav daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 9/02). Mehanizem za oblikovanje cen daljinskega ogrevanja ureja uredba o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne uporabnike (Uradni list RS št. 33/02 in št. 80/02). Tarifna elementa za določanje cene sta: • dobavljena količina toplote oziroma variabilni del (tarifna postavka je SIT / MWh), za odjemno mesto odjemne skupine, in se plačuje v času ogrevalne sezone, kar običajno traja od oktobra do aprila, le-ta je odvisna od količine porabljenih energentov; • priključna moč oziroma fiksni del (tarifna postavka v SIT / kW / leto) zajema ostale stroške obratovanja sistema, ki se zaračunavajo v 12-mese-čnih obrokih. Stroški obratovanja sistema so: stroški materiala (brez stroškov energentov), storitev, dela, investicijskega in tekočega vzdrževanja, amortizacija, popravki vrednosti terjatev, drugi odhodki (stroški) poslovanja in odhodki financiranja. Ceno, ki jo Komunalno podjetje Ptuj, d.d., obračunava na položnicah od začetka kurilne sezone oktobra 2002 (od spremembe načina obračunavanja), je nespremenjena od marca 2001. Razlika v zahtevkih za plačilo prihaja zaradi povečane porabe energentov v času kurilne sezone. Glede na zelo nizke temperature v januarju in s tem večje porabe energentov je pričakovati še višje zahtevke za plačilo za januar. Mestni svet je na zadnji decembrski seji obravnaval predlog soglasja k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare ter tople vode za namene daljinskega ogrevanja, vendar je zahteval še dodatna pojasnila in informacije ter bo zahtevek ponovno obravnaval na naslednji januarski seji. Mihaela Strelec MESTNI SVET, IZ MESTNE HIŠE 30. JANUAR / PROSINEC 2003 leta. Sprememba odloka je bila potrebna, ker je bilo vzdrževanje cest oddano nepravilno, s pogodbo, kar ni v skladu z odlokom. Gre za obvezno gospodarsko službo, ki mora biti oddana s podelitvijo koncesije. Nepravilnost je ugotovila revizija poslovanja MO Ptuj za leto 2001. Za 12,10 odstotkov so povečali vrednost povračil za priključke na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Za toliko so zrasle cene od 31.11.2000 do 30.11.2002, izračunano po metodologiji v Merilih in kriterijih o povračilih za nove priključke za povečanje kapacitet obstoječih priključkov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Svetniki pa niso dali soglasja Komunalnemu podjetju za spremembo cene proizvodnje in distribuciji pare ter tople vode za daljinsko ogrevanje. Komunalno podjetje je predlagalo, da bi se cena v povprečju zvišala za 7,9 odstotkov. Fiksni del cene (v njem so zajeti stroški delovanja sistema) bi se dvignil za 22,1 odstotka, variabilni (tukaj je zajeta poraba energije) pa bi se zaradi padca cene energentov znižal za 5,15 odstotkov. Fiksni del cene predstavlja približno 20 odstotkov celotne cene vseh stroškov ogrevanja, variabilni pa med 70 in 80 odstotkov. Sprememba je bila predlagana zaradi prehoda na nov način obračuna cene stroškov ogrevanja z oktobrom 2002. Do takrat se je izračun cene odvijal po pavšalu glede na kvadraturo stanovanjske površine, s prehodom na nov način pa po dejanski porabi toplotne energije. Predlog soglasja k spremembi cene bo ponovno na dnevnem redu januarske seje, to pot z obsežnejšo obrazložitvijo in primerjavami cen med nekaterimi občinami. Milena Turk 3. redna seja bo na zadnji dan januarja Tretja redna seja mestnega sveta bo 31. januarja, s pričetkom ob 13. uri. Po dnevnem redu, določenim za to sejo, bodo svetniki pod drugo točko obravnavali delovno gradivo proračuna za to leto (sprejemanje enega najpomembnejših in vsekakor najzahtevnejšega občinskega akta bo tako potekalo po trifaznem postopku v treh obravnavah), kot tretjo pa spremembe in dopolnitve statuta MO Ptuj; odbor za družbene dejavnosti naj bi zaradi številnih in raznovrstnih področij, ki so bile v njegovi domeni, razdelili na dva odbora in sicer na odbor za socialno varstvo in zdravstvo ter na odbor za družbene dejavnosti, v katerega delokrog bi sodili kultura, raziskovalne dejavnosti, šport in rekreacija, otroško varstvo, vzgoja in izobraževanje, kulturna dediščina ter informacijsko-dokumentacijska dejavnost. Med drugim bodo odločali o organiziranosti KTV-sistema Ptuj, o financiranju političnih strank v ptujski občini, o imenovanju članov nadzornega odbora MO Ptuj in predstavnikov MO Ptuj v svet znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj ter predstavnikov MO Ptuj v svet Doma upokojencev. Obravnavali bodo tudi sklep o podelitvi velike oljenke za minulo leto (komisija za odlikovanja in priznanja predlaga Pokrajinski muzej Ptuj) in osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnice Ivana Potrča. Ponovno je na dnevnem redu soglasje k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare ter tople vode za daljinsko ogrevanje, ki so ga na prejšnji seji zavrnili. Za svetnike in predstavnike javnosti priljubljena točka pobude in vprašanja je tokrat uvrščena kot predzadnja in ne kot druga; za njo so le še informacije. Minister dr. Slavko Gaber na obisku na Ptuju /73 edemnajstega januarja se je minister za ' / šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber pred otvoritvijo Centra interesnih dejavnosti Ptuj na Osojnikovi 9, v ptujski Mestni hiši sestal z županom MO Ptuj dr. Štefanom Čelanom, kjer sta se pogovarjala o nadaljnjem razvoju osnovnega in srednjega ter višjega in visokega strokovnega šolstva v MO Ptuj. Pogovor je tekel o investicijskih vlaganjih v osnovnošolski prostor za čimprejšnjo usposobitev in pridobitev prostorskih pogojev ptujskih osnovnih šol za devetletni učni program. Ta bo v šolskem letu 2003/04 postal obvezen za vse osnovne šole v Sloveniji. Temeljni pogoj za devetletno osnovno šolanje pa je enoizmenski pouk oziroma postopen prehod nanj, kar je neposredno vezano na prostorske kapacitete in opremljenost šole. Doslej ima izmed štirih osnovnih šol v MO Ptuj te pogoje le OŠ Mladika, ki je v tem šolskem letu pričela z izvajanjem devetletnega učnega programa v enoizmenskem pouku. Župan je ministru predstavil možne rešitve za hitrejši postopek pri reševanju prostorske problematike v ptujskih osnovnih šolah. Ministra je med drugim seznanil tudi s projektom o ustanovitvi višje- in visokošolskega središča na Ptuju že v tem letu, kar je dolgoletna želja Ptuja in za kar si vodilni v tem okolju že dalj časa prizadevajo, ter ga prosil za podporo ministrstva pri teh načrtih. Minister Gaber je soglašal, da se z vodstvom Mestne občine Ptuj v kratkem ponovno sestane, da se o sodelovanju v prihodnje podrobneje dogovorijo. Sicer pa je minister Gaber za Ptuj dejal: “Pozdravljam, da ima občina izdelan pogled na lastne prioritete. Pomemben element tega razvoja pa je znanje v različnih oblikah.*” Sestanka v uradu župana so se udeležili Vladimir Čuš, predsednik odbora za družbene dejavnosti Mestnega sveta MO Ptuj, Meta Puklavec, mestna svetnica in do nedavnega ravnateljica ptujske gimnazije, Metani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj, Ivan Vidovič, Minister Gaber je bil slavnostni govornik na slovesnosti ob otvoritvi CID-a. Foto: Langerholc vodja oddelka za družbene dejavnosti na Mestni občini Ptuj, Branko Kumer, direktor Šolskega centra Ptuj, Lidija Majnik, mestna svetnica ter poslanka v državnem zboru RS, Milan Čuček, mestni svetnik, Evelin Makoter Jabločnik, direktorica občinske uprave, ter predstavnici za odnose z javnostmi Nataša Jerkeš z ministrstva in Milena Turk iz MO Ptuj. Po kratkem srečanju v Mestni hiši so se skupaj udeležili slovesnosti ob otvoritvi Centra interesnih dejavnosti. Slavnostni govornik je bil minister Gaber, ki je prostore tudi odprl. Ptujčane in druge goste pa so nagovorili še ptujski župan in direktor CID-a Jurij Šarman ter državni sekretar za področje aplikacij v informacijski družbi na ministrstvu za informacijsko družbo Jozsef Györkös. V prostorih CID-a je bila namreč na isti dan odprta tudi spletna kavama in info točka. Milena Turk / Statistična regija Podravje ne omogoča kakovostnega razvoja vsem območjem SKLICEVANJE NA TRADICIJO IN ZGODOVINO PTUJA KOT UPRAVNEGA SREDIŠČA NI LE NOSTALGIJA ZA PRETEKLOSTJO, AMPAK DEJSTVO IN TRDEN ARGUMENT ZA SEDEŽ REGIJE r Mestni hiši na Ptuju sta bila 13. januarja na pobudo in povabilo župana dr. Štefana Čelana delovni posvet in javna razprava o prihodnji pokrajinski razdelitvi Slovenije, kjer so vodilni iz okrog 36 ustanov regionalnega pomena s sedežem na Ptuju predstavili svoje ustanove ter povedali, kako se na njihovih delovnih področjih odraža izvajanje ukrepov vlade RS, ki prek ministrstva za notranje zadeve že zbira podatke in opravlja analize za formiranje predvidenih 8 regij. Regionalizacija javnih služb in državne uprave, ki Ptuju prinaša krčenje območnih javnih služb (namesto uprav, območnih enot ali služb le izpostave) ter manjše število zaposlenih, že poteka s polno paro. Ker je ponujeni predlog členitve Slovenije na osem pokrajin za ptujsko mestno občino sila neugoden, je potrebno nastopiti enotno in odgovornim na državnem nivoju predstaviti vse razloge in podatke, ki govorijo v prid ustanovitvi in formalnemu priznanju ptujske regije. Zato je bilo na posvetu dogovorjeno, da bo imel župan, ki je med drugim eden izmed snovalcev regionalizma in regionalne razvojne politike, pridobil pa si je tudi zaupanje ter podporo prisotnih, povezovalno vlogo ter bo nastopal in zagovarjal dogovorjena stališča pred vlado in posameznimi ministrstvi. Tako bodo na Ptuju že v tem trimesečju pripravili gradivo za razpravo z odgovornimi na državnem nivoju, da bodo svoje zahteve za ustanovitev pokrajine Spodnje Podravje s sedežem na Ptuju laže in trdneje uveljavili. V zakonu o vzpodbujanju regionalnega razvoja je regija opredeljena kot funkcionalna ozemeljska enota za izvajanje regionalne strukturne politike; do ustanovitve pokrajin je enota za izvajanje regionalne strukturne politike statistična regija po veljavni statistični metodološki določitvi. V 4. členu zakona med drugim piše, da je regionalna raven v državi tisto medobčinsko območje, ki je geografsko zaključeno, s podobnimi razvojnimi problemi. Lahko, ni pa nujno, da se ujema z območjem statistične regije. Večja statistična regija je lahko razdeljena na več funkcionalno zaključenih regij. Za uveljavitev tega dopolnila v zakonu in za spremembe v podzakonskih aktih (v pravilnikih in uredba), kar je za to območje izrednega pomena, so si prizadevali nekdanji direktor Bistre s sodelavci ob podpori novinarjev (Franc Milošič in Darja Lukman Žunec) ter županov 19 občin v Spodnjem Podravju. Tako je namreč možno formirati funkcionalno zaključeno območje ali regijo Spodnje Podravje znotraj statistične regije Podravje, za katero se tudi lahko posebej pripravi razvojni program. Na posvetu so nekateri poudarili tradicijo ter zgodovinske in geografske razloge kakor tudi bližino državne meje, kar govori v prid sedežu regije na Ptuju. Odkar obstaja samostojna Slovenija, so tako vlada kot ministrstvo ves čas Ptuj podpirali pri vzpostavljanju pokrajine Spodnje Podravje, saj je bilo v tem obdobju na Ptuju ustanovljeno veliko ustanov regionalnega pomena: okrožno sodišče, znanstvenoraziskovalno sredi- šče, carina, center interesnih dejavnosti, športni zavod ... Župan je povabljenim predstavil, kako si zamišlja pokrajino in zakaj ni naklonjen pokrajini kot upravno administrativni enoti državne uprave (kar ustanavlja izključno politika), ampak modelu, ki bo temeljil na inventivnem (domiselnem, iznajdljivem) -inovativnem principu in na inovacijski družbi. Razvoj bi temeljil na trajnostni komponenti in bi bil regionalno uravnotežen. Inventivna organiziranost pa bi veljala tudi za državno upravo in javne zavode. Razvoj je pojmovan kot dinamičen proces, ki vodi do sprememb v sistemu. V svetu šteje le razvoj, ki prinaša kakovostne spremembe, ne pa le količinske (ne le večja proizvodnja, ne le ekonomski razvoj, ampak višja kakovost življenja nasploh). Sistem inovacij in invencij zajema upravljalske, programske, organizacijske, tehnolo-ške-tehnične in metodijske inovacije. Najpomembnejše pa so upravljalske oz. organizacijske inovacije, ker ljudi silijo k ustvarjalnosti in inovativnosti. Odgovornost mora biti prene-šena na regionalno raven -decentralizacija oblasti, tako da bi tam imeli vzvode in pooblastila za ukvarjanje z razvojem. Regionalizem z razvojno vizijo bi prispeval k družbi, ki bi temeljila na znanju, pospeševal bi konkurenčnost in razvoj. Za upravno-administrativno rutinsko upravljanje pokrajine je potreben pokrajinski svet, ki bi sprejemal več ali manj politične odločitve po načelih politične demokracije. Pokrajina bi imela tudi poklicnega glavarja z lastno upravo. Pri inventivno-inovacijskem korporacijskem modelu pa se v pokrajinsko skupščino delegira predstavnike socialnih partnerjev (javnih, zasebnih, političnih strank, civilne družbe itn.), ki so sposobni upravljati z inventivno in inovativno družbo. Pomembna je vključenost regionalnih razvojnih agencij. Kot je bilo na posvetu povedano, pripravljajo tudi na Ptuju v ZRS Bistra regionalni razvojni program za funkcionalno zaključeno regijo. Izhodiščni dokument je strateško pripravljen (izvedbeno še ne), ima pa tudi potrditve 19. občinskih svetov v Spodnjem Podravju (poleg 15 občinskih svetov na Ptujskem tudi štirih z lenarškega območja). Tega pa politika na državnem nivoju ne bo mogla zaobiti. V številnih javnih ustanovah in zavodih; na področju socialnega varstva, zdravstva, obrambe, geodezije, kmetijstva in gozdarstva, knjižničarstva, ljubiteljske kulture, policije ... se z reorganizacijo nekaterih dejavnosti že srečujejo. V imenu pokrajinske razdelitve Slovenije na 8 regij pa bodo državni ukrepi sledili tudi na drugih področjih, kar se bo konec koncev pokazalo tudi pri (ne)razvoju gospodarstva. Področje obrambe (na Ptuju od 1.1.2003 ni več Uprave za obrambo, ampak le izpostava) je denimo že organizirano na 8 območij. Ista zahteva je bila posredovana vsem ostalim resornim ministrom. Ko bodo ministrstva zbrala podatke in opravila analize za predvidenih osem regij, ne bo več možno ukrepati in usoda tega območja bi lahko bila zapečatena za naslednjih 20 do 30 let. Milena Turk 6 <&fyéón STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO, OGLAS ZELENI r TELEFON Prek anketiranja naših občanov in občank smo prejeli tudi dopis, ki ga lahko uvrstimo v našo akcijo Zeleni telefon. Objavljamo ga v celoti, s priloženo eno od šestih fotografij. Spoštovanemu občanu in njegovim sokrajanom sporočamo, da bomo ta dopis s konkretnim zahtevkom po ustrezni proučitvi in ukrepanju dostavili občinskemu uradu ter pristojnim inšpekcijskim službam. Pričakujemo, da bomo odgovore dobili v čim krajšem času. »Spoštovani! S podobnimi anketami bi lahko večkrat opomnili javnost na pereč problem uničevanja narave! Z veseljem sem jo izpolnil in upam, da tudi ostali prebivalci našega kraja. Splošno mnenje v Žabjaku je, da je naš kraj še najbolj podoben kakšnemu propadajočemu zaselku. Predvsem mlade družine se zavedamo resnosti situacije z onesnaževanjem ozračja, podtalnice, sekanja gozdov... Ker v Žabjaku nimamo le nelegalne sežigalnice odpadkov, ampak tudi divje odlagališče odpadkov, vam pošiljam nekaj slik, ki so nastale v sami opekami Žabjak. Na dveh od njih se lepo vidi omenjena tovarna. Na sliki vidite, da so odpadki nametani v vodo, ta voda je povezana z Rogozniškim ribnikom in je le vprašanje časa, kdaj bo prišlo do pogina rib. Verjemite da so med odpadki tudi škodljive in strupene snovi.» Zeleni Ptuja -23- -NUMEROSSo stvari, ki so močnejše od izobrazbe. Ena od teh je: VAŠE IME. v Ce ime ni v skladu z datumom rojstva, ima človek venomer težave in ponavlja napake. To se odraža v ljubezni, odnosih, službi in zdravju. Ni miru, ni cilja, ni zadovoljstva. NUMEROLOŠKA ANALIZA POKAŽE PRAVO POT Tel.: 02/771-07-68 -23- Vsak delavnik od 8. do 20. ure, -numeros- V sredo od 12. do 20. ure Dan Sovina SOCIALDEMOKRATI SMO IZGUBILI VELIKEGA PRIJATELJA Umrl je dr. Jože Pučnik, častni predsednik SDS, utemeljitelj slovenske samostojnosti in demokratizacije. Na teh dveh ključnih programskih točkah je popeljal Demos leta 1990 na prve svobodne volitve in okrog teh dveh točk je kot predsednik zmagovite koalicije Demos zgradil nacionalno in politično soglasje za razglasitev slovenske državnosti. Po letu 1996 se je umaknil iz aktivne politike, še vedno pa je s svojimi razmišljanji in analizami sodeloval v slovenskem političnem prostoru. Zanimala ga je prihodnost Slovenije in njena modernizacija. Večkrat je tudi povprašal o socialnem stanju ljudi v severovzhodni Sloveniji, saj je bil zagovornik pravic revnih in odrinjenih. Kot častni predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije je bil moralna avtoriteta, zaradi česar smo mu številni radi prisluhnili. Bil je človek velikega formata, človek, zaradi katerega je, kot se je izrazil Janez Janša, lahko ponosen prav vsak, ki je lahko bil njegova generacija. Mestni odbor SDS Ptuj Občankam in občanom Mestne občine Ptuj se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje na lokalnih volitvah v Mestni občini Ptuj. Miroslav Luci, predsednik Mestnega odbora SDS Ptuj Pojasnilo; zahvala predsednika ptujskega mestnega odbora SDS Miroslava Lucija je objavljena šele v tokratni številki, ker prispevek pomotoma ni bil uvrščen v prejšnjo, decembrsko številko, takoj po volitvah. Bralcem in avtorju se vljudno opravičujemo za neljub dogodek. Uredništvo Ptujčana OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Z dobrimi in iskrenimi željami smo začeli delo v letu 2003, ki naj bo ob vaši podpori in sodelovanju, drage Ptujčanke in Ptujčani, plodno skozi vse leto, da bomo lažje in bolj učinkovito izpolnjevali svoj program preko naših zastopnikov. Ob tem pa vam seveda iskreno čestitamo ter želimo, da kulturni praznik počastite in preživite kar najlepše. Za Mestni odbor N.Si Janez Rožmarin Vsem občankam in občanom čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku. MO SLS Ptuj Slovenska ljudska stranka Prispevki strank niso lektorirani! Prehod na spremenjeni način obračuna stroškov ogrevanja - II. del I: Nekateri predlogi za varčevanje porabe toplotne energije Pri ogrevanju večstanovanjskih objektov lahko s predlaganimi ukrepi bistveno vplivamo na porabo toplotne energije. Vedeti moramo, da se z zvišanjem oz. znižanjem sobne temperature za eno stopinjo poraba toplotne energije poveča oz. zmanjša za približno za 6%. Priporočamo, da temperaturo v stanovanju kontrolirate z navadnim termometrom in jo regulirajte z radiatorskim ventilom. V nadaljevanju podajamo še nekaj nasvetov: - poskrbite za tesnjenje oken in balkonskih vrat, vse netesnosti dodatno zatesnite s tesnilnimi trakovi; - nikoli ne regulirajte sobne temperature z odpiranjem oken; - poskrbite za neoporečnost radiatorskih ventilov in izločitev zraka iz radiatorjev (v radiatorju se sliši pretakanje vode, ali ne greje po celi dolžini ); - odstranite ovire pred radiatorji (pohištvo, zavese...), pohištvo naj bo tudi od zunanje stene odstranjeno 2-3 cm; - prostore prezračujte 2-3 krat dnevno po 5 minut -zaprite radiatorske ventile in do konca odprite okna. Nikoli se ne poslužujte dolgotrajnejšega prezračevanja skozi priprto okno; - bolj zdravo okolje boste imeli, če ne boste pregrevali prostorov. Priporočljive temperature: dnevna soba : 21 - 22 st. C, spalnica : 16 - 18 st. C, pri daljši odsotnosti nastavite temperaturo na 15 stopinj C, da ne pride do vlage; - za nastavitev temperature po posameznih prostorih priporočamo vgradnjo termostatskih radiatorskih ventilov (kjer sta v enem prostoru dva radiatola, naj bo vsaj na enem vgrajen radiatorski termostatski ventil); - če spite pri odprtem oknu, zaprite radiatorski ventil, spustite rolete in okno odprite za približno 10 cm. Tesne in spuščene rolete pripomorejo k 5-10 % prihranku toplotne energije; - najprimernejši čas in intenziteto ogrevanja celotne hiše sporočajte (preko pogodbenega predstavnika hiše) naši dežurni službi, tako da bomo lahko ustrezno programirali vgrajene krmilnoregulacijske naprave v toplotni postaji vaše hiše; - če želite, da bo vaše prizadevanje za racionalno rabo energije učinkovito, vam ponujamo vgradnjo sistema za merjenje obračuna ogrevanja po dejanski porabi posameznega stanovanja, ki ga izvajamo po licenci METR'X iz Švice. II: Delitev stroškov ogrevanja po dejanski porabi v večstanovanjskih objektih Komunalno podjetje Ptuj vam ponuja vgradnjo sistema za razdelitev stroškov ogrevanja (Švicarskega proizvajalca METR'X ) po dejanski porabi toplotne energije. Sistem vgrajujemo v večstanovanjske hiše, hiše z već poslovnimi prostori ali mešanim odjemom (stano-vanjsko-poslovni) s skupnim odjemnim mestom ali s skupno kurilnico. 1. Značilnosti sistema - učinkovito in točno merjenje, - pravičen in zanesljiv obračun, - enostavna in hitra montaža, - odčitavanje izmerjenih vrednosti lahko opravi uporabnik sam - brez neželenega vstopa osebja dobavitelja, - prenos podatkov je elektronski z optičnim odčitavanjem, na ta način je zagotovljena zaščita pred manipulacijami in zajamčena poslovna tajnost podatkov, - vsi podatki so shranjeni v zavarovanem računalniškem sistemu. 2. Modularna zgradba sistemskih komponent Omogoča brezhibno delovanje sistema in ga sestavljajo: Merilna enota 200 wx je elek- tronski delilnik stroškov ogrevanja - vgradi se na vse radiatorje v stanovanju, po dogovoru z lastniki pa lahko tudi na radiatorje v skupnih prostorih, če so spremenjeni v stanovanjske ali poslovne prostore. Pritrditev na radiatole opravimo (odvisno od tipa radiatoijev) z vijačno pritrditvijo ali s pomočjo posebnega lepila. Pred snetjem je zavarovana s posebno plombo. Delilnik beleži porabo toplotne energije na posameznem grelnem telesu, vrednosti porabe kontinuirano sešteva in jih prikazuje na displeju. Chip kartica 100 cx-služi za prenos podatkov o porabljeni toplotni energiji, ki ste jih odčitali sami, v računalniški sistem pri naši obračunski službi. Vrednosti o porabljeni energiji se avtomatsko razvrstijo k ustreznemu delilniku in odjemalcu. Uporaba kartice je enostavna, odčitavanje traja le nekaj sekund, hkrati pa uporaba kartice preprečuje napake pri prenosu podatkov. Za vsako stanovanje je potrebna ena. 3. Metodologija obračuna Odčitane podatke obdelujemo na programski opremi, ki je sestavni del Metr'x sistema, programska oprema izpolnjuje vse funkcije, od zagona naprave do periodičnega obračunavanja stroškov ogrevanja. Programska oprema zraven splošnega obračuna omogoča uporabo različnih metodologij obračuna, o čemer se dogovorite z odjemalci s pogodbo, ki opredeljuje: Upoštevanje lege prostora v posameznem stanovanju Lega prostora v zgradbi ima velik vpliv na porabo toplotne energije. Pri isti udobnosti porabijo zunanje ležeči prostori več toplotne energije kot prostori, ki ležijo na notranji strani. Enako velja za prostore, ki so na severni strani, proti prostorom na južni strani in posebej mansardni prostori. Pri delitvi dela stroškov ogrevanja po odčitkih predstavljeni sistem omogoča avtomatsko izravnavo vpliva lege posameznega prostora (redukcije nadstropij, redukcije vogalov, redukcije po nebesnih straneh...). Prisilni odjem Sistem omogoča upoštevanje prisilnega odjema, s katerim označujemo oddajanje toplote cevnih vodov, ki potekajo skozi stanovanja. Delež stalnih in spremenljivih stroškov Določitev razmerja med stalnimi (stroški, ki niso odvisni od porabe) in spremenljivimi stroški (stroški, ki so odvisni od porabe) se opredeli s pogodbo . Običajno se za ključ delitve stroškov ogrevanja na odjemnem mestu uporabi : - fiksni del (ED) po ogrevanih površinah prostorov, - variabilni del (VD) od 30% do 50% po ogrevanih površinah prostorov, - od 50% do 70% na osnovi dejanske porabe posameznega stanovanja - odčitek na merilni enoti Obračun pri menjavi odjemalca Merilna enota, montirana na radiatorju, shranjuje mesečne odčitke zadnjega v mesecu, zato se obračun izvede pri letnem obračunu. 4. Listine, ki Jih prejme odjemalec In hišna uprava Programska oprema omogoča izdajo različnih listin za vaše potrebe, hišne uprave ali vašega pooblaščenega predstavnika, kot npr: • listina, ki vsebuje osnovne podatke lastnika in plačnika ogrevanja, ogrevane površine stanovanja, podatke vgrajenih ogrevalnih naprav po prostorih, moči ogrevalnih naprav; • podatkovni list z vsemi odčitki delilcev; • listine obračuna za vaše stanovanje, na kateri vam prikažemo stroške ogrevanja in odčitane enote na vašem odjemnem mestu, odčitane enote v vašem stanovanju in vaš delež stroškov ogrevanja z odbitki vplačanih akontacij. OKOLJE IN PROSTOR, PISMA BRALCEV i 5. Zakonske podlage za vgradnjo naprav V Republiki Sloveniji so v veljavi naslednji zakonski okviri: - Energetski zakon (Ur. list RS 79/99), ki dopušča tudi dodatne vgraditve merilnih naprav, ki omogočajo indikacijo dejanske porabe toplotne energije, če tehnične možnosti v obstoječih večstanovanjskih hišah ne dopuščajo merjenja toplotne energije posameznim uporabnikom, se uporabniki dogovorijo za način delitve stroškov. - Stanovanjski zakon (Ur.list RS 18/91) je način delitve obratovalnih stroškov hiše, med katere spadajo tudi stroški ogrevanja, prepustil dogovoru med solastniki hiše; - Zakon o varstvu potrošnikov (Ur.list RS št. 20/98) je opredelil obvezo merjenja dejanske dobave toplotne energije. Vgradnjo merilnega sistema izvajamo na osnovi ponudbe in pogodbe, sklenjene z lastniki hiše in najemniki. V pogodbi se solastniki hiše dogovorijo, najemniki pa se s tem strinjajo, o vgradnji merilnih naprav in o načinu delitve (metologiji) stroškov ogrevanja. Dogovor spelje praviloma upravitelj objekta. Pogodba ima v smislu 31. člena stanovanjskega zakona (Ur. List RS 18/91) položaj upravljanja skupnih delov in naprav stavbe. Citirano zakonsko določilo določa, da se take odločitve sprejemajo z večino solastniških deležev, kr sestavljajo skupaj več kot polovico vrednosti hiše. V hišah z več vhodi in enim odjemnim mestom (merilnikom toplotne energije) je odločitev sprejeta, če pogodbo podpišejo lastniki, katerih solastniški delež sestavlja skupaj već kot polovico vrednosti objekta vseh vhodov. 6. Kako k realizaciji projekta Vse potrebne informacije o načinu, rokih in pogojih montaže boste dobili na Komunalnem podjetju Ptuj, d.d., PE Energetika, Volkmerjeva cesta 20, Ptuj, telefon : ( 02 ) 787 59 50. Komunalno podjetje Ptuj, d.d. Nova prostorska zakona » rvega januarja 2003 sta pričela veljati nova zakona, in sicer Zakon o urejanju prostora in Zakon o graditvi objektov. Navedena zakona sta bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 110/02, 18.12.2002. Nova zakonodaja daje občinam več pristojnosti, problem pa je, da še niso sprejeti podzakonski predpisi, ki so potrebni za izvajanje naloženih pristojnosti. Tako upravne enote več ne izdajajo odločb o dovolitvi priglašenih del, temveč je za večino enostavnih objektov potrebno pridobiti lokacijsko informacijo, ki jo izda občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora. Ni pa še izdan pravilnik, ki bo podrobneje določil vrste enostavnih objektov, njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter pogoje za njihov odmik od meje sosednjih zemljišč. Minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, naj bi pra- vilnik izdal v treh mesecih po uveljavitvi zakona. Skladno z 80. členom Zakona o urejanju prostora je občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, dolžan vsakomur na zahtevo izdati lokacijsko informacijo. V zahtevi je potrebno navesti namen, zaradi katerega se lokacijska informacija potrebuje. Tako skupna občinska uprava po l.januaiju 2003 več ne izdaja potrdil o prostorski opredelitvi zemljišč, temveč izdaja lokacijske informacije. Obrazci za podajo vloge za izdajo lokacijske informacije lahko dobite v sprejemni pisarni Mestne občine Ptuj. Danica Hren PISMA BRALCEV Kraj mojega otroštva po 50. letih, kakšen pa si? retji januar, tretjega leta tretjega tisočletja. Bližnja sirena na gasilskem domu Turnišče se letos prvič oglaša s prodorno visokim zvokom, prvo soboto, oznanja dvanajsto uro. Na krajevni cesti, ki vodi čez polja do Pinčarjevega mlina, velik ovčar starejšo gospo, ki je stanovalka bližnjega stanovanja v slabo vzdrževani hiši nekdanjega graščaka, spremlja in po mojem pozdravu: »Bog daj dober dan in srečno novo leto,« tudi gospa odzdravi in pravi: »Sedaj bo tudi moj zatulil«. In res, pes zatuli in spremlja sireno do konca njenega preizkušanja. Sosed, ki malo zatem pride pogledat, kdo tu ob cesti parkira avto, takoj po pozdravu na vprašanje, kako je tukaj sedaj, odgovori, da je vse slabo, vse zaraslo. Pa povem, da smo se tod v ribniku pred petdesetimi leti in še kasneje kopali. In nekako v opravičilo, da mu ne verjamem, rečem, da grem nega poda ni več, le betonsko ohišje stoji in nekaj mostnic za pregrado zadržuje vodo. Voda, nekoč čista z izviri, ki so bili sredi vročega poletja mrzli studenci sveže in čiste pitne vode, je sedaj le še plavajoči log rastlinja, ki je skorajda preraslo nekdanji ribnik, ki je segal tja do Zagrebške ceste . Nekdaj Ribnik mladostnih dni, pred 50. leti je bilo za nas tukaj življenje, sedaj le ribnik upanja, 6.1.2003. Foto: Matevž Cestnik malo pogledat in nostalgijo podoživet. Res je bilo kaj videti, levo in desno ob shojeni poti polno smeti in plastike ter pločevink. Nekdanjega lesenega podija nad zajezitvijo, ki vzdržuje nivo vode v ribniku, kije bilo takrat naše kopališče za več deset mladih Tumišč-anov, Sodničanov in Pobreža-nov, pa za prijatelje iz mesta. Sedaj je ribnik poln nesnage in mulja, za več kot en meter na debelo gaje, vode je le še za žabe in redke ribice, lese- čista voda, urejena obrežja, kopalci, čolni, ribe in poletni vrvež mladih, danes zanemarjeni, nevzdrževani grad sredi bujnega parka. Včasih urejene hiše delavcev. Danes razen lepih konj Konjeniškega kluba je le medel odsev prireditev, ki so še pred štiridesetimi leti polnile hipodrom Turnišče. Zakaj je kraj mojega otroštva takšen? Je sam kriv, ali sem morda jaz, ali je še kdo odgovoren? Matevž Cestnik /////rs/st 9 (ćp>š fi 1 1 OKOLJE IN PROSTOR, PODEŽELJE, KMETIJSTVO Prodaja dobrot v Mercatorju V okviru sodelovanja organizatorjev razstave Dobrot slovenskih kmetij s Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo (PCMG) se je začel uresničevati projekt Razvoj trženja izdelkov iz dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Vzspostavljena je bila prodaja v Mercator centru Ljubljana in v Murglah. Trenutno sodeluje v projektu osem kmetij iz različnih regij. V ponudbo je vključenih šestintrideset različnih izdelkov, od tega je nekaj izdelkov tudi Foto: Terezija Meško Foto: Terezija Meško iz ekološke pridelave. Gre za izdelke, kot so sokovi, kisi, siri, suho sadje in krušni izdelki dobre kvalitete in v primerni embalaži. V bodoče bo pogoj za prodajo dobrot na teh prodajnih mestih tudi preverjanje kvalitete izdelkov v okviru ocenjevanj na razstavi Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju. V programu je širitev prodajnih mest tudi v drugih krajih Slovenije. Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj Felicita Domiter Peter Pribožič Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju Pred vrati je štirinajsta razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki bo od 4. do 7. aprila 2003. Za tiste, ki boste s svojimi dobrotami sodelovali na razstavi, je rok za prijave do 10. 2. 2003. V času pred razstavo bomo ocenjevali: suho sadje, sokove, kise, olja, žganja, vina, mesne izdelke, mlečne izdelke in krušne izdelke. Letos bomo na novo ocenjevali marmelade in sadna vina. Ocenjevali bomo tudi embalažo oziroma njeno tržno vrednost, ki pri uspešnosti prodaje dobrot igra pomembno vlogo. Na razstavi se bodo poleg nagrajenih dobrot pred- stavile tudi vse slovenske regije in številni domači in tuji gostje. Ob sami razstavi bo bogat kulturni program, stojnice pa se bodo šibile od dobrot. Kmetije vabimo k sodelovanju. Prijavite se lahko pri Kme-tijsko-gozdarskem zavodu Ptuj v kmetijski svetovalni službi oziroma na drugih kmetijsko-gozdarskih zavodih po Sloveniji. Vse ostale pa vabimo na ogled razstave, saj smo prepričani, da vam ne bo žal. Za organizacijski odbor Dobrot slovenskih kmetij Felicita Domiter Peter Pribožič Celostni razvoj podeželja in obnova vasi v Mestni občini Ptuj V času priprav na CRPOV smo v Mestni občini Ptuj izvedli 5 delovnih srečanj, kjer so prebivalci izpostavili problematiko posameznih podeželskih naselij v Mestni občini Ptuj. Oblikovali smo cilje za rešitev določenih problemov, ki se bodo v sedanji uvajalni fazi dopolnjevali. Na delovnih srečanjih je bil izpostavljen tudi problem preskopega obveščanja prebivalcev podeželja. Porodila se je ideja o projektu: HALO, KAJ JE NOVEGA ? V okviru CRPOV (Celostni Sekvoja v Orešju (naravni spomenik). Foto: Mojca Meško Okno na Weinbergerjevi hiši v Grajenščaku. Foto: Mojca Meško razvoj podeželja in obnova vasi) bomo izvajali tudi projekt: Halo, kaj je novega?, v katerem boste na straneh Ptujčana našli zadnje podatke in informacije, ki so povezane s projektom CRPOV ter mnogo drugih stvari, med drugim tudi, kaj smo dosegli, katere projekte smo pripravili in na kakšen način bomo pripomogli k razvoju podeželskih naselij Mestne občine Ptuj. Vse informacije lahko dobite na Oddelku za gospodarstvo Mestne občine Ptuj (tel: 748-29-42), kjer se tudi projekt informiranja izvaja. Klavdija Petek in Mojca Meško Prvo delovno srečanje v letu 2003 v Podvincih 9. januarja je bilo izvedeno delovno srečanje na temo oblikovanja prostora v Podvincih. Delovno srečanje je bilo zelo dobro obiskano in tudi uspešno. Problematiko obmestnih naselij je predstavil mag. Vladimir Korošec. Mag. Herbert Glavič je pojasnil problematiko in dolgoročne cilje komunalne in cestne infrastrukture v Podvincih, na katero je bil odziv krajanov precejšen. Dr. Borut Juvanec je nakazal pomembnejše smernice obliko- vanja prostora na podeželju. Za delo z njim se je oblikovala petčlanska delovna skupina v naslednji sestavi: Elizabeta Kramberger, Marica Voda, Janko Čeh, Mirko Ciglar in Matjan Kolarič. Drugo letošnje srečanje na temo oblikovanja razvojnih prioritet na področju kmetijstva pa bo 30. januarja v Domu krajanov Grajena. Namenjeno je vsem kmetovalcem Mestne občine Ptuj. Klavdija Petek in Mojca Meško ar* 125 LET POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA NA PTUJU Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti 0 brtnonadaljevalna šola je bila za potrebe ptujskih obrtnikov ustanovljena že leta 1877. V njej so se izobraževali vajenci različnih strok, med kovinarji je bilo največ kovačev, ključavničarjev, kleparjev, urarjev in mehanikov. V tem času se je obrti izučil tudi Janez Puh, naš znameniti rojak iz Sakušaka v Slovenskih goricah, ki je bil izumitelj, tovarnar koles, motorjev in avtomobilov. Njegov prispevek k razvoju tehničnih ved je izredno velik. Zelo pomembno delo je opravila obrtnonadaljevalna šola pri uvajanju slovenščine v šolo in pri krepitvi narodne zavesti. Svoje strokovno poslanstvo je šola izvajala v avstro-ogrski monarhiji do leta 1918 in v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev do leta 1941. V tem času je bilo na ptujskem območju prijavljenih 320 obrti. V povojnem času so se kovinarji od leta 1945 do 1961 šolali v strokovnonadaljevalni šoli, ki je zaradi pomanjkanja prostora gostovala v mestni osnovni šoli. Od leta 1962 do 1966 so se vajenci izobraževali v Šolskem centru za lesno predelovalno in kovinsko stroko, ki je imel učne prostore v minoritskem samostanu. Pouk je bil organiziran v periodični organizaciji. Živahen razvoj kovinskopredelovalne industrije v tem času je zahteval tudi ustrezne strokovne kadre. Zato je bil 1. januarja 1967 ustanovljen Šolski center za kovinsko stroko Ptuj, ki je imel svoje prostore v Raičevi ulici pod gradom. Šolsko leto 1967/68 lahko štejemo za prelomno leto, saj je šola postala samostojna; učiteljski zbor se je okrepil s stalno zaposlenimi strokovnjaki, materialni pogoji so se znatno izboljšali z dograditvijo delavnice za praktični pouk in z nabavo strojev in naprav. Interes mladih za kovinske poklice je bil velik, vpis se je od leta 1967 do 1980 povečal za 116%. Praktični pouk je bil na visoki ravni, dokaz so bili številni izdelki dijakov in vajencev na vsakoletnih razstavah. Šola je dobila status republiškega centra za izobraževanje kovačev. Industrija in obrt sta potrebovala tehnično inteligenco, zato smo v šol. letu 1979/80 pričeli redno izobraževati strojne tehnike, leto pozneje pa še meta- lurške tehnike. Največja pridobitev v tem obdobju je bil nov Srednješolski center, ki je bil zgrajen leta 1979 s samoprispevkom občanov. Kovinarji smo se vanj vselili v letu 1980. Obdobje srednjega usmerjenega izobraževanja, ki je trajalo od šol. leta 1981/82 do 1990/91 je bilo eno od najbolj spornih v novejši zgodovini srednjega šolstva. Poudarek je bil na splošni izobrazbi, premalo vsebin je bilo namenjenih praktičnemu pouku, ukinjen je bil zaključni izpit, proizvodno delo in pripravništvo pa ni odigralo funkcije usposabljanja za poklic. V tem času je popolnoma zamrlo obrtno izobraževanje. Kljub vsem napakam smo v strojništvu in metalurgiji takrat znatno povečali obseg izobraževanja, saj je bilo dovolj kadrovskih štipendij, zaposlitev pa je dobil vsak absolvent. Z drugim občinskim samoprispevkom smo v letu 1983 zgradili še specializirane učilnice in delavnice, leta 1985 pa večnamensko športno dvorano. Tako je postal Srednješolski center Ptuj eden od največjih in najmodernejših srednjih šol v Sloveniji. Prenova kritiziranega srednjega usmeijenega izobraževanja se je pričela že leta 1987, dokončno pa je bila izvedena leta 1991. Programsko sta bili ločeni poklicna in tehniška šola, povečal se je fond ur za praktični pouk, prilagodijo se programi avtomehanik in avtoklepar za obrt in drobno gospodarstvo, uvede se matura. Srednješolski center se leta 1993 reorganizira v enovit zavod s 5 šolami, triletne programe združimo v poklicni elektro in strojni šoli, štiriletne pa v tehniški elektro in strojni šoli. Ta organizacijska oblika preživi samo 3 leta. Kriza v kovinsko-predelovalni industriji in strojegradnji je močno vplivala na vpis v vse programe strojništva. Na zahtevo obrtnikov smo pričeli v šol. letu 1992/93 izobraževati avtomehanike po obrtnem sistemu izobraževanja, dve leti pozneje pa še avtokleparje. V letu 1995 smo se vključili v projekt izobraževanja mojstrov za strojne mehanike in oblikovalce kovin. V praktični pouk smo uvedli poučevanje po projektni metodi, ki je dalo odlične rezultate. Leta 1996 smo dogradili avtomehanično delavnico in jo / opremili s testno stezo, naslednje leto je bil zgrajen pri centru manjši atletski stadion in športna igrišča. V tem času je bilo zelo živahno mednarodno sodelovanje s poklicno šolo iz Nemčije in firmo Mercedes-Benz iz Stuttgarta, ki nam je večkrat podarila učne modele za pouk avtomehanikov. Pri tem nam je znatno pomagala firma Dominko iz Ptuja. V skladu z novo šolsko zakonodajo je bil leta 1996 ustanovljen Šolski center Ptuj s 5 šolami. V Poklicni in tehniški strojni šoli smo ponovno združili vse programe strojništva od II. do V. stopnje zahtevnosti. V obdobju zadnjih petih let (1997-2002) smo največ pozornosti posvetili programski utrditvi šole, povečanju vpisa v vse programe, kvalitetnemu izvajanju pouka, zmanjšanju osipa, strokovnemu izobraževanju učiteljev, uvajanju informacijske in CNC ter CAD/CAM-tehnologije v pedagoško delo, promociji šole na razstavah, sejmih in prireditvah ter sodelovanju v razvojnih projektih s socialnimi partnerji. V šolskem letu 1997/98 smo pričeli izobraževati avtomehanike in avtokleparje po dualnem sistemu, leto pozneje pa še kleparje krovce. Vpis v te programe je bil v začetku zelo dober, sedaj pa počasi upada zaradi neurejenih odnosov med socialnimi partnerji na področju financiranja. Pozitivni razvojni trendi v kovinsko-predelovalni industriji v tem obdobju so vplivali na večje povpraševanje po strokovnjakih na trgu dela. Zato smo v sodelovanju z OŠ izvajali projekt usmerjanja učencev v programe strojništva, kije dolgoročno naravnan in že daje dobre rezultate. Silovit razvoj informacijske tehnologije je zahteval tudi na naši šoli spremembo strategije posodabljanja. Vsa razpoložljiva sredstva smo vložili v nakup programske opreme (SOLID EDGE, EDGE CAM, CATIA V5), v nakup zmogljivejših računalnikov in v pridobitev CNC-obdelovalnega centra. Pri tem so nam pomagali MŠZŠ, podjetje LP Mycron iz Ptuja in donatorji. Žal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nismo uspeli obnoviti strojnega parka v šolskih delavnicah, ki je zastarel, saj so bili stroji nabavljeni že leta 1983. Kljub vsem težavam smo vsako leto izboljšali učni uspeh celotne šole, ki se je v šol. letu 2001/02 dvignil na 94% ter uspeh na zaključnih izpitih in poklicni maturi, ki se je gibal med 98-100%. Ne smemo pozabiti odmevnih rezultatov dijakov in njihovih mentorjev, saj so dosegli kot posamezniki odlične rezultate na srečanjih strojnih šol Slovenije in v ekipi regije Podravja in Pomurja. Ob zaključku te kratke kronologije želim navesti še en suhoparen, a bistven podatek o številu diplomantov v 35 letih samostojnega dela Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj: izobraževanje od II. do V. stopnje zahtevnosti je zaključilo 4935 dijakov in vajencev ter okrog 500 odraslih, kar predstavlja velik strokovni potencial za razvoj industrije in obrti v Podravju in Sloveniji. In kakšna je naša vizija razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju ? Želimo postati izobraževalno središče za kvalitetno poklicno, tehniško in višješolsko izobraževanje mladine in odraslih v strojništvu in metalurgiji, ki bo primerljivo v evropskem prostoru. Pričakujemo, da se bo v prihodnje industrijska struktura spremenila, nastalo bo več manjših podjetij, ki se bodo medse- ■KHLMAfN bojno povezovala zaradi konkurence na trgu. Tehnološka zahtevnost proizvodov in procesov se bo dvignila, kar bo zahtevalo specializacijo, dobro usposobljen tehniški kader in vlaganje v marketing. Šola se bo morala prilagoditi mednarodnim standardom znanja, zato bo potrebno razvijati ključne in specifične kompetence za posamezno poklicno področje. Programi bodo morali biti bolj fleksibilni in modularno zgrajeni, da bo omogočena večja prehodnost znotraj stroke. Temeljne razvojne naloge šole so naslednje: - razširiti programsko ponudbo v strojništvu z novimi programi, ki bodo privlačni za mladino in odrasle ter uporabni v gospodarstvu in obrti; - izvajati program tehniške gimnazije; - pripraviti in izvajati višješolski program v interdiscplinami povezavi z elektro šolo; - ponovno oživiti izobraževanje v metalurgiji za poklice preoblikovalec kovin in metalurški tehnik; - intenzivno sodelovati pri prenovi programov za poklicno in strokovno šolstvo in poizkusno izvajati nove programe; - izboljšati kakovost dela v šoli in omogočiti učiteljem strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje na področju informacijske tehnologije, novih tehnologij ter specialnih metodik; - nadaljevati s projektom posodobitve specializirane učilnice in delavnice za CNC in CAD/CAM-tehnologijo v sodelovanju z MŠZŠ, CPI in gospodarstvom; - ustanoviti Medpodjetniški izobraževalni center za strojništvo in elektrotehniko v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim središčem Bistra iz Ptuja, gospodarstvom, obrtjo, MŠZŠ in občinami Spodnjega Podravja in Prlekije; - sodelovati v projektih, za izobraževanje brezposelnih oseb in v mednarodnih projektih. Ravnatelj Milan Cimerman, prof. 12 zfytycàn Odprtje prostorov Centra interesnih dejavnosti SP edemnajstega januarja so bili slovesno odprti prostori Centra interesnih dejavnosti. Predstavitev žepne zloženke Ptuja & očitniško društvo Peregrin Ptuj je prostovoljno, neprofitno združenje, ki deluje predvsem na področju mladinskega turizma. Ustanovljeno je bilo leta 1997. Ukvarja se s prodajo mladinskih popustnih kartic (IYHF, EURO < 26...), s posredovanjem koristnih informacij za potovanja v tujino ter z informiranjem o zanimivem dogajanju doma. Ob svoji osnovni dejavnosti pripravlja tudi samostojne projekte s področja razvoja in turizma. Eden takih je tudi izdelava žepne zloženke Ptuja. Slovesnosti so se udeležili dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo, znanost in šport, dr. Jozsef Györkös, državni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo, poslanca Državnega zbora RS Lidija Majnik in Anton Butolen, dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, župani občin Majšperk, Markovci, Kidričevo, predstavniki Urada RS za mladino, svetniki Mestnega sveta MO Ptuj, Jelko Gros, direktor Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, Mirko Vaupotič, nekdanji namestnik direktorja Urada RS za mladino, predstavniki številnih slovenskih mladinskih centrov, klubov in društev, predstavniki ptujskega gospodarstva, direktorji ptujskih javnih zavodov in številni drugi obiskovalci vseh starosti. Prostore je simbolično odprl predsednik dijaške sekcije Kluba ptujskih študentov, dijak 3. letnika Gimnazije Ptuj, Lovro Centrih. V programu so nastopili Akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov pod vodstvom Robija Feguša, Plesna družina Gea v koreografiji Majde Fridl, duet flavte in kitare, ki sta ga sestavljala Marko Korošec in Jaka Banič, in Maruša Samobor Gerì z recitacijo pesmi Srečka Kosovela. Slike v klubskem prostoru so delo Tomaža Plavca. V prostorih Centra od odprtja dalje delujejo mladinski klub, info točka in spletna kavama. Mladinski klub je namenjen predvsem prostemu času in neformalnemu druženju mladih, v njem pa kajenje in uživanje alkohola ter drugih drog ni dovoljeno. Info točka deluje vsak delovni dan in vsem zainteresiranim posreduje najrazličnejše informacije. Spletna kavarna omogoča brezplačno uporabo interneta in elektronske pošte, namenjena pa je vsej javnosti, ne le mladim. Obiskovalci lahko dobijo tudi nasvete pri uporabi računalnika, če jo potrebujejo. Na dan odprtja je večer pripadel ptujski glasbeni skupini Kvinton, dijaška sekcija Kluba ptujskih študentov pa je poskrbela za naslednji koncert z gosti iz Idrije. Potopisna predavanja se bodo nadaljevala dvakrat mesečno, za ustvarjalne vseh starosti so ob sobotah med 10. in 12. uro organizirane delavnice. Poleg naštetega se v prostorih odvija vrsta dejavnosti, od srečevanja foto in novinarske skupine do tečaja znakovnega jezika gluhih, izobraževanja mladih prostovoljcev, seminarjev, vaj različnih skupin itn. Prostori so odprti vsak dan od ponedeljka do četrtka od 8. do 20. ure, v petek do 23. ure, v soboto pa od 10. do 14. ure in od 19. do 23. ure. Namen projekta je bil predstavitev čim več različnih storitvenih dejavnosti, ki jih obiskovalec Ptuja ob svojem obisku lahko potrebuje, ter prispevek k dojemanju turizma kot dejavnosti, v kateri ima vsak svojo vlogo, ki je v različnih situacijah sicer različno pomembna, a vedno nepogrešljiva. Naš cilj je bil narediti lično in koristno zloženko za vsak žep, kar nam je, skupaj z našimi sponzorji in donatorji, tudi uspelo. Projekt je potekal od julija do konca decembra 2002. Zloženka je barvna. Zaprti format men 8x4 cm. Vsebina je informativna in kulturna. Vsebuje plan mesta in avtokarto okolice, koristne naslove, predstavitve sponzorjev, kulturno noto pa ji daje Glosa o mestu ob Dravi, ki jo je napisal Tone Pavček. Naklada zloženke je 10.000 izvodov. Izdana je bila izključno s sredstvi, ki sojih prispevali sponzorji in donatorji, generalno sponzorstvo pa so prevzele Terme Ptuj. Idejna zasnova in vodenje projekta je delo PD Peregrin Ptuj. Vodja projekta je bila Andreja Črešnjevec. Zloženko so oblikovali v agenciji Altius, natisnili pa so jo v tiskarni ČukGraf v Postojni. Zloženka je na voljo na vseh pomembnejših turističnih točkah mesta in na sedežu društva na Osojnikovi 9. Ker je namenjena tudi Ptujčanom, ki želijo biti “turistični informatorji” ali preprosto vedeti, kje je kaj, vas vabimo, da jo poiščete ob ogledu katere od znamenitosti našega mesta. Kdo ve, morda se boste prav vi zapletli v pogovor s katerim od obiskovalcev našega mesta, ki vas bo poprosil za informacijo. Z malo zloženko, ki jo je izdalo počitniško društvo PEREGRIN, boste lahko odgovor v vsakem trenutku ”'potegnili iz žepa”. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo vsem sponzorjem in donatorjem, ki ste omogočili naše delo, in upamo, da bomo v prihodnje še večkrat uspešno sodelovali. Andreja Črešnjevec, predsednica PD Peregrin Ptuj Mnogi ugledni gostje iz javnega življenja so se udeležili otvoritvene slovesnosti v klubskem prostoru Cid-a. Foto: Langerholc Naslovnica žepne zloženke. Foto: Boris Farič \ / 30. JANUAR / PROSINEC 2003 ril ZA MLADE, KULTURA ŠOLSKI SPIS DRUŠTVO ZRELI VEDEŽ PTUJ Planinski izlet ovembrsko soboto smo se odpravili na pia• ninski izlet na Ribniško Pohorje. Na pot smo se odpravili z avtobusom, ki nas je na Ptuju pobral ob 8. uri. Peljali smo se skozi Maribor in nato po dolini reke Drave. Med vožnjo po dolini smo videli nekaj hidroelektrarn, med njimi tudi najstarejšo v Fali. To elektrarno so zgradili že med prvo svetovno vojno. i 4* / * . * * .. ' * Skozi Pohorske gozdove... Foto: Primož Trop Počasi smo se poslovili od doline reke Drave, saj smo po kratki vožnji zavili levo na most in tako prečkali reko Dravo. Drava je bila kalna in precej visoka, zaradi tega pa tudi deroča. Takoj za mostom smo se začeli počasi vzpenjati, ves čas pa so nas na levi in desni spremljala visoka drevesa. Zaradi nenehnega vzpenjanja se je v Pri Ribniškem jezeru. Foto: Primož Trop nas planincih vzbudilo veliko upanje, da bomo kaj kmalu zagledali sneg, vendar smo z žalostnimi obrazi spoznali, da je bilo naše upanje in želja zaman. Vreme je bilo sicer lepo, a vse prej kot zimsko. V nam nepoznanem kraju smo izstopili in se peš napotili po ozki gozdni stezici, polni listja. Pot nas je vodila do planinskega doma Pesnik. Ob prihodu do doma sta nas oskrbnik in oskrbnica sprejela s prijazno besedo ter nas pogostila z vročim čajem. Po krajši malici, seveda iz nahrbtnika, smo se odpravili naprej po idiličnih pohorskih gozdovih proti Črnemu vrhu - najvišji točki Pohorja (1543 m). S Črnega vrha smo odšli proti Ribniški koči in naprej do Ribniškega jezera. Tu smo se po vlažnih deskah drsali, igrali in tudi slikali. Potem smo se morali hitro vrniti proti Ribniški koči, kjer sta nas čakala avtobusa. Zapeljali smo se do prve koče na Pesniku. Tukaj smo napisali kartice staršem, babicam oz. dedkom, še pomalicali preostale dobrote ter se počasi odpravili proti dolini reke Drave in naprej proti domu. Vožnja je kaj kmalu minila, druženja, s tem pa tudi veselja in razigranosti, je bilo konec. Na Ptuju so nas pričakali naši starši. Kljub rahli utrujenosti je bil to prelep sobotni dan. Želim si, da bi takih sobot bilo še nekaj, vendar zasneženih, da bi se lahko kepali in drčali po zadnjih plateh! Hvala šoferjema avtobusov za varno vožnjo in srečen povratek domov. Prav lepa hvala tudi vodnikom mladinskega odseka Planinskega društva Ptuj. Tadej Kolar 4.b, OŠ Olge Meglič 3. pohod po Ptujski kulturni poti rugega januarja je Društvo Zreli vedež iz Ptuja pripravilo že 3. pohod po ptujski kulturni poti v spomin na naša velika rojaka, in sicer na pisatelja Ivana Potrča in znanstvenika dr. Matija Murka. Letos praznujemo Ptujčani 90-letnico rojstva in 10-letnico smrti našega velikega rojaka Ivana Potrča, po katerem nosi ime tudi naša knjižnica. Prav zaradi tega so v knjižnici pred pohodom pripravili proslavo, s katero so pospremili na pot več grebenih, so se popotniki v prijetnem klepetu spustili h glavni cesti na Štuke, kjer je rojstna hiša pisatelja Ivana Potrča. Prijazni sorodniki so tudi letos pripravili bogat in prisrčen sprejem, ki so si ga pohodniki dobro zapomnili, saj so spo- Štefka Kučan z »zrelimi vedeži« na Potrčevi domačiji na Štukih 13.11.2002 kot 500 pohodnikov od blizu in daleč. Pripravili so tudi lično zloženko o pisatelju in njegovi poti. V mrzlem zimskem jutru so se nato pohodniki pod vodstvom vodnikov PD Ptuj odpravili proti Krapše-vim, kjer so jih pričakali člani Zrelega vedeža s prvim okrepčilom in dobrodošlico. Popotnike smo vodili po grebenu nad Dravo, od koder je v lepem vremenu ves čas prelep razgled na bližnje in daljne vrhove od savinjskih in kamniških vrhov do Donačke gore, Haloz in dalje med hrvaške vrhove, ki se dotikajo panonske nižine. Med razgledovanjem in razmišljanjem o pisateljevem otroštvu, ki se je godilo prav na teh znali gostoljubnost in spontanost ljudi v naših krajih. Ob strugi potoka Grajena, kjer je še danes vidna »zajza* za mlin, ki je bil nekoč v tej hiši, so pohodniki nadaljevali pot proti Pohodniki pred Knjižnico Ivana Potrča, 2. januar 2003 14 zfypééw KULTURA, PRIREDITVE novim nasadom vinske trte in Širčevemu Štoku do Herbersteinove viničarije, kjer so se spet lahko ogreli s toplimi napitki. Pripravili so jih lastniki obnovljene, etnološko zanimive kmečke hišice. Mrzel, vetroven zimski dan ni mogel do živega zadovoljnim pohodnikom, ki so se na vsakem koraku lahko prepričali, kako znamo tudi na Ptuju sprejeti ljudi dobre volje in odprtega srca. Ves čas pohoda seje slišalo odobravanje in čudenje nad doživetim. Dolga kolona pohodnikov se je od tu dalje počasi trgala, vsakdo je zavil kam na dvorišče znancev ali prijateljev, kjer je v hladnem jutru zaželel še srečo v novem letu. Proti Murkovi domačiji na Drstelji, od koder je prelep razgled na bližnji Destrnik, kamor je Murko hodil v šolo, so se pohodniki razživeli in bi polni energije še nadaljevali pot. Kljub temu so si vzeli čas in z zanimanjem prisluhnili besedam daljnega Murkovega sorodnika iz Zgornjih Hoč, ki je posebej za to priložnost izdelal spominsko pohodniško gorjačo, na kateri je zapisana zahvala za ohranjanje spomina na naše velike može. Vidno ganjen nad številno udeležbo je pred hišo pripravil tudi pogostitev s pristno kmečko gibanico, kar je bilo pravo presenečenje za vse pohodnike. Organizatorji so pripravili spominske kartončke pohoda, ki so jih razdelili na zaključni postaji pohoda pred turistično kmetijo Lacko, kjer so se tudi letos potrudili, da je pohod uspel in da se bodo pohodniki v te kraje še vračali Naj povem še, da je bil pohod posvečen tudi 50-letnici planinskega društva Ptuj in 5-letnici aktivnega druženja članov Društva Zreli vedež iz Ptuja. Pred dvema mesecema je to pot prehodila skupaj s člani Zrelega vedeža tudi Slovenka leta Štefka Kučan. Ves danje posvetila krajem in ljudem, ki jih v svojem svetovno znanem romanu Na kmetih opisuje Ivan Potrč. Naročila jim je, naj čuvajo to dediščino, ki je samo naša, enkratna in prelepa, da bi jo smeli zapraviti. Velika obveza in prijetna dolžnost, mar ne? Viktorija Dabič KOLNKIŠTA - RETROSPEKTIVA FILMOV WERNERJA HERZOGA Film je umetnost nepismenih i / / olnki&tin filmski krožek bo gostil vsako // nedeljo od 19. januarja naprej retrospektivo f/ sedmih filmov nemškega režiserja Wernerja Herzoga, najpomembnejšega predstavnika nemškega novega vala iz sedemdesetih let. Slednji predstavlja prelom s povojnim nemškim filmom, ki je bil zelo povprečen (znaten vpliv zavezniške cenzure), realističen in brez filmske simbolike, ter po drugi strani nekako nadaljuje vez z nemškim ekspresionizmom (Lang, Pabst, Murnau ...) iz dvajsetih let prejšnjega stoletja. Režiserji novega nemškega vala: Herzog, Fassbinder in Schörter so v svojih avtorskih pogledih kopali po tragičnih spominih svojih očetov, ki jih je močno zaznamoval nacistični totalitarizem kot žrtve ali sodelavce. Nacizma se niso lotevali na realističen način skozi resnične zgodbe, ampak s pomočjo alegorije in znatne rabe ekspresionistične simbolike. Življenjska zgodba Wernerja Herzoga je mešanica dejstev in fikcije, tako kot njegov filmski jezik. Snemal je igrane in dokumentarne filme in uspelo mu je mejo med žanroma zabrisati do konca, saj njegovi igrani filmi delujejo mnogokrat zelo dokumentaristično, dokumentarni pa umetelno in potvorjeno. Kot najboljši primer za to služi njegov, po mnenju večine kritikov, najboljši in najbolj avtobiografski film Fitzcarraldo. V njem je osrednji megalomanski prizor, ko 500 ljudi spravlja velik rečni pamik preko gore v perujski džungli. Da bi dosegel avtentičnost prizora, ni posegel po specialnih efektih, ampak je od svoje snemalne ekipe terjal skrajne napore v ekstremnih razmerah. S tem je film postal (dokumentarni) zapis o nadč- loveških prizadevanjih ekipe in režiserja, da uresničijo njegovo (egoistično) megalomansko vizijo. Tako je mejo med fiktivnim in dokumentarnim zabrisal do konca. Ko govorimo o Herzogu, pa nikakor ne moremo mimo Klausa Kinskega, ki je igral v petih, praktično najpomembnejših njegovih filmih. Njun odnos je posebno poglavje filmske zgodovine. Danes lahko mirno rečemo, ko pogledamo njuna, sicer zelo obsežna opusa, Herzoga kot režiserja in Kinskega kot igralca, da brez njunega ekscentričnega odnosa ne bi imeli teh cinefilskih stvaritev. Oba sta skozi svoj odnos sovraštva in ljubezni drug do drugega iztisnila iz sebe svoje skrajne talente. Za ponazoritev, ena od številnih, danes že kultnih zgodb iz njunega odnosa, govori, kako je Herzog operil pištolo proti Kinskemu, ko je hotel zapustiti prizorišče snemanja filma Aguirre, božji srd. Retrospektiva se bo začela prav z omenjenim filmom, sledil bo film Srce iz stekla, kjer je Herzog snemal z ekipo natu-rščikov, ki jih je predhodno hipnotiziral, nadaljevala pa s filmom Stroszek. V nedeljo, 9. februarja, bodo na sporedu njegovi štiije dokumentarni filmi, naslednjo nedeljo pa si bomo ogledali film Nosferatu: Fantom noči. Gre za predelavo, po Herzogovem mnenju, najboljšega nemškega filma, ki ga je režiral Murnau in nosi enak naslov. Retrospektiva se bo končala s filmoma Woyzeck in vrhunec dosegla prav na koncu s Fitzcarraldom. nedelja, 2. februar, 21:00 STROSZEK Film Wemeija Herzoga iz leta 1977. Zgodba o moškem s harmoniko, za katerega v nemški družbi ni prostora, zato si skupaj z nesrečno prostitutko Evo želi poiskati svobodo in srečo v Wisconsinu. Eden najbolj fascinantnih in hkrati najdepresivnejših pogledov na Ameriko, kar jih je kdaj bilo na filmskem traku. nedelja, 9. februar, 21:00 ŠTIRJE DOKUMENTARCI How Much Wood Would A Woodchuck Chuck (svetovno prvenstvo v dražbi goveda); La Soufričre (neizbežna katastrofa, ki se ni zgodila); Velika ekstaza rezbarja Steinerja (psihološka študija smučarskega skakalca); Leteči zdravniki vzhodne Afrike (različnost med kulturo afriških pacientov in logiko zahodne medicine). nedelja, 16. februar, 21:00 NOSFERATU: FANTOM NOČI Razkošna verzija pripovedke o Drakuli iz leta 1979. Hommage nemi klasiki Friedricha Wilhelma Mumaua, eden najbolj ekspresivnih in magičnih filmov Wemeija Herzoga. Pa tudi neverjetno kontemplativna verzija vampirske zgodbe, saj v njej Drakula nosi vso težo svoje večne mladosti in neumrljivosti. nedelja, 23. februar, 21:00 WOYZECK Film Wernerja Herzoga iz leta 1979 je močna zgodba o vojaku, ki ga socialne razmere privedejo do norosti in umora. Temelji na drami Georga Biichnerja. Človek proti naravi, narava proti človeku, človek proti človeku. Tragedija epskih razsežnosti z režiserjevim priljubljenim igralcem, prepričljivim Klausom Kinskim. Nina Milošič tfhpcan 15 KULTURE, PRIREDITVE Dan slovenske kulture eset let je že od takrat, ko se je v slovenski vladi pojavil predlog zakona, v katerem je bilo zapisano, da naj bi med drugimi ministrstvi opustili tudi kulturno. Kaj je bil razlog, da ta predlog nikoli ni prišel do državnega zbora, niti ni pomembno. Pomembno je, da ministrstvo še stalno imamo in še stalno praznujemo leto dni prej sprejeti državni praznik, 8. februar - nekoč imenovan Prešernov dan, danes slovenski kulturni praznik. in nam v ponos. Je pa kultura, ne glede nato, ali je 8. februar njen praznik ali ne, dosti več kot samo poezija. Kultura je vsesplošnost materialnih in duhovnih vrednot, 0 velikanu slovenske besede je bilo praktično napisano že skoraj vse. Z njim je slovenska poezija dosegla evropsko raven. Ustvaril je bisere narodne kulture, sebi v slavo Iz razstave v Mestni hiši 3.8.1996, ob prvem občinskem prazniku MO Ptuj (oba mestna statuta, meč, žezlo in pečat). DRUŠTVO SLOVENSKO-DANSKEGA PRIJATELJSTVA VABITA NA KONCERT ANSAMBLA, ZBORA IN SOLISTOV GIMNAZIJE IZ NYBINGA (DANSKA) Dirigent: Christian Oie Pallesen Gost: saksofonist Jens Christian Jensen Na programu: »pop* glasba in v sodobne ritme »prevedena* danska ljudska glasba. Koncert bo v sredo, 12.2.2003, ob 18.00 v Gimnaziji Ptuj. Vstopnine ni Otvoritev viteške dvorane na ptujskem gradu, maj 2002. Slavnostna govornica je bila ministrica za kulturo Andreja Rihter. Foto: Farič ki jih je človek ustvaril in izoblikoval v svojem razvoju z namenom, da obvlada naravne sile, razvije proizvodnjo in poišče rešitve za družbene naloge nasploh. Kultura so tudi vsi dosežki v znanosti, umetnosti, so navade, etika in nenazadnje tudi državna ureditev. Vsaka generacija začne svoje bivanje v takrat obsto- ječem kulturnem okolju, takrat veljavnih družbenih vrednotah, jih razvija naprej in spreminja. Zmotno je prepričanje, da ima slovenska kultura svojo zgodovino, njena zgodovina je tudi naša in Prešeren lahko mimo spi v svojem gaju. V glavnem smo dosegli in presegli njegove želje in hrepenenja. Ignac Vrhovšek MESTNA OBČINA PTUJ prireja v sodelovanju z Območno izpostavo JSKD Ptuj in Zvezo kulturnih društev Ptuj osrednjo slovesnost OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Slovesnost bo v petek, 7. februarja 2003, ob 19. uri v Narodnem domu, Jadranska 13, Ptuj. Slavnostna govornica bo Tjaša Mrgole Jukič, direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Najvišja priznanja za uspešno delo na področju kulture bodo podelili Mestna občina Ptuj, JSKD Območna izpostava Ptuj in Zveza kulturnih društev Ptuj V kulturnem programu bosta nastopila Trio Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in Glasbeno gledališče Melite Osojnik. Vljudno vabljeni dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj 4A PREDSEDNIK ŽRK MERCATOR TENZOR MIRAN SENČAR Ptujska ženska rokometna ekipa trdna in udarna rŽRK Mercator Tenzor Ptuj je zavel nov veter. Napredek je očiten, z njim pa doseg domačih deklet 1. mesto v družbi B ligaši c -vzhod. Ptujčanke so pokazale podobo, ki znova navdušuje in »trgovke« doživljajo novo pomlad. Toda še pred kratkim ni kazalo tako. Zapuščina iz prejšnje sezone ni bila spodbudna in pred novim vodstvom je bila težka preizkušnja. Na vročo trenersko klop je sedel nov strokovnjak, Ormožan Vlado Hebar, ki že sestavlja in pripravlja ekipo, sposobno za boj s prvoligaško konkurenco. Predsednik kluba Miran Senčar pa je v pogovoru za Ptujčana povedal, zakaj bo v nadaljevanju rdeče-belim lažje in tudi težje. V jesenskem delu sezone je ptujska vrsta ŽRK Mercator Tenzor pokazala povsem drugačno podobo kot v preteklih. Spremenil se je slog igre, miselnost znotraj kluba. Kje vi vidite največji napredek? »Treba je bilo najti pravo mero samodiscipline in organiziranosti. Ustvarjalnost igralk je dobrodošla, saj je to nadgradnja načrtnega dela. V primerjavi s prejšnjim obdobjem smo pridobili predvsem z igralskim kadrom. Če smo imeli takrat v nekaterih fazah igre težave, je sedaj rešitev precej več. S Katjo Šincek, Sabino Majcen, Katarino Mikolič, Manuelo Molnar, Bernardo Ramšak, Tjašo Brumen, Lucijo Hame-ršak, Katjo Kelenc, Lino Bezjak... Žal mije za Evelin Podvršek, ki bi dobila precej večjo minutalo, če se ne bi poškodovala. Okrepitvam se je torej pridružila vrsta obetavnih rokometašic, ki lahko igrajo na tej ravni.« Je bilo to, kar smo videli v prvem delu, največ, kar je mogoče ta čas povleči iz te ekipe? »Težko bi ocenil. Izpolnili smo vse dogovoijeno, precej pa je napredovala tudi igra, ki je zdaj za gledalce privlačna in navdušujoča. Včasih bi lahko igrali bolj počasi in nekoliko hranili moči, a prihodnost rokometa ne gre v to smer, temveč v visoko dinamiko igre, visok ritem, protinapade, veliko kombinatorike v napa- dih s hitrim zaključkom.« Torej je še nekaj stvari, ki bi se jih dalo popraviti? »Obramba je bila gotovo naš najboljši del. V napadu je še nekaj težav. Dijana Radek in Marjeta Nojinovič sta kot naši najmočnejši igralki nenehno pod drobnogledom tekmic. Nanju se najbolj pripravljajo in igrajo najbolj trdo obrambo. O napredku Edite Pučko in Silvije Cvetko ne gre izgubljati besed. Rezerve so predvsem v zorenju in pridobivanju izkušenj igralk, ki prihajajo. Prehod iz kadetske in mladinske lige na to raven je zanje zelo velik korak.« Napake v napadu so bržkone povezane z dobro igro v obrambi. V njej ogromno energije porabi Tanja Rau-kovič, ki ji nato zmanjkuje sape pri organizaciji igre. »Raukovičeva je res odlično igrala v obrambi in pri tem porabila ogromno moči. V Mercatorju Tenzorju imamo na zunanjih položajih pač več igralk, ki lahko razbremenijo Velenjčanko, Snežo Rodič in Meto Majnik.« Največja rezerva je vseeno v širitvi igralskega kadra. Kakšni so načrti za priključitev poškodovanih Metke Šijanec, Sneže Rodič in Lidije Sreber-njak, ki končuje študij v Ljubljani? »Ne glede na to, da vse igralke napredujejo, bo brez še kakšne okrepitve preskok iz srednjega dl l/HT («1&W U1I/MT ZRK Mercator Tenzor Ptuj. Foto: Črtomir Goznik razreda na višjo raven bržkone nemogoč. Potrebujemo kvalitetne dopolnitve, pri katerih pa bomo morali ravnati sila preudarno in ne pričakovati, da bodo z njimi uspehi prišli sami od sebe. Z Biljano Lakič smo povečali vrednost vratarskega para, pod velikim vprašajem pa je vrnitev krožne napadalke Sre-bemjakove, katere kakovost bi nam predvsem v obrambi prinesla drugačen pristop in dodatno ostrino. Rodičeva je z dosedanjimi predstavami pokazala, da je izjemno raznovrstna igralka in se dobro znajde na vseh položajih. Zelo nas je prizadela poškodba Šijančeve, njena daljša odsotnost bo nedvomno pomenila veliko pomankljivost, saj je bilo od nje veliko odvisno v obrambi in v napadu.« Prav turnir »Kurentova maska« - Ptuj 2000 opozarja, da se pri Mercator Tenzorju osredotočate predvsem na delo z mladimi in ustvarjanju bodočih prvoligaških igralk. »Ne gre pač prezreti spoštovane ptujske šole, ki je vzgojila vrsto sijajnih rokometašic, kot so bile Renata Petek, Nina Maračič, Anja Potočnik in še mnoge druge, ki so igrale vidno vlogo na slovenski sceni. Pravi rokometni dragulji pa so Srebernjakova, Podvrškova, Brumnova, Maj-nikova in Bezjakova, s katerimi bomo zagotovo igrali eno izmed vidnih vlog v najvišjem razredu tekmovanja.« Je bil projekt »1. A ŽRL 2003« na trdnih nogah, če potegnete črto pod to, kar se je s ptujskim klubom dogajalo minulo jesen in stvarmi, ki se mu obetajo v prihodnje? »Cilj je visoko zastavljen in bo zanj treba še veliko postoriti. Z nekaj izboljšavami so odprte vse možnosti. Jesenska preizkušnja je uspela, a se je treba zavedati, da nam bo vedno težje. Naša ekipa je postala resna, tekmice nas spremljajo in snemajo, poznajo naše igralke. Vseeno pa pričakujem, da bo za ptujska dekleta nadaljevanje odskočna deska za napredovanje v višji rang tekmovanja.« Novo leto? »Sončno!« Ivo Kornik Š/hporn 17 TRADICIONALNA MEDNARODNA ZLATA ROKAVICA SLOVENIJE Zlate rokavice Nikolovu J / noge čestitke ne le prijateljev, tudi tek-/ / mečev in zvezdnikov ter predstavnikov f/ f C7 medijskih hiš, so v dolgi postrevijalni noči v prostorih gostoljubnega lokala Branka Klinca na Rogozniški cesti najbolje poplačale vloženo energijo, skrb in ambicije predsednika organizacijskega odbora in čelnika BK Ptuj Slavka Dokla za pripravo 22. članske moške, 3. mladinske in 2. ženske mednarodne boksarske revije za Zlato rokavico Slovenije. »Utrujenost je res zelo velika, saj je celoten projekt sad trdega dela,« je dejal Slavko in skromno dodal: »A zdaj prevladuje predvsem zadovoljstvo, saj so rezultati dolgoletnih prizadevanj vidni in taka prireditev, kot je bila decembra v dvorani Center, meni in številnim sodelavcem daje novo energijo in ideje za nadgrajevanje naše Zlate rokavice, ki bo znova konec leta 2003.« Presenetljiv začetek z atraktivnim nastopom učenk OŠ Olge Meglič in PK Pingo. Otvoritev tekmovanja je bila v domeni vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj Ivana Vidoviča, kije v slavnostnem nagovoru poudaril. »Boks je le eden od športov. Ima veliko privržencev in tudi nasprotnikov. Zaradi svoje izraznosti je lahko tudi napadalno in agresivno sredstvo, lahko pa predvsem plemenita športna veščina. Trudimo se, da ima boks v Ptuju primerljive pogoje z ostalimi športi. Zato pa so zaslužni tudi in predvsem člani tega kluba in njegovo vodstvo.« Revija je postregla z odličnim boksom. Na žalost se tekmovanja kljub obljubi niso udeležili boksarji iz Italije in Avstrije, tako da so poleg slovenskih nastopili le še hrvaški tekmovalci. Domača predstavnica Dominika Šajtgel, ki si je na lanski reviji prislužila zlato rokavico, je tudi tokrat boksala v velikem slogu in na hitro opravila s Celjanko Lidijo Antonič, dvoboj Ljubljančank Katje Zatler (BK Ljubljana) in Kade Omerovič (Tomohawk Ljubljana) pa se je končal z zmago slednje, ki je prav tako zmagala po prekinitvi v prvi rundi. »Zavedala sem se, da je to moja velika priložnost, ki je nisem hotela zapraviti. Vseskozi sem bila prepričana o uspehu. Z zmago sem dokazala, da lahko premikaš gore, če le verjameš vase,« je samozavestno dejala Dominika. V mladinskih kategorijah sta se veselila Grega Lovišček iz Slovenske Bistrice, ki je premagal Ptujčana Saša Pučka, in Ptujčan Albin Novak, ki je premagal Daniela Gvero iz BK Dolomiti. »Zavedam se - položaj v mladinski konkurenci se je naenkrat zasukal. Kos pa mu bom samo, če se bom še naprej osredotočal na samo boksanje, izpopolnjevanje tehnike in psihično pripravo na borbe, ne pa si polnil glavo z apetiti po rezultatih. Ti so seštevek smotrnega dela in ravnanja. Moja športna filozofija je preprosta: ne odnehaj, dokler lahko napreduješ, pa čeprav počasi!« je odločen najperspektivnejši slovenski boksar Sašo Pučko. V članski konkurenci so gledalce najbolj navdušili dvoboji med Dušanom Rakušem in Vladkom Nikolovom, Boštjanom Kerinom in Damijanom Selom ter med Borisom Horvatom in Markom Pečovnikom. Rakuš in Nikolov sta prikazala izvrsten boks, udarci so deževali z leve in desne, za spoznanje več pa jih je zadal Mariborčan. Neobjektiven sodnik v ringu je kar trikrat štel Ptujčan, a se je slednji vselej zbral in nadaljeval dvoboj. »Mislim, da je ta dvoboj navdušil tudi najzahtevnejše boksarske sladokusce. Nekajkrat sem bil v položaju, ko bi tekmeca lahko spravil na tla, kar pa nisem znal oziroma mogel izkoristiti. , Šajteglovi in Loviščku Nosilci zlatih rokavic in pokalov za borbenost. Foto: Langerholc Za usodni udarec mi je zmanjkalo moči, za nameček pa je borbo oviral tudi nekorekten sodnik v ringu. Toda Nikolov se je izkazal za tehnično dobro podkovanega, odpornega in žilavega boksarja. Prepričan sem, da bi se večina drugih borcev po takšnih udarcih zgrudila na tla,« je nejevoljen in razočaran povedal Rakuš. Legenda ptujskega boksa Horvat, ki se je že pred tremi leti poslovil od aktivnega nastopanja, se je nenadejano spet pojavil v ringu. »Toda nocoj sem zares sklenil aktivno boksarsko pot. Sedaj se bom še bolj posvetil treniranju deklet v BK Ptuj,« je nasmejan po dvoboju razpredal Horvat. Ta se je končal s sodniško odločitvijo 2 : 1 v njegovo korist. Najbolj prepričljivo je med gostitelji zmagal Kerin, ki je Šelu vsilil svoj slog, slednjemu pa je v zadnji rundi tudi zmanjkalo sape. »V prvi rundi sem boksal previdno in prikrival svoje znanje tehnike in moči udarca, v končnici pokazal svojo premoč in zasluženo slavil,« je bil kratek odlični Kerin. Strokovna komisija je boje analizirala in predstavila najbolj borbene Antoničevo, S. Pučka in Rakuša, zlate rokavice pa je dodelila Vladku Nikolovu med člani, Dominiki Šajtegel med članicami in Gregi Loviščku v mladinski konkurenci. Odličja so podelili: najstarejši ptujski boksar Marjan Berlič, direktor Športnega zavoda Ptuj Stanko Glažar in direktor HIT NG Rogaška Slatina Janez Pernek. Zelo slavnostno je bilo tudi ob podelitvi prestižnih diplom in plaket BZ Slovenije in BK Ptuj posameznikom iz rok Slavka Dokla. Iz obširnega seznama so jih izbrali prav zaradi izjemnega in dolgoletnega prispevka k ptujskemu boksu. Nastop šarmantnega Vladi- 18 (fytycan ŠPORT, HUMANITARNA DEJAVNOST mi rja Sitarja je prireditvi dodal potrebno dozo duha in inspiracije. Bleščeče je opravil svojo povezovalno nalogo in očaral s svojo profesionalnostjo. Sodili so Franc Stramšak, Marjan Avguštin, Albin Potočnik (vsi Maribor) in star boksarski maček Mile Mirkovič (Ptuj). »Že nekaj časa si prizadevamo, da bi Zlata rokavica Slovenije prerasla v turnir EABA, za kar pa je potrebno veliko več sredstev in ljudi tudi v organizacijskem smislu. Če bomo okrepili klube s podmladkom, bomo lažje našli tudi kvalitetne posameznike, ki bodo nekaj pomenili v Evropi in svetu. Ker se je v Sloveniji pojavilo već mladih kvalitetnih tekmovalcev, kot sta brata Ivan in Sašo Pučko, sta na Ptuju poslej ločeni mladinska in članska Zlata rokavica. V BK Ptuj si želimo vzgojiti še veliko vrhunskih tekmovalcev, še več Mercev, Novakov, Horvatov, Zavcev, Kerinov, ki bodo posegali ne samo po Zlati rokavici, temveč tudi po kakšni medalji na evropskih in svetovnih prvenstvih. Tako bo imelo naše prizadevanje pri vzgoji vrhunskih športnikov svoj smisel,» končuje v svojem slogu član Olimpijskega komiteja Slovenije Slavko Dokl. Rezultati: ženske do 60 kg: Šajtegel (Ptuj) - Antonič (Celje) 2 : O prek. v 1. rundi; do 63,5 kg: Zatler (Ljubljana) - Omerovič (Tomohawk Ljubljana) O : 2 prek. v 1. rundi; mladinci, do 60 kg: S. Pučko (Ptuj) - Lovišček (Slovenska Bistrica) O : 2; do 75 kg: Novak (Ptuj) -Gvero (Dolomiti Ljubljana) 2 : O; člani do 67 kg: Kerin (Ptuj) - Šel (Slovenska Bistrica) 2 NOGOMETAŠI ZA SONČEK : O; do 67 kg: Jamar (ŽŠD Avto center Krajnc Maribor) -Djurak (Metalac Zagreb) 2 : O; do 75 kg: Rakuš (Ptuj) - Nikolov (ŽŠD Avto center Krajnc) O : 2; do 81 kg: Kozamernik (Dolomiti Ljubljana) - Viščak (Ljubljana) O : 2 prek. v 3. rundi; do 91 kg: Muminovič (Tomohawk Ljubljana) - Pere-kovič (Velika Gorica) O : 2; do 91 kg: Bačurin (Velika Gorica) - Kostevc (Ljubljana) 2 : O predaja v 1. rundi; do 91 kg: Horvat (Ptuj) - Pečovnik (ŽŠD Avto center Krajnc) 2 : O. Ivo Kornik Zadovoljni so bili vsi r januarju je bil v dvorani Center na Ptuju zanimiv nogometni večer. Na pobudo kluba za mali nogomet »Poetovio« Ptuj in njegovega športnega direktorja Fredija Kmetca so se v malem nogometu pomerili: Majolka - Kovinostrugar-stvo Zamuda 5:1, NK Stojnci - NK Hajdina 4:3, Kera-mičarstvo Koren • KM N Vitomarci 4:4, NK Drava - NK Aluminij 3:1. Napovedi nogometašev ekipe Aluminija, da bodo premagali večne tekmece, so ostala neizpolnjena. Kidričani so se predstavili kot čvrsta, uigrana in kakovostna zasedba, kljub temu pa so Ptujčani igrali dopadljivo in v prvem delu zanesljivo. Trdna obramba, odlično pokrivanje in zapiranje ključnih gostujočih igralcev, v napadu domiselno in učinkovito, ritem brez nihanj, ki je zlomil igralce Aluminija, skratka, vse je bilo kar nekakšen ekipni trans igralcev Drave. Ptujski župan in mestni svetniki - Upravni odbor NK Drava 4:1. Občinski možje so navdušili. V enotni vrsti ni bilo slabega posameznika. Prepričljiva forma, kreativni napadalci in razpoložen vratar so ob disciplini ter borbeni igri glavne odlike zmagovalne vrste. Večino zadetkov so nogometaši z Mestnega trga dosegli iz prekinitev, pri čemer je župan Štefan Čelan njihov uspešni sistem strnjene obrambe in hitrih nasprotnih napadov samo še nadgradil z elementi povečane agresivnosti. Ekipa MO Ptuj je nastopala v zasedbi: Premzl, Čelan, Mesarič, Glažar, Kolarič, Petek, Levanič, Letonja, Napast, Kerin, Segulin, Tement in Šomen. UO Drave pa: Pongrac, Perger, M. Vogrinec, Vrabl, Mlakar, Zelenik, Furjan, Starček, Kmetec in I. Vogrinec. V tekmi večera sta merila moči Poetovia in prvouvrščena ekipa lige Simobil Vega Olimpia, za katero igrata tudi Ptujčan Vlado Kokol in Mladen Rudonja, strelec zadetka, ki je popeljal Slovenijo na svetovno prvenstvo. Zmagala je slednja z izidom 4: 1. Ekipa Ljubljančanov je nazorno pokazala, kaj so ključi do uspeha. Z bliskovitimi napadi in zanesljivo obrambo kontrolirana igra večino srečanja, taktična disciplina, izjemni posamezniki, ki v odločilnih trenutkih prispevajo, kar se od njih pričakuje, skratka prava mešanica za športni užitek. Ptujčani so tokrat izkazali (pre)velika nihanja, da bi se to ne Pobudniki akcije Nogometaši za Sonček (z leve) Fredi Kmetec, državni reprezentant Mladen Rudonja in predsednik NK Drava Ptuj Boris Perger. Foto: Brodnjak poznalo na tekmovalnem dosežku. Zapustila jih je tudi športna sreča, lahko bi se veselili, vendar pa so s svojo igro dokazali, da spadajo v sam slovenski vrh malega nogometa. Olimpijo so predstavili: D. Golob, Kosič, Kokol, M. Kmetec, Rudonja, Lazič in Fridl. Trener Maksimovič. Poetovio: S. Komik, S. Golob, Klinger, Kores, Vesenjak, Šterbal, M. Emeršič in A. Čeh. Trener Šalamun. Moram poudariti, da srečanja razen o prestižu niso odločala o ničemer! Dobrodelni turnir bodo udeleženci še dolgo pomnili po odlični organizaciji, s čimer je prireditvena ekipa pod taktirko Fredija Kmetca presegla vsa pričakovanja. Zagotovo bo dobila najvišjo oceno in poseben položaj. Slednji ji gre predvsem zaradi neverjetno prizadevnih in za humana dela zagnanih ljudi. Ne samo na igrišču, ampak tudi na prepolnih tribunah je bilo razpoloženje enkratno, na veliko zadovoljstvo vseh pa so pravico delili Rajh, Šegula, Kodrič in R. Krajnc. Celoten izkupiček od vstopnine, ki je znašal 250.000 tolarjev, ter sponzorska in donatorska sredstva je Ivan Vesenjak v imenu nogometašev predal predsedniku Društva za cerebralno paralizo Sonček s Ptuja Viliju Tomaniču. Ivo Kornik 0hpca/i 19 GOSPODARSTVO, RAZNO Na čelu Ptujskih pekarn bo odslej Dragica Murko DOSEDANJA DIREKTORICA PTUJSKIH PEKARN ERIKA MIHELAČ KONČUJE USPEŠNO KARIERO V PTUJSKIH PEKARNAH IN SLAŠČIČARNAH, KI JIH JE VODILA OSEMNAJST LET adzorni svet podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne, d.d., ki ga vodi Borut Bizjak, je na seji 18. decembra za direktorico družbe imenoval magistro Dragico Murko. Dosedanja direktorica Ptujskih pekarn in slaščičarn, d.d., Erika Mihelač, ki je družbo vodila osemnajst let, je nadzornemu svetu predlagala sporazumno prekinitev opravljanja funkcije, saj se želi upokojiti še v letošnjem letu. Nadzorni svet je njen predlog sprejel in za novo direktorico imenoval ekonomistko magistro Dragico Murko. Odločitev Erike Mihelač temelji na zdravstvenih razlogih, obenem pa je izpolnila tudi vse pogoje za svojo upokojitev. »Bogato in uspešno kariero v družbi Ptujske pekarne in slaščičarne končuje dosedanja direktorica Mihelačeva v obdobju, ko družba posluje dobro. Ocenjujemo, da bo družba s 123 zaposlenimi v letošnjem letu ustvarila tudi za 50 milijonov dobička, kar je zelo soliden rezultat za pekarsko dejavnost v Sloveniji. Zato nismo v nadzornem svetu imeli nobenih razlogov, da želje uspešne direktorice Erike Mihelač ne bi spoštovali. Prepričan sem, da bo Dragica Murko uspešno nadaljevala vodenje podjetja, ki igra Čestitka ob 90-letnici Antonu Horvatu, upokojenemu mizarju Železniških delavnic Ptuj, rojenemu 9. januarja 1913 v Kicarju 26, kjer še sedaj živi, je ob 90. rojstnem dnevu zapel Komorni moški pevski zbor, ob godu pa pevski zbor Komunalnega podjetja Ptuj. Na sliki je s slavljencem in hčerkama Antonijo Šuligoj in Rozalijo Štefanec, ki z družinama skrbita za očeta. Iskrene čestitke avtorja. Matevž Cestnik pomembno vlogo pri oskrbi s kruhom in slaščicami v Podravju,« je sklep, ki so ga člani nadzornega sveta potrdili soglasno, komentiral njegov predsednik Borut Bizjak. Poslovni rezultati Ptujskih pekam in slaščičarn kažejo, da bo družba letos presegla načrtovani obseg poslovanja. Njeni prihodki se bodo vrteli okrog 1,3 milijarde tolarjev. Družba se je v preteklih letih tudi tehnološko posodobila in danes sodi v skupino podjetij, ki bo lahko ohranila konkurenčnost in tudi kakovost, oboje merjeno s kriteriji za poslovanje tudi na enotnem trgu EU. Sporočilo za javnost iz Ptujskih pekarn in slaščičarn Najboljši v športu V novi kulturni dvorani Gimnazije Ptuj bo v petek, 31. januarja, ob 18. uri tradicionalna prireditev - proglasitev najboljših športnikov, ekip, uspešnih trenerjev in vaditeljev ter aktivnih športnih delavcev. Za športnike so bili nominirani: Aleš Damiš, AMD Ptuj-karting, Marcel Fekonja, KBV, Gregor Gazvoda, KK Perutnina Ptuj, Aldo Ilešič, KK Perutnina Ptuj, Boris Janžekovič, Aero-padalstvo, Boštjan Kerin, boks, Matjaž Majcen, NK Asfalti, Matej Marin, KK Pemtnina Ptuj, Aleksander Pučko, boks, Aljaž Rogelj, judo, Davorin Sluga, Atletski klub, Oton Velunšek, MD Avioteh, Matej Šibila, KBV. Za športnice pa: Ajda Brumen, tenis, Vanja Hotko, Aero-padalstvo, Nuša Mohorko, odbojka, Majda Raušl, strelstvo, Dominika Šajtegelj, boks, Nadja Šibila, KBV, Tanja Žuran-Putora, judo. Prireditev pripravlja Športni zavod Ptuj. Vabljeni ljubitelji športa. Milan Zupanc BODIČKE Novoletno okrasje Ptuj, mesto muzej, Ptuj, zakladnica tisočletij, Ptuj, moje mesto ... Slogani. V novo tisočletje je vstopilo in leto 2003 dočakalo nespremenjeno po okrasju na cestnem mostu, ki več tednov ponuja na kandelabre obešeno turistično okrasje. Kič, ki v decembru promovira mesto. Koliko je torej vredno “moje mesto”? Ali je le-to fraza, ki pride prav v nagovorih in zaobljubah odgovornih v občini? Kdo pripravlja načrte in kdo je odgovoren za izbor in financiranje mestnih olepšav? Ali je sploh kdo odgo- voren za izbor okrasja, ki vabi mimoidoče v mesto. V mesto kiča, mesto nečimrnosti tistih, ki skrbijo za naše mesto. CVETLIČNE - KRESNIČKE Novoletno okrasje: zgradba Perutnine, blagovnica Mercatorja, Mestna hiša in zgradba Upravne enote Ptuj in Energetika Komunalnega podjetja Ptuj ob Volkmerjevi cesti ter izvirna ureditev na zgradbi gledališča in mnoge zasebne stanovanjske hiše v in izven mesta. Evro Standard! Matevž Cestnik OBVESTILO o vpisu v 1. razred v devetletne osnovne šole na območju Mestne občine Ptuj za šolsko leto 2003/2004 Šolske novince bomo vpisovali: • v ponedeljek, 10. 2. 2003, od 8. do 14. ure, • v torek. 11. 2. 2003, od 8. do 14. ure in • v sredo, 12. 2. 2003, od 8. do 17. ure. Vpis je obvezen za otroke, ki so rojeni leta 1997. Otroke vpišete v šolo v šolskem okolišu, kjer je njegovo stalno oz. začasno bivališče: 1. OŠ BREG, Rogaška 6, 2251 Ptuj, tel. 782 66 81 Abramičeva ulica, Arničeva ulica, Čehova ulica, Čopova ulica, Draženska cesta, Finž-gaijeva ulica, Golobova ulica, Gromova ulica, Hauptmanič-eva ulica, Hreničeva ulica, Ilčeva ulica, Jezova ulica, Jurčičeva ulica, K mitreju, Kersnikova ulica, Koresova ulica, Lazarjeva ulica, Linhartova ulica, Majdina pot, Mariborska cesta, Mejna cesta, Mestni log, Meškova ulica, Mežanova ulica, Mlinska cesta. Na obrežju, Na postajo, Ob Dravi, Ob Studenčnici, Ob železnici, Pergerjeva ulica, Petrovičeva ulica, Poljska cesta, Pot v toplice, Povodnova ulica, Praprotnikova ulica, Prežihova ulica, Rimska ulica, Rogaška cesta, Sagadinova ulica, Seliškaijeva ulica, Selska cesta, Slekovčeva ulica, Sodnice, Spolenakova ulica, Stritarjeva pot, Suha veja, Tavčarjeva lica, Toplakova ulica, Trajanova ulica, Trdinova ulica, Tumiška ulica, Ulica 14. divizije, Ulica Haloškega voda, Ulica Pohorskega bataljona, Ulica Šerceijeve brigade, Ulica Žetalskega Jožeta, Ulica prvega maja, Vespazi-janova ulica, Zadružni trg, Zagrebška cesta, Zidanškova ulica, Žunkovičeva ulica, Sp. Hajdina št. 22/č in od št. 65 do 143, Draženci od št. 1 do 91, Lancova vas od št. 92 do 98. 2. OŠ LJUDSKI VRT, Župančičeva 10, 2250 Ptuj, tel. 745 16 21 Anželova ulica, Arbajterjeva ulica, Bevkova ulica, Cesta 8. avgusta, Flegeričeva ulica, Frankovičeva ulica, Frasova ulica, Gomilšakova ulica, Hercegova ulica, Kajuhova ulica, Kariževa ulica, Kicar, Kraigherjeva ulica, Krambergerjeva pot. Kratka ulica, Langusova ulica, Levstikova pot, Ljudski vrt, Meglova pot, Mestni Vrh od št. 1 - 17, Murščeva ulica, Na jasi, Natašina pot, Nova vas pri Ptuju, Obrtniška ulica, Osterčeva ulica, Peršo-nova ulica, Podvinci, Potrčeva cesta (neparne od št. 31 naprej, parne od št. 40 naprej), Prečna pot, Rabelčja vas, Rimska ploščad št. 24, 25, Slovenskogo-riška cesta, Svržnjakova ulica, Švajgerjeva ulica, Trubarjeva ulica, Ulica Anice Kaučevič, Ulica Anice Kolarič, Ulica Avgusta Hlupiča, Ulica Jožefe Lackove, Ulica Lackove čete, Ulica Stanka Brenčiča, Ulica 5. prekomorske od št. 1 -9, Ulica 25. maja - pame številke ter št 1 in 1/a, Vodova ulica, Zechnetjeva ulica, Zoisova pot, Žabjak, Žgečeva ulica, Župančičeva ulica. 3. PŠ GRAJENA, Grajena 60, 2250 Ptuj, tel. 754 40 30 Grajena, Grajenščak, Krčevina pri Vurbergu, Mestni Vrh št. 74 in 74/a ter od št. 76 - 122. 4. OŠ OLGE MEGLIČ, Prešernova 31, 2250 Ptuj, tel 749 20 10 Cafova ulica, Črtkova ulica, Čufarjeva ulica, Dravska ulica od št. 12-31, Erjavčeva pot, Gajzerjeva ulica, Grajska ulica, Jenkova ulica, Kettejeva ulica, Klepova ulica, Krčevina pri Ptuju od št. 64a - 87, Maistrova ulica, Med vrti, Mestni Vrh od št. 17a -73 in št. 75, Muzejski trg, Na gradu, Na hribu, Orešje, Pivkova ulica, Prešernova ulica, Raičeva ulica, Reševa ulica, Sovretova pot, Štuki, Ulica kneza Koclja, Ulica Vide Alič, Ul. 25. maja - neparne številke -(razen št. 1 in 1/a), Ul. 5. Prekomorske od št. 11 -21, Vičava, Volkmerjeva cesta od št. 16 naprej, Zavčeva ulica. 5. OŠ MLADIKA, Žnidaričevo nabrežje 1, 2250 Ptuj, tel. 771 19 71 Amuševa ulica, Aškerčeva ulica, Belšakova ulica, Brstje, Cankarjeva ulica, Ciril-Metodov drevored, Cvetkov trg, Čarmanova ulica, Čučkova ulica, Domavska cesta, Dravska ulica od št. 1-11, Gregorčičev drevored, Groharjeva pot, Hermanova ulica, Jadranska ulica, K jezeru, Kerenčičeva ulica, Kogojeva pot, Kokolova ulica, Krem-pljeva ulica, Kvedrova ulica, Macunova ulica, Mestni trg, Miklošičeva ulica, Minoritski trg, Mladinska ulica, Murkova ulica, Na tratah, Nova cesta, Novi trg, Ob Grajeni, Ob Rogoznici, Ormoška cesta, Osojnikova cesta, Panonska ulica, Potrčeva cesta (lihe do št. 29 in sode do št. 38), Puhova ulica, Rajšpova ulica, Remčeva ulica, Ribiška pot, Rimska ploščad (razen št. 24, 25), Rogozniška cesta, Satlerjeva ulica, Severova ulica, Slomškova ulica, Slovenski trg, Spuhlja, Šeronova ulica, Špin-dlerjeva ulica, Štrafelova ulica, Tiha pot, Trstenjakova ulica, Ulica Franca Kosca, Ulica heroja Lacka, Ulica Viktorina Ptujskega, Vegova ulica, Vodnikova ulica, Volkmerjeva cesta od št. 5 - 11, Vošnjakova ulica, Vrazov trg, Vrtnarska pot, Wilhelmova ulica, Zelenikova ulica, Žnidaričevo nabrežje. Starši naj imajo s seboj na vpogled vsaj en veljavni osebni dokument (osebna izkaznica, potni list) za otroka za zbirko podatkov o vpisanih učencih in njihovih starših: - podatki o učencih: ime in priimek, EMŠO, spol, datum, kraj in državo rojstva, prebivališče in državljanstvo ter zdravstvene posebnosti, katerih poznavanje je nujno za učenčevo varnost in za delo z učencem; - podatki o starših: ime in priimek, naslov prebivališča, telefonska številka, na katero je mogoče posredovati nujna sporočila v času, ko je učenec v šoli., Če bo vpis na posamezne šole presegal zmogljivosti, bo v sodelovanju s starši del vpisanih otrok prerazporejen v druge osnovne šole. Pri razporejanju otrok bo kot prvi kriterij upoštevana oddaljenost otrokovega bivališča od šole, morebitne specifične potrebe posameznih otrok in v okviru možnosti tudi želje staršev. Mestna občina Ptuj GLEDALIŠČE, RAZSTAVE, PRIREDITVE, ZA OTROKE ■ GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 2250 Ptuj Slovenija Telefon:+386 2 749 32 50 Faks:+386 2 749 32 51 gp@gledalisce-ptuj.si http://www.gledalisce-ptuj.si ŠPORTNI ZAVOD 2250 PTUJ, ĆUČK0VA 7, TEL: 02 787 76 30 FAX 02 787 76 31 Športne prireditve Program Gledališča Ptuj ZA OTROKE I. februar 2003 ob 10. in 11.30 uri, Jana Stržinar: PRAVLJICA O VILINKI IN VILENJAKU, gostuje Mavrično gledališče Ljubljana 3. februar ob 9.15 in 11.00, Miroslav Košuta: VITEZ NA OBISKU, režiser: Miha Alujevič, gostuje SLG Celje 4. februar ob 9.15 in 11.00, Miroslav Košuta: VITEZ NA OBISKU, režiser: Miha Alujevič, gostuje SLG Celje 77. februar ob 9.30 in 11.00, Robert Thayenthal: ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE, režiser: Miha Alujevič 24. februar ob 9.30 in 11.00, Robert Thayenthal: ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE, režiser: Miha Alujevič 25. februar ob 9.30, Robert Thayenthal: ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE, režiser: Miha Alujevič ZA MLADINO 30. januar ob 9.30 in 12.00, Lutz Hübner: CREEPS, režiser: Rene Maurin 31. januar ob 9.00 in 14.30, Lutz Hübner: CREEPS, režiser: Rene Maurin 10. februar ob 9.30 in 12.00, Lutz Hübner: CREEPS, režiser: Rene Maurin II. februar ob 9.30 in 12.00. Lutz Hübner: CREEPS, režiser: Rene Maurin 13. februar ob 11. uri, Lutz Hübner: MARJETKA, STR. 89, režiser: Samo M. Strelec 18. februar ob 9.30 in 11.00, Theater Rote Grütze: TA PRESNETA LJUBEZEN, režiser: Niko Kranjc Kus 19. februar ob 9.30, Theater Rote Grütze: TA PRESNETA LJUBEZEN, režiser: Niko Kranjc Kus ZA ODRASLE 7. februar ob 19.30, Steven Berkoff: JAMR, režiser: Matjaž Latin 14. februar ob 19.30, Lutz Hübner: MARJETKA, STR.89, režiser: Samo M. Strelec 20. febraur ob 19.30, Ödön von Horvath: VERA UUBEZEN UPANJE, režiser: Eduard Miler, gostuje Prešernovo gledališče Kranj GOSTOVANJA 5. febraur ob 18.00, Lutz Hübner: CREEPS, režiser: Rene Maurin, v Kopru 6. februar ob 18.00, Lutz Hübner: CREEPS, režiser: Rene Maurin, v Kopru 7. februar ob 9.30 in 11.00, Uroš Rakovec, Miran Milič, Traja Brizani: GLASBA SKOZI ČAS, v Kranju 17. februar ob 20.00, A. R. Gurney: LJUBEZENSKA PISMA, režiser: Zvone Šedlbauer, v Narodnem domu v Mariboru 21. februar ob 20.00, A. R. Gurney: LJUBEZENSKA PISMA, režiser: Zvone Šedlbauer, v Zagorju 27. februar ob 19.30, Lutz Hübner: MARJETKA, STR. 89, režiser: Samo M. Strelec, v Mestnem gledališču ljubljanskem 28. februar ob 19.30, Lutz Hübner. MARJETKA, STR. 89, režiser: Samo M. Strelec, v Mestnem gledališču ljubljanskem Razstavišče v Mestni hiši V soboto, 1. marca 2003, bo ob 12. uri v razstaviščnem prostoru Mestne občine Ptuj odprta razstava fotografij fotografa Gerharda Hiib-nerja iz Burghausna. Razstava bo na treh lokacijah, in sicer v Mestni hiši, v kavarnici Bo Cafe na Slovenskem trgu 7 in v hotelu Mitra v Prešernovi ulici 6. Vljudno vabljeni ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 15.2. 16.00-19.00 Namizni tenis, moški in ženske, 1. SNTL, prvenstvena tekma, NTK Ptuj Sobota. 22.2. 9.00-18.00 Namizni tenis, moški, 3. SNTL, prvenstvena tekma, NTK Ptuj ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 8.2. 13.00-17.00 Mali nogomet, turnir, ŠKIS, Klub ptujskih študentov Nedelja, 9.2. 11.00 Rokomet, mladinke, prvenstvena tekma, ŽRK Mercator Tenzor Sobota, 15.2. 17.00 Rokomet, člani, prvenstvena tekma, MRK Drava Ptuj Nedelja, 16.2. 7.30-16.00 Namizni tenis, odprto prvenstvo RS za kadete in kadetinje Sobota, 22.2. 9.00-15.00 Nogomet, turnir, U-10,12 NK Drava Nedelja, 23.2. 11.00 Rokomet, mladinke, prvenstvena tekma, ŽRK Mercator Tenzor ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA Sobota, 1.2. 17.00 Odbojka, članice, prvenstvena tekma, 2. DOL, ŽOK Ptuj Sobota, 8.2. 19.00 Košarka, člani, prvenstvena tekma, Košarkaški klub Ptuj Sobota, 15.2. 17.00 Odbojka, članice, prvenstvena tekma, 2. DOL ŽOK Ptuj Nedelja, 16.2. 17.00 Košarka, mladinci, 2.SKL-vzhod, prvenstvena tekma. Košarkaški klub Haloze Vljudno vas vabimo na tradicionalno prireditev PROGLASITEV ŠPORTNIKA LETA, ki bo v petek, 31. januarja 2003, ob 18. uri v Gimnaziji Ptuj. Na prireditvi bodo proglašeni: najboljše športnice, športniki, ekipe, trenerji, šolska športna društva, državni prvaki ter zaslužni športni delavci klubov in športnih društev Mestne občine Ptuj. Prireditev bomo popestrili z zabavnim programom Direktor mag. Stanko Glažar JUDOISTI DRAVE V POKAL EVROPSKIH PRVAKOV V finalu play offa odlično drugo mesto ✓y udoisti bistriškega Impola so na 11. moštve-' j nem državnem prvenstvu osvojili že osmi , m naslov državnih prvakov in ga tako po letu dni vrmii v Slovensko Bistrico. V finalu so nastopile štiri najboljše ekipe iz rednega dela - ob Impolu še Drava, PJK Triglav in Branik Broker. V prvem dvoboju so favorizirani gostitelji bliskovito opravili z Mariborčani, za katere je edino zmago dosegel Peter Bevc, potem ko mu je Grega Greif zaradi poškodbe predal borbo. Pri Bistričanih so slast zmage okusili Slobodan Mata-rugič, Aleš Sevšek, Denis Rus, Boris Greif, Vid Skerbiš in Damjan Petek. V dvoboju Drave in Triglava so bili prepričljivo boljši Ptujčani, za katere so zmage prispevali Dejan Vogrinec, Klemen Ferjan, Primož Ferjan, Miran Tajhman in Miran Plošinjak, pri "policistih iz Kranja" pa sta bila uspešna Simon Mohorovič in Mitja Železnikar. Za tretje mesto sta se pomerili ekipi Triglava in Branika Bro-kerja. Mariborčani so nastopili le s petimi tekmovalci, saj seje Mihalina poškodoval v prvem boju s Skerbišem. Dvoboj je bil zelo izenačen, za Kranjčane so zmagali Mohorovič, Železnikar in Bodlaj (b.b.j, za Mariborčane pa Kosi, Mušič in Bevc. Za veliko razburjenje v dvorani je pred odločilnim dvobojem poskrbel Rajh, ki je zaradi domnevne poškodbe prsta predal borbo z Lubejem, s čimer so Kranjčani osvojili 3. mesto in dosegli največji uspeh v zgodovini kluba. V finalu sta se pomerili ekipi Impola in Drave, sicer tudi v rednem delu prvenstva naj- IZ ARHIVSKE ZAKLADNICE Obrt nekoč - II. Nadaljevanje iz strani 2 Pri pletarstvu poznamo izdelke iz vrbe, slame, koruznega ličja, leskovih viter in iz drugih gradiv. Izdelki pletar-skih delavnic so bili namenjeni tržišču, zlasti mestom. Kmetje so si večinoma za svoje potrebe spletli košare sami. Košaro so izdelali v enem dnevu, vključno s pripravo materiala. Največkrat so uporabili leskove ali kostanjeve palice, ki so jih nasekali v gozdu. Palice so nato oparili - osmodili nad ognjem. Ko so palico zarezali z nožem na debelejšem koncu, so jo upogibali toliko časa, da se je po dolžini razklala v dve polovici, ki sta se imenovali vitre. Nato so izdelali osnovno ogrodje košare: ročaj in obod. Na obeh stičiščih so jih povezali s tanjšimi vitrami. V to opletje so zatikali usločene palice, ki so že dajale značilen videz košare. Palice je potrebno med seboj le še preplesti z vitrami in košara je gotova. Trebušaste košare so se v glavnem uporabljale za prenašanje poljskih pridelkov. Pletarski mojstri so še izdelovali: omamentirane košare, cekarje, mize in vrtne garniture, otroške vozičke in košarice, kovčke, lestence, opletene steklenice, šatulje, copate in predpražnike iz koruznega ličja in še mnogo drugega. Pletarjenje se je ohranilo predvsem v okviru domače obrti, izdelke pa lahko kupimo predvsem na sejmih. Nataša Majerič Kekec, univ. dipl. zgod., arhivistka pripravnica Foto: Andrej Čuš boljši ekipi. Ob izenačenih in zelo dobrih spopadih so na svoj račun prišli tudi gledalci. Matarugič je v dvoboju z Mitjo Horvatom izvedel met za wazari, v nadaljevanju, ko sta s tekmecem nabirala kazni, pa tudi zmagal. Sevšek je z atraktivnim ipponom premagal Sebastjana Kolednika, Rus pa po taktični napaki Davida Horvata s končnim prijemom. Vogrinec je odlično vodil borbo, vendar žal v trenutku, koje imel možnost s proti-metom ugnati B. Greifa zamudil priložnost in s tem tudi zmago, ki bi Dravo še držala v igri za prvo mesto. Kljub temu pa tekma ni izgubila privlačnosti. Klemen Ferjan je v nadaljevanju premagal G.Greifa, v poslastici večera pa je Primož Ferjan premagal Skerbiša in z atraktivnim ipponom požel tudi ovacije številnih ptujskih navijačev, ki so se pripeljali z dvema avtobusoma in avtomobili. V zadnjem spopadu je Miran Plošinjak po kazni zaradi neaktivnosti izgubil proti Petku, ki je prednost obranil, kljub številnim poskusom. «Naša mlada ekipa je po štirih letih dozorela, pri čemer smo trdo trenirali za ta izjemen dosežek. Drugo mesto nas vodi v pokal evropskih prvakov, kar je velik uspeh tudi za ptujski šport. Proti ekipi Impola smo se dobro borili, žal sta naša tekmovalca v kategoriji do 66 kg in 73 kg zaradi nepotrebnih napak prehitro izgubila, tako da v nadaljevanju nismo več mogli ogroziti nasprotnika,« je po velikem uspehu strnil svoje misli strokovni vodja Drave Vlado Čuš. Ptujsko Dravo sedaj čaka žreb in veliko dela pri pripravah na to elitno mednarodno tekmovanje, v katerem se bodo trudili dostojno zastopati ptujski in slovenski šport. Držimo jim pesti tudi za naprej. Rezultati: Impol : Branik Broker 6:1 (60:10), Drava : PJK Triglav 5:2 (50:20); za 3. mesto: PJK Triglav : Branik Broker 4:3 (40:30); finale za 1. mesto: Impol : Drava 5:2 (50:20) Andrej Čuš 9/ìbyrfz/t 2] LJUDSKA UNIVERZA PTUJ __________RAZPISUJE_________ OSNOVNO SOLO za odrasle 7., 8. razred BREZPLAČNO! IZOBRAŽEVANJE ZA RAČUNOVODJE pod vodstvom ga. Marije MAGDALENC USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODSKO - KNJIGOVODSKA DELA - 250 ur DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO -120 umi tečaj UMETNOST LEPOPISJA - KALIGRAFIJA ŠIVILSKI TEČAJ Za včlanitev v izobraževanje ali dodatne informacije se lahko oglasite na Ljudski univerzi Ptuj, Mestni trg 2 ali nas pokličite na tel.: 02 / 749 21 50! Veseli bomo vašega obiska! Poslovna enota PET0YIA Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tel. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE Poslovna enota PANORAMA Špindlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE —i Poslovna enota SOLID Mezgovci ob Pesnici 4/b, Dornava, tel. 755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE Naročnik: ERA PETLJA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ruj S 3 ZAGOTOVITE Sl SVOJ CfGLASNI PROSTOR GSM: 031 304 851 e-posta: irenamarcetic@email.si PT^AČA\- AK MESEC BREZPLAČNO PREJME NA DOM 8750 GOSPODINSTEV LEKARNA Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 je odprta: • od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 • v soboto od 8.00 do 12.00 DEŽURSTVO FEBRUAR: MAREC: 3 - ponedeljek 20.-7. ure 3 - ponedeljek 20.-7. ure 4 - torek 20.-7. ure 4 - torek 20.-7. ure 5 - sreda 20.-7. ure 5 - sreda 20.-7. ure 6 - četrtek 20.-7. ure 6 - četrtek 20.-7. ure 7 - petek 20.-7. ure 7 - petek 20.-7. ure 8 - sobota 14.-7. ure 8 - sobota 14.-7. ure 9 - nedelja 24 ur 9 - nedelja 24 ur Dežurstvo končamo Dežurstvo končamo 10. februarja ob 7. uri. 10. marca ob 7. uri. LEKARNE PTUj LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 GO 01 LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00 v soboto: 7.00 -14.00 dežurstvo: jANUAR: 6.1.2003 - 31.1.20Ü3 FEBRUAR: 1.2.2003 - 2.2.2003 10.2.2003 - 28.2.2003 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH 00 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj 00 7. URE NASLEONjECjA DNE. V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00 uro.