• •
'





























•\,












V I P A V A
U .a ja j o ui'e , mesec sa mesecem»
Pod semeniščem isvira Vipava.
Ljudje umirajo, drevesa trohnij o.
In tisto Par je minulo, me ne bo dohitelo ni.Poli več.
Odhaj aj o spomini.
V posato tonejo prijatelji.
Jas ostajam in voda teče... temnozelena Pot pred tisoč leti, hladna Pot oPlep viteza, z,e zdavnaj je umrl Herberstein, omahnil je v ^rob tudi léce 1 j. . .
Voda teče pod mostovi zapisanimi propadu, med preperelimi hišami.
Iz neizčrpnih hramov izvira, večno mlada teče v strugo življenja proti morju smrti.
Kdo ve, morda le Paj ostaja neiztrohnjeno.
Horda je to ljubezen človeškega srca. Horda je to misel noje svobode.
Pesimist
S A i! J
Tistega dne sem se vzpel na najvižji ;;reben, Ai sem Ga mo^el doseči. Sam sera bil in v mojem srcu je pelo. Rahel mrak, kakor zavesa na oknu meha]:, jo obdajal moje"kraljestvo". Ozrl sem se. 'Vse na okroc je bia me^la, prostrana .kot morje in maj hni vršiči .kot otoki.
Hrepeneč sem strmel tja, .kjer je vstajala jutranja zarja. Srce mi je močneje bilo in občutil sem tiho radost. Zlato in skrlat sta se razprostirala na vzhodu, rdeč in rumen je bil svet pred mano. Morje, v svojih nežnih valovih je škrlatno za blestelo, kot da bi vztrepetalo z menoj.
Končno je prvi šare?: pokukal izza pore in zdelo se mi je, kot da bi bile skale obložene z zlatom. Vse se je bleščalo in moje oči so bile slepe;in rahla zavesa jutranjega mraka je ne_ opazno izginila v Globočino zemlje. Sonce! Rdeče se in zaspano se je zamajalo nad "morjem" in tisti trenutek sem videl nevidne sile, ki so postavile zlato pot med menoj in soncem. Kot prikovan sem obstal tam in se nisem moG'el odvrniti od žareče kroGle, ki je že postajala moGočna v svojem zlatem oblačilu. Nekaj me je privlačilo, nekaj me je vabilo, da bi se po dal na zlato pot prek morja k soncu, da bi kot Izraelci sel med meGlenimi valovi v nove kraje, v nov svet. Koda moja noGaje bila trda in okorna, moja misel v objemu tuje in neznane si le. Takrat se me je polastil nemir, kajti videl sem, kako je pot izRinila. Videl sem, kako se mehko in sivo morje razGrin-ja. Prikazali so se Globoki prepadi in "otoki" so naraščali in se večali - vedno več jih je bilo. Tudi sonce se je oddaljilo in njecova svetloba jo vztrajno prodirala skozi dviGa-joče se ineGle v Globoke in temačne Globeli. Tedaj sem spoznal, da sem sam. Srce mi ni več pelo in mi ni več trepetalo od hre penenja. Galost se ni je vsidrala vanj, tuja in nepoznana, sladka in vabeča.
Tesnoba v meni je naraščala od trenutka do trenutka in meRle, ki so se dvijnile iznad jlobin in Grebenov so začele

obdajati sonce in ja dušiti. Čeprav visoko ,je začelo bledeti v vsej svoji veličini. Končno je izginilo pod debelo odejo ^osoe mej-le in tudi mene je če obdajala. Zasovražil sem me.jlo in želel sem si, da bi postal veter, da bi bil burja, Kateri se tudi iae,jla ne more upirati, Toda ostal sem tam in se nisem Sanil. Žalosten in utrujen sem odšel z vrba in nisem se veselil tistega dne.
A. V.
KRITIK PIT ID o UDITO SLIKO
Palica je za ox^oro starcu,
ne za vihtenje po neznanih hrbtih.
Pad imam rdečo barvo, hi žari is mladih lic in odseva iz prijaznih hmečhih streh.
Pad imam procesije zmedenih obrazov, ki rujej o sebe iz modernih platen.
Toda strah me je avtoportretov, zdravnikov, ki zdravijo lastno telo, spovednikov, ki dajejo odvezo lastnim dušam.
Bojim se igralcev, ki ijrajo svojo usodo pred smejočim občinstvom.
Pesimist
P I ¥ S K A
Z mano prijatelj zdaj stopi, v sobico hladno, temnò, in v caso si vinca natoči, da srce ti, piavo opreje hladno!
Kozarec mi dvipni krepkò, na duše1: vsebino izprazni, taboj ti v flavi postane jasno in misel se .Kalna izjasni.
Ne bos več problemov imel, kaj to je enačba kvadratna ; postal mi bos veder vesel, in izba vsa tiha - prijazna.
Oh kupica, moja prelepa, bi revež te slusat ne smel, se jezik noj močno zaplete...
- zakaj bi ne vriskal ne pel!
m P M i; N TO no R 1
Z rojstvom človek smrti si zapisan - svet širok,
tvoj dom sedaj,
nekoč bo ozek prob !
LUPUS H.
PISHO 21: SZ J. ; OSLOVA
Mlad sem. Dopolnil sen osemnajst let. Pravijo mi, da bi moral biti se samostojna osebnost. Vendar nisem. Preveč rad se se icram in uganjam take stvari, Si stare j čim niso všeč.
Njim čisto nič ne lišaja, če sedim v travi in strmim v nebo in zvečer 0ledam zvezde.... Pravijo, da bom postal ču dah. Mislim, da so oni večji, ker ne vedo, kako lepo je sede ti v travi in gledati modro nebo, ki je po dežju se lepše .kot so otrokove oči.
Ni jim po volji, če povem resnico na "las, v isti sapi mi pravijo, naj ne lačen.
Starejši ljudje mislijo, da so pametni. Ne ven, zakaj tako mislijo, a menim, da mnogokrat več pove človeku poslušan je ptičjega petja, kot sto Ciceronovih razprav.
Pravijo mi, da mora človek ljubiti, čes da je le-to nje Zova edina rešitev. Ne vem, zakaj sani teza ne delajo.
Pravijo mi,naj se učim in naj mislim s svojo slavo. Istočasno mi vsiljujejo misli vsemogočih ljudi. Ko hočem kaj povedati, mi rečejo, naj molčim!
Sami z°vorijo, kako je danes svet pokvarjen, obenem se ponašajo, da za vodijo oni - zlata zeneracija.
Ne razumejo me, ko jim hočem prebrati neko svojo pesem. Namesto tepa se moram učiti Prešerna.
Ko jim pokažem s prstom, kakšni so, govorijo, da je mladina pokvarjena, ker si danes vse upa.
Kričijo, če nočem imeti takih hlač, .kot oni, a pravijo, take svobode kot je sedaj se ni bilo.
Opozarjajo me, naj se lepo vedem v družbi, naj pazim na to, "kaj bodo rekli druzi", a jaz te0a nočem.
Govorijo mi, da moram za vsako stvar lepo prositi, nato se zahvaliti in...., a doma sami robantijo žo ob misli, da bodo morali prositi za svoj dopust.....
Pravijo mi..
Pravijo.....	_
Ne, ne! Nočen teza!
KNJIŽNICA
v VIPAVI
Raje kot njihove mercedese, njihove "lepe ideje", svetov ne nazore in kaj jaz vem se kaj, imam svoj svet. četudi je prepoln sanj, neresničnih podob, daje imam svoje kavbojke kot
K'
njihov smoking. Bolj mi je všeč čist podeželski zrak kot zrak zakajenih salonov. Naj mi govorijo kar hočejo,moj svet je lep si. Toda takoj, ko bi ga skusal vključiti v njihov svet, bi propadel. Stopil bi se kakor kepa sne0a na soncu. Nekoč sem že poskusil. Prinesel sem nekaj svojega sveta v katerem ni la ži, ni hinavščine, ni goljufije, ni..., ni..., v ta svet. Bilo je preveliko razočaranje, da bi če enkrat poskusil. Se prej, kot sem utegnil povedati, kaj mislim z njim, so mi ga umazali. Pravijo, da bi moral misliti kot oni, da bi moral bolj ljubiti, da se ne smem zapirati sam vase, da ne smem... Da veliko vedo povedati, ampak samo povedati. Pecite jim, naj tudi kaj naredi jo. Kajti v mojem svetu ne ljubi tisti, .ki ne ljubi v dejanju.
V mojem svetu ne govorijo ljudje, overijo dejanja. Sedaj mi bodo rekli; "No, dobro, pa delaj tudi ti tako, da bos govoril skozi svoja dejanja!" molčal bon, kajti njim se ne splača odgovarjati, ker vse vedo. Naje bom sel spet v tisti svet, ki je poln miru, ljubezni, cvetja in zelenih trat. če ne morem tu uresničiti samega sebe, zakaj ne bi tega poskusil nekje drugje, pa čeprav je to samo sanjs!:i svet!
Prosite jih, naj mi ne govorijo, kaj naj postanem, recite jim, naj mi raje to pokažejo. Vprašajte jih, če znajo ljubiti in če vara bodo pritrdili, jih vprašajte, kako ljubijo! Recite jim, naj mi pustijo vsaj moj svet na miru in naj mi ne kažejo svojega,kajti v življenju hočem nekaj izvirnega, nekaj lepaga. Recite jim, naj mi vsaj pustijo moje ideale, mojo ljubezen, če jih že nočejo sprejeti!
Z UTA
-S-
POGOVOR VÌA TjL.’ASI st. I.
Ti praviš -- fant z mladostjo v očeh, da ni nic propadlo.
Toda, če razbiješ čašo, si iz nje ne bo nihče in nikoli več utešil žejo.
Ti praviš, da je vse večno.
Mogoče imaš prav.
Vendar jaz vidim smrt na tvojem čelu.
Gas te izgublja in ti izgubljaš večnost.
Vse mine.
Tvoj brezskrbni smeh se bo razbil ob shali spomina, hi gremo in moramo iti po poti,
.bora.1; za bonbon,
da pridemo do obale,
po hateri hrepenimo s strahom v srcu.
To je daleč beseduješ.
A že za prvim ovinhora te čaha po: led na brezmejno morje.
Pesimist
POGOVOR HA Tj SASI št. II
Nisem razumel tvojih občutij.
Ne sodi ne preveč strogo.
JDve bithi vodi človek do zadnje misli -bitki brez zmagovalca.
S svojin srcem se bori v snu,
ko se prebudi se vojskuje s človeštvom. Ne sodi me preveč strogo.
Vidim, bar si ti prezrl.
Stojiš na žulj a v ih rokah.
in nehote si poteptal solzo, .bi je kanila v prah.
Pesimist
NARAVA
Čevlji me žulijo, stopam po travi, zagledam lilijo,
pred njo se ustavim in čevlje sezuje m» Jutranja rosa boža mi kožo po golih podplatihc Občutim naravo, nežno kot cvetko, prijetno kot družbo.
To je razkošje, moč in ugled,
To je bogastvo, oblast in pohlep.
Barve prekrasne so zlite, meni pa misli hite
kot veter
okoli
sveta!

D O M A
"Ljubo doma, bdor pa ina", pravi sloveno1:! pregovor. Les je, da tudi jaz čutim, a v drugačnem smislu pomen tepa pregovora, Lot 0a doživljajo dru^i.
Nimam pravega doma in pa tudi ne bom imel niboli. To spoznanje je sad petnajstih let. Petnajst let sera živel,trpel, se veselil, vse brez pravepa doma.
I-Ioj prvi uom je bil brusni dom. Živel sem pri brusni ma mi, bjer mi je bilo toplo in lepo Saj tudi veli.bo nisem zah teval, želel sem si le, da bi tudi jas imel svoj dom, svojo pravo mamo, svojega očeta, bi bi me buaj posadil na Polena in mi povedal pravljico. Želel sem si le nebolibo tiste ljubezni, bi je nisem dobil in je tudi nibcli več ne bom.
Komaj sem dopolnil devet let, sem menjal dom. Prišel sem v popolnoma novo oboije, .bjer se sprva nisem znašel. "Tu bo tvoj dom!" so mi i'Obli. Tabo je postalo tisto župnišče moj novi dom. kmalu sem se navadil. Živel sem in upal sem se naprej, da bom ne.boč le našel svoj pravi dom, pa četudi bo to le borna bajta. Vendar sera se v župnišča prijetno počutil in mi je bilo selo tesno pri srcu, bo cen pa po treh letih zapuš čal. Tara je bilo lepo, domače, a še vedno ni bilo to "tisto", po čemer sen hrepenel, o čemer sem sanjal in Lončno uviuel, da ne bon niboli "tistepa" inel. Spomin na župnišče mi bo ostal vedno lep, saj sen tara lepo živel.
Piehitro sem se spet selil. Spet sen dobil nov dom.... Zopet je prišla na dan bolečina, .bi človebu ne pusti počivati, bi vla nori. Ko sen stopal v novo stavbo, sen se vprašal: "Bo to zares noj dom, tisti lepi pravi don? " Stavba sama mi ne upaja, a zato tolibo bolj ljudje v njej. V srcu je ostala še vedno želja, želja....
Končal sera osemletko in prišel v semenišče. Horda bom imel tu pravi don, morda ne! Ne vera, delira si, da bi en.brat našel svoj topli dom! Ko se ni bo ta želja izpolnila, bo potešeno noje največje hrepenenje. Težbo ni je, bo pomislim na svoj položaj.
-li-
Ali bon nabel pravi dora» don ljubezni, sreče in.... Gaj vendar vsi veno, da nora imeti vsa.1: človeh svoj dom, mar ne?
H E I I 0 d A H :o U I i
Odpri preišče, noč temni|,
rassuj ni tisoč drobnih isher, da bos prijasno mi svetila.
Objemam te pred jutra sarjo, ho snop slata tvoj ča.r sahrije» ho trudna in nemirna s jutrom se borid.
Odslej ne bon ti re.hel: noč temni;
'l'i svetla bob mi svenda na nebu no jej,a srca.
Lupus H.
-\ —
-IZ-
A P C L A L I P Ji A
nazaj, kot temna misel, nazaj, če moreč temna noč, prihiti v objem nebesne luči -zelene trate v črni liro--, vse cvetje naj issine; ognjeni plamen v deroči reki, čez previse padaj, použij, použij ves svet -zelene trate v črni krog!
UTRI N 'J K
Ko vztopil sem v mrak, utrinek v noč je zažarel, kot hotel bi v roko ga vjeti, desnico sem iztegnil v zrak. Ostala roka mi je prazna, nebo pa nemo - tiho; zavedel sem se bil takrat, da želja čla je mimo.
LUPUS H.
oj-,0 Vjji'iCI SMO RES NARODNJAKI
V našem času se precej govori o narodnih in jezikovnih problemih, zato sem sklenil tudi jaz napisati kratko "študijo" o teh problemih. Predvsem o tem, kako hitro smo se sposobni Slovenci naučiti tujega jezika.
Statistike pri nas kažejo, da bere naš narod premalo knjig. Silno zanimiva in globoka ugotovitev!
Nadalje sem tudi zasledil nekje podatek, da zna vse manj Slovencev govoriti v tujem jeziku. Naši ljudje pa se lahko uče tujih jezikov. Poglejmo!
Šel sem na nogometno tekmo v Ajdovščino. Silno napeto in razburljivoJ Ljudje so navijali in ko sem jih poslušal, me je obšla groza, kajti zazdelo se mi je, da ljudje ne govorijo več po slovensko. In nisem se zmotil! Prijatelj je tulil :"Drž'ga,Pero,i pazi na ledža!" Više je nekdo kričal: "Sudža majmum!". In tako naprej..., da o kratkih izjavah, ki so jih ljudje pritikovali na koncu vsakega stavka, niti ne govorimo! 0 poba, tista parola o tem, kako naš narod ne zna jezikov, je popolnoma zgrešena!
Slučajno sem isti večer gledal televizijo. Športno oddajo, ki da jc je pripravil nek "novinar". Beseda novinar se mi je zdela malce neslovenska, a sem si mislil, da si naši ljudje radi prisvajajo tuje besede zato, ker hočejo oplemenititi naš jezik z boljšimi izrazi, ali pa hočejo samo pokazati, da znajo jezike.
Imam prijatelja, kateremu v šoli ne gredo jeziki. Pisali smo angleško šolsko nalogo. Ko smo končali, sem ga vprašal, koliko je naredil. Bil je silno kratek :"Ništa !"
Pa pravi, da mu ne gredo jeziki!
V roke mi je prišla neka silno brana slovenska revija za mladino, kjer je pisalo, da "naši fuzbalerji igraju dobro, samo, ako oni hoču!". Utrnila se mi je misel:
Res je, zgodaj je treba začeti z izobraževanjem in poučevanjem tujih jezikov!
Imam sorodnika,	ki	je par let mlajši	od	mene. Vedno
sem bil prepričan, da	mu	učenje tujih jezikov	dela težave,
ker je "matematičen tip". Zadnjič pa mi je ob slovesu rekel : "Ne brini o tisti zadevi!Ja budem sve uredio!". Začudil sem se in ga takoj	vprašal: "Od kdaj	pa	se ti zanimaš
za srbohrvaščino?" Pa	mi	je sano rekel, da	mi	bo dal eno
po "gubici", če ne bom "učutkal". Zato sem bil raje tiho in se zamislil nad njegovim znanjem.
Večkrat moram v razredu, kjer sem asistent, miriti "hude duhove". Zadnjič mi je nekdo rekel:	"Šuti ili češ
dobiti ti nešto često zube!" Panta se fizično sploh ne bojim, a močno me je presenetilo njegovo znanje! Res, daleč smo že prišli! Napredek pa tak! Sicer pa :Vse za napredek !
Veste lahko bi vam našteval še in še podobnih primerov, a mislim, da ni "Zanimljivo". Navedel sem le nekaj fraz, ki so že v obtoku. Slovenci jih rabimo, ker imamo velik posluh za učenje tujih jezikov in zato, ker tako laže pokažemo, da smo veliki in da se zavedamo svoje narodnosti in ---- Da je to res, vam navajam odlomek iz pisma,
ki ga je pisal svoji mami moj sosed iz mesta na jugu, kjer je služil že tri mesece vojaški rok :"..„uvjek si mi
doma pravila, da mi Slovenci moramo, da budemo složni!
Jaz sam svjestan toga i zato sam takoj, ko sem prišao u grad, potražio slovensku gostionicu, kdje se toči i pije pristan "Vipavac". Natakar mi je rekao, da je Slovenac, a to mi je govorio na srbohrvatskom jeziku, što mi se ne svidža, jer mi smo Slovenci i mi moramo obavezno, da govorimo slovenački nije li tako, majko? Draga majko, ja sam ti vjeran Slovenac - u to bodi trdno uvjerena!.».
Tako je, majko! Kako kaže onaj stari slovenački pregovor: Život je takav, čupav i dlakav!...Imej se dobro i pozdravi oca! Tvoj Dane."
Pa pravijo, da Slovenci nismo zavedni narodnjaki!
Žuta
DOGODIVŠČINE
Znano je, da semeniščniki izredno ljubijo matematiko, a da jo tako, pa si nisem niti jaz nadejal. V III. letniku so namreč profesorja požirali z očmi, ko se je leta zadržal pet minut predolgo...
Prvošolčki so izredno ponižni, a žal samo po postavi.
V	drugem razredu so sami fejst fantje. Ja, ja!
Zakaj pa ? Ja, zato vendar, ker imajo vsi kratko - (ne pamet, prosim vas!) frizuro!
0 sancta simplicitas! je vzkliknil fant, ko je odkril "napako" v - redovalnici...
"A 'mate možgane u lerlaufu?" se pogosto sprašuje nek profesor, ko vidi sadove svoje setve...
V	četrtem letniku je nek tak dolgin, da bi lahko zvezde klatil, pa raje klati neumnosti pri matematiki!
Četrtarji pa so res "klasa zase"! Privoščijo si celo take stvari, da si upajo oporekati»=.Nacetu!
Morda bo kak večerni obiskovalec semenišča mislil, da je prišel v Maksimir, a ga moram takoj potolažiti in mu povedati, da sploh ne bo videl divjih zveri, ampak samo semeniščnike - v kopalnici»
Nek tretješolec je pel pred matematično šolsko nalogo: "Vem, da danes bo srečen dan!"» Po šolski nalogi pa: "Plači srce, plači!"
Medtem, ko se rektor veseli, se spiritual žalosti!	
fantje se zvečer učijo, zjutraj	pa med mašo spijo.
	Longus
HARMONIJ	A
Noč in zvezde»	°0ouos ur ueq
Jasne zvezde»	°oqeu oupo]^
Tišina»	“oCueiimaH
Dan	
Mir»	-M
Harmonija? Mir»	°^oa;
3°M Tišina»	•aCuenmap
Jasne zvezde»	°oqeu oupoi^
Noč in zvezde»	"90U0S ut ueg
futurist
NA STORŽIČ
S prijateljem Andrejem sva se domenila, da Nova šla na
Storžič» Z njim sem že v osnovni šoli hodil na izlete»
Sedaj se zelo poredko vidiva in zato si še bolj želiva skupnih srečanj »
Ko sva se že na vse zgodaj odpravila na pot, sva najprej pogledala na vrh Storžiča - bil je brez kape» Ljudje pravijo :"Če ima Storžič kapo, bo še tisti dan dež"» Torej danes ne bo nevihte» Za sabo sva pustila hiše, ki so se kopale v jutranjem soncu» Z Andrejem sva se pogovarjala o najrazličnejših stvareh» Teh pa je bilo toliko, da sva kar pozabila na težke nahrbtnike in stezo, ki se je vedno bolj dvigala» Kmalu nato sva se ustavila in se nekoliko podprla» Pred nama se je začel odpirati Čudovit pogled na dolino in na vrh Storžiča» Hodila sva po melišču, ko zaslišiva kozorogov pisk» Opazila sva kozoroga stražarja in čredo, ki se je pomikala v stran» Bila sva zelo presenečena, saj še nisva imela sreče, da bi videla toliko kozorogov skupaj in tako blizu»
Z melišča sva se napotila naprej po mehki planinski travi» Sonce naju je vedno bolj grelo in zato sva se večkrat ustavila in občudovala čudovito božjo naravo» Ob pogledu na planinsko cvetje, sva pozabila na utrujenost» Andrej mi je povedal, da v naravi vidi Boga, prav istega mnenja sem bil tudi jaz»
Ob desetih sva osvojila dvatisoč sto dvaintrideset metrov visok vrh Storžiča» Ko sva se razgledala in nasončila, sva se odpravila v kočo na Kališču» Na poti se nisva ustavljala, tudi v koči ne» Odšla sva naprej do koče pri sv» Jakobu»
Na sredi poti naju je presenetila nevihta»S hitrimi koraki sva se približala tabli, na kateri je pisalo :"Minsko polje!" "Hoja izven poti smrtno nevarna!" Začelo je še bolj deževati» Končno sva minsko polje prekoračila in prišla v gozd»
Vsedla sva se pod košato bukev, ko je iznenada strela udarila v bližnje drevo» Močno preplašena sva se pdšravila naprej» Premočena do kože sva prišla pod zvonik sv» Jakoba, kjer je že vedrila neka avstrijska družina» Kljub slabemu vremenu, strahu in naporu nama je ta pot na Storžič ostala v lepem spominu in naju je še bolj združila v prijateljstvu» Na]_ak
SPORT .PORT
PORI SPORT SPORT SPORT .,PORT SPORT
Začetek Športnega leta IS75/76 «je odjeknil tudi v semenišču. Čeprav nas Je malo, skušamo dokazati, da smo sposobni
take igre, tolikšnega udejstvovanja, kot da nas bi bilo veliko.
Za glavno panogo tega leta smatram košarko, Sele nato nogomet, ki ga vedno manj igramo, rasen nekaterih "zagrizenih nogometašev." Zgodnje Jesensko sonce nam Je omogočilo več ali manj nemoten potek Jesenskega dela nogometnega prvenstva.
Le ena te.1 ona se Je odigrala v pravi plohi, tako da smo na last ni koši spoznali, kaj se pravi biti športnik. Čeprav Je bil favorit tega dela prvenstva znan še naprej, Je v mnogih glavah tlelo tiho upanje, da bi spodnesli"dolgoletnemu kralju" njegov prestol. Vendar Je dvakratni "Lampion" IV. razred ostal brez poraza, čeprav Jim je ekipa III. razreda delala nemalo preglavic. Razen štirih razrednih ekip se Je priglasila' . tudi ekipa "Golfuter" / kar bi po naše pomenilo hrana za gole/, ki je nastopala v naslednji postavi: Ral J]:, Kamin, Kržišnik, Kerin 3., Tomažič, Trobec.
Ra koncu prvega dela prvenstva Je bil naslednji vrstni
red:
1.	IV. r.	4	4	0	0	co S	8
	III.r.	4	5	©	1	30:10	6
3 •	II. r.	4	2	0	2	17:15	4
4.	G.f.	4	1	0	3	13:29	2
5.	I. r.	4	0	0	4	9:41	0
Najboljši strelci so		bili	: Celar IG			S, Cul:	I-i.
Ruter 12, itd.
ŠPORT SPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SPORT bPORT
Veliko bolj zanimivo je bilo košarkarsko prvenstvo. Tu je sodelovalo le pet ekip: štiri razredne in lanska drugouvr sčenaR.r. Prvo mesto je brez težav zasedla ekipa IV. r. , .ki je ponovno dokazala, da je za semeniške razmere "klasa" zase.
Z veli.ko lahkoto so premagali nasprotnike z dokajšnjo razliko. "Reliquiam" letos ni upelo ponoviti lanskega uspeha. Le enkrat so zmagale. Izgubile so s III. in II. razredom, .ki so ju lani premagale. To dejstvo zgovorno kaže na napredel: semeniške ko žarke.
1.	IV.r.	4	4	0	280' (:	76	8
2.	II.r.	4	3	1	132":	145	6
3.	III.r	. 4	2	o	170 :	166	4
4.	R.r.	4	1	3	114 :	156	2
C -k •	I.r.	4	0	4	74 :	247	0
strelci:		Celar	94,	Čuk	R. 84	, žag£	ir 785
Palj.k 68 itd.
Zanimiv je bil nastop nase košarkarske ekipe proti sovr stnikom iz Vipave. Igra je bila trda v pravem pomenu besede. Obe ekipi sta se zagrizeno borili, čvrsto držali obrambo in tako je bil tudi rezultat zelo nizek 24 :22 za semenišče. Zopet lep uspeh naše domače ekipe.
Sicer pa se naši fantjo udejstvujejo v najrazličnejših
panogah - od odbojke do namiznega tenisa in šaha itd......
Želim, da bi se vsi držali splošnega športnega pravila, ni važno zmagati, važno jo sodelovati, ali pa: močneje, višje, hitreje.
fuzbalič žogobrcman
3,CIVISMI
v vil’AVI
I S K R G: glasilo semeniačnikov v Vipavi L G T O : VIII
G T EVI L K A: 1	23. novembra 1975
N A S L O V U Pl E D N I G T V A:
Vipava 149, 65271 Vipava U Pl	G	J	A	T	A:	Andrej Vovk, Jurij	Pal j]:
O D	G	O	V	O	Pl N I U E G V	H I K:	Pavel Sporn
V I	N	J	E	T	E:	Lupus H.
M A	T	P	I	C	E:	dr. A.V. in	I.A.
R A Z M NOŽ E N O: v i 150 izvodih TISK: Janez Celar, Marjan pLuter. Strle Dušan, Tori Anton & co.
SKRE
Inv.št.
19078
Šolsko glasilo
KNJIŽNICA Leto Vlil, I
N
(D
C
o
Semenišče Vipava
1 »078