■n « DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trat, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3* Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst itev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 M o Hi Štev. 48 Trst » Gorica 26. novembra !9.^4 Izhaja vsak petek Vrsta škandalov Vrsta afer, v katere so zapleteni vrhovi italijanskega vodilnega sloja, se vztrajno nadaljuje. Po slu čaju WiIme Montesi, ki je vrgel blato na najvišje predstavnike -rimske boljše druibe, je sledil slučaj Ustanove za izterjevanje trošarin-škeiga davka (ING1C), nato pa še odvetnika Sotgiuja, predsednika rimska pokrajinske uprave. Naj je propaganda, ki je vse te primere izkoristila, še toliko dodajala, vendar ostane dejstvo, da je nekaj, narobe. Utrjuje se mnenje, da je na vrhu precej gnilobe. Ce se slučaj odvetnika Sotgiu-ja ne bo izkazal kot navadna potegavščina, da se onemogoči človeka, ki je kot zagovornik "novinarja Muta dal zadev Montesi njen širok razmah, potem si nobena stranka ne bo imela kaj očitati: Montagna in mladi Piccio-ni bosta služila kot primer življenja v nekaterih vrhovih desnice, Sotgiu, njihov dovčerajšnji tožitelj pa jim bo vrnil uslugo s tem, da bo posrbel za kompromitiranje levice. Ljudje vse to gledajo, poslušajo in si mislijo svoje. Komu naj sploh še verjamejo? Kje naj iščejo vzore? Komu naj zaupajo javno upravo in s tem svojo usodo? Ljudem okrog INGIC, ki so složno podkupovali demokristjane, socialiste in komuniste, samo da so del izterjanih davkov lahko spravili v svoj žep? Težka so ta vprašanja. Ob njih prevzame zaskrbljenost vsakega človeka, ki razmišlja o bodočnosti države, v katero smo vključeni tudi zamejski primorski Slovenci. Od poštenosti njenega vodilnega sloja od urejenih italijanskih socialnih in družabnih razmer je vendar odvisna tudi naša blaginja. Zato se vseh teh škandalov ne moremo veseliti. To bi bilo skrajno kratkovidno. Prav tako si tudi ne moremo želeti, da bi ostali prikriti iv nekaznovani. Devet povojnih let je preteklo, ne da bi si kdo upal vzeti v roke nož in prerezati razne tvore, polne gnoja, ki so se vidno nabirali in za katere so tudi od govorni činitelji javne uprave prav dobro vedeli. Prijateljske zveze so marsikaj pokrile. Vsi so se bali, kaj bo, če se zve to ali ono. Zdaj pa je videti, da je oblast odločena ukrepati, kakor je treba. Ministrskemu predsedniku Scelbi, pod čigar vlado se je to zgodilo, je treba to šteti v dobro in v zaslugo. To je edina pot, da se dokaže, kaj je govorica in kaj je resnica. V italijanski družbi, kakor tudi v mnogih drugih državah, se tako danes pojavlja vedno večja potreba po novih ljudeh, poštenih, načelnih in delavnih, v katerih bo. narod res imel svoje vzornike dobrote in morale, ne pa greha in pokvarjenosti. Človek in njegov značaj, zadržanje in obnašanje do soljudi so vendar temelji vsake družbe, ki sloni lahko samo na tistih, ki so pripravljeni na žrtve in ne zahtevajo samo predpravic in užitkov. Onemogočiti slednjei in dati vso možnost razvoja prvim, to je, naloga vsake dobre državne uprave. Veseli bomo, če bomo spoznali, da italijanska državna uprava vztraja na tej poti, kajti načelnost in poštenost na enem, obeta načelnost in poštenost tudi na vseh drugih pgdročjih. * * * Postavljanje mejnikov V smislu točke 7 spomenice o sporazumu o tržaškem vprašanju se ma do 5. decembra sestati komisi a za dokončno določitev meje na Miljskem polotoku. Kakor javljajo, je jugoslovanska vlada že določila člane te komisije in za vodjo jugoslovanske delegacije imenovala Riharda Kneza, ki bo hkratu vodil tudii jugoslovansko delegacijo za dokončno določitev meje med Italijo in. Jugoslavijo na osnovi mirovne pogodbe. Sestanek obeh delegacij bo v Ljubljani. Mali obmejni promet Kakor 'avljajo, se bo 3j decembra v Vidmu začela konferenca jugoslovanskih in italijanskih predstavnikov za ureditev malega obme'nega prometa na področju bivšega STO. Jugoslovansko delegacijo bo vo-, dil M lo5 Bučar. Predmet razgovorov med obema delegacijama bo ureditev prehoda obmejnega preb1’-valstva čez mejo zaradi opravljanja normalnih trgovinskih in ostalih poslov. Sporazumno imajo pa urediti tudi vprašanja prevoza in prometa na ozemlju bivšega STO. Želeti bi pa bilo, da tol ta ureditev za:eia celotno obmejno področje med Italijo in Jugoslavijo. Titov obisk na področju B Zgodouinska očišfepanja Tito je preteklo nedeljo obiskal Koper in Buje, kjer se je udeleži! proslav raztegnitve jugoslovanske civilne uprave na ta del STO. Ob tej priliki je imel dolg govor, v katerem je razpravljal zlasti o zunanji politikii Ln gospodarskih težavah FLRJ. Je proglašena priključitev? Jugoslavija in Italija sta se v Londonu domenili, da bosta vsaka na svoj del Svobodnega tržaškega ozemlja raztegnili svojo civilno u-pravo. Istočasno pa sta obe državi priznali, da gre pri tem samo za upravo in da Svobodno tržaško o-zemlje s tem še ni odpravljeno. O-be državi sta izrecno izjavili, da se z doseženo ozemeljsko razmejitvijo samo začasjio zadovoljujeta in da ibosta tudj v bodoče še vedno zahtevali spremembo v Londonu določenih mejž. Niti Jugoslavija, niti Italija torej ne smeta dobljenih con 'Svobodnega tržaškega o-zemlja formalno priključiti k svojemu državnemu teritoriju. In tu se je sprožilo. Ali je Tito začel svoj govor z besedami: »Dovolite mi, da vas predvsem pozdravim... čestitam... kot novim prebivalcem Jugoslavije«, kakor to pišejo ljubljanski listi in »Primorski dnevnik«, ali pa je dejal kot novim državljanom Jugoslavije ...«, kakor so že napisali .italijanski listi, na osnovi poročil dopisnikov, ki srbohrvatske-ga jezika niso dobro razumeli? Podobnih dvomov pa ne dopušča govor Julija. Beltrama, ki je otvoril zborovanje z besedami: »Danes proslavljamo naš veliki dan ... priključitev k socialistični Jugoslaviji...« ■Za tujino so seveda merodajne izjave državnega šefa, .ne pa predsednika kakšne Socialistične zveze delovnega liudstva, pa čeprav za Koprski okraj. Prepiri, iskanje resnice, povpraševanja kdo se je zmotil, tečejo medtem dalje. Italijanski tisk pa soglasno protestira proti vsaki zamisli priključitve cone B, kateri se Italija ne namerava odreči. Sodelovanje z Italijo V prvem delu svojega govora je Tito poudaril, da londonski sporazumi Jugoslavije niso popolnoma zadovoljili, toda bili so edini izhod, ki je obenem omogočil, da se u-stvarijo potrebni pogoji za dosego »trajnejših boljših sosednih odnosov in boljšega medsebojnega sodelovanja« z Italijo. Tito je poudaril, da smatra, da so slovenska, hr-vatska in jugoslovanska vlada na eni ter italijanska vlada na drug: strani pred svojimi narodi in mednarodno javnostjo odgovorne, da ne bo prišlo do izpadov šovinizma, ki bi vplivali na poslabšanje odnosov med obema državama. Tito je izrazil svoje zadovoljstvo‘nad govorom, katerega je imel italijanski ministrski predsednik Scelba v Trstu, ter je podčrtal, da bo italijanska manjšina uživala v Jugoslaviji popolno enakopravnost. Tito je obljubil področju, 'katero je ostalo pod jugoslovansko upravo, vso gospodarsko pomoč. Pr: tem pa je previdno dejal: Ne mislim vam obljubljati zlatih hribov, medu in mleka. Mislim, da ste seznanjeni z našim ekonomskim razvojem v novi Jugoslaviji. Dobro veste, kakšen je naš družbeni sistem...« Kmalu nato pa je nadaljeval: »Mi gradimo socializem ... smo končali, oziroma kmalu bomo končali našo bazično industrijo... Seveda so tu še težave..« Na gospodarske težave se je Tito povrnil še na koncu svojega govora, ko je ugotovil, da spremljajo jugoslovansko gospodarstvo razne elementarne .nesreče (n. pr. suše), ki povzročajo veliko škodo. Omenil je naraščanje cen, toda po njegovem ga je oblast s primernimi u-krepi že ustavila (??). Ni mogel mimo odlaganja graditve nekaterih tovarn, glede katerih ni .bilo več ■nobenega junačenja ter je celo dopustil, da jih zgrade drugi: »Ce pa nečesa tudi ne napravimo, bodo to napravile nove generacije, ki prihajajo za nami, ker se mi nismo zakleli, da bomo napravili vse in da bomo dokončali našo izgradnjo.« Cii' se torej odmika v oddaljenejšo bodočnost, jugoslovanski komunisti postajajo realisti! Da bodo novi »prebivalci« Jugoslavije imeli še jasnejšo sliko o gospodarskem in socialnfem stanju sredine, s katero bodo odslej tvori-, li eno samo telo, je še dodal: »Povedati hočem to, da bi morali naši (ljudje že danes čutiti malo olajšanja od teh naporov... Danes imajo dejansko pravico reči: ,Dajte nam. da> bomo delali malo bolj počasi, dajte nam. da se malo oddahnemo’.« Vse te napovedi kažejo, da res ne bo »zlatih hribov« .in ostane vsem prebivalcem jugoslovanskih narodnosti v uteho samo zavest, da so ostali pod oblastjo svoje matične domovine. Glede vsega' ostalega pa bodo morali precej pritegniti pasove. V zunanji politiki: srednja pot Precejšen del svojega govora je Tito posvetil zunanji politiki. Dotaknil se je vprašanja normalizacije odnosov z vzhodnimi državami. Poudaril je, da to ne more iti na škodo razmerja z zahodnimi državami. V ostalem pa hoče Jugoslavija ohraniti svojo neodvisnost, ne mara biti privesek nobenega bloka, ker bo tako doprinesla največji delež k splošni pomiritvi. Ponovno je odklonil vstop v Atlantski blok, obsodil je ustvarjanje raznih evropskih blokov. Vkljub temu pa smatra, da nihče nima pravice reči, da bi bila Jugoslavija nekakšna nepoboljšljiva nevtralka. Pač pa je Jugoslavija, po Titovem mnenju (ki v ostalem odgovarja resnici), na mednarodnem poprišču zelo aktivna .neodvisna država, vendar z jasnim ciljem: nevtralnost. Ali je ta politika pametna, ali je najkoristnejša in ali je režim ne drži zaradi tega, ker mu sploh druga ne preostane,, je seveda posebno vprašanje. Tito "smatra, da Jugoslavija edino tako pospešuje pomirje-nje, ne pa zaostritev. Zanimivo je, da je Tito še posebej poudaril svojo zvestobo Balkanskemu paktu. V splošnem Titov govor ni odkril nič novega. Edini oblak prahu je dvignila uvodoma omenjena teza »priključitve« cone B. Sprejemu v Kopru je prisostvoval tudi tamkajšnji italijanski predstavnik dr. Carlo Albertario, Tito pa je ob svojem obisku prejel mnogo daril ter je postal častni meščan Kopra in Buj. Ze po prvi svetovni vojni so nemški in francoski -zgodovina.'li spoznali in uvideli težkoče, ki so nastale zaradi potvarjanja dejstev davne in novejše zgodovinske preteklosti. Taka kriva in izmaličena (potvarjanja zgodovine so zastrupljala cela pokolenja šolske mladine in časnikarstvo je iz takih krivih prikazovanj kovalo svoj politični kapital. Ko pa je bilo javno mnenje nekega naroda prepojeno s trdnim prepričanjem o nepobitnosti r;a tak način »dokazanih« zgodovinskih resnic, tedaj tudi odgovornim ljudem ni bilo več mogoče, da bi se tako nastalemu kolektivnemu pritisku uspešno uprli. Tudi nemško - francoski spor so nedvomno v precejšnji meri podžigali s pretiranimi zgodovinskimi prikazovanji. Vojna med Francijo in Nemčiio !. 1914-19 je stala približno štiri milijone ljudi in kot posledica tega prelivanja krvi je nastopilo o-bubožanje Evrope, pa tudi oslabitev Nemčije in Francije. Posledice tega vzajemnega hujskanja so bile tako očitne, da so se leta 1937 zbrali francoski in nemški zgodovinarji ter iz nemške in francoske zgodovine pričeli izločevati vse tiste posameznosti, ki so na eni in drugi strani povzročile toliko gorja. Glede vprašanja krivde za vojni iz 1. 1870 in 1914 so dosegli »sporazum«. Bismarckovo brzojavko iz Emsa so spravili, v pozabljenje, pa tudi za 1. 1914 niso vojne krivde enostransko prisojevali eni ali drugi strani. Toda ta prizadevanja francoskih in nemških zgodovinarjev so padala v čas, ko se je evropsko politično obzorje jelo znova mračiti. Hitlerjeva rasna politika je u- Smrt boljšepižkgga inkoizitoria Vodja sovjetske delegacije pri Z. N. je 22. novembra podlegel srčni kapi 21. novembra je francoski zastopnik pri Združenih narodih priredil diplomatski sprejem v čast predsednika francoske vlade, ki se trenutno mudi v Združenih državah. Sprejema se je udeležil tudi sovjetski delegat Andrej Višinski. Bil je odlično razpoložen in po kosilu je na štiri oči dolgo govoril z Mendčs - Franceom. Pletel je pač niti, s katerimi skuša Sovjetska zveza preprečiti utrditev zahodne obrambe. V -teh svojih stremljenjih se je namreč že nekajkrat z uspehom poslužila Francije. Verjetno je Višinskega zanimalo, kakšni so neposredni sadovi razgovora, zato se je naslednje jutro odpravljal na zasedanje Glavne skupščine Združenih narodov, ki se je zbrala, da posluša Mendes - Francea. Pri tem ga je zadela srčna kap in kmalu potem je izdihnil. Sovjetska zveza je izgubila z An- drejem Višinskim človeka redkih sposobnosti in tudi široke izobrazbe. Po značaju pa je bil značilen proizvod boljševiške revolucije, karierist prvega reda, pripravljen izigrati tudi najboljšega prijatelja in napraviti vsako uslugo vladajoči kliki, če je le mislil, da mu bo to koristilo. Razen tega ni bilo zanj verjetno, nobenega drugega načete, katerega bi se v svojem življenju držal. Kot tak je bil kar ustvarjen, da je postal to, kar je v letih velikih čistk bil — pravi veliki inkvizitor -boljševiške revolucije. Rojen leta 1883 v Odesi kot sin poljske družine, je mladi Andrej Višinski študiral pravo. Leta 1913 je postal odvetnik, že pred tem, leta 1902, pa se je začel udejstvovati v takratni ruski socialno-demokratski stranki. Po cepitvi te stranke med menjševike in boljše-vike se je najprej odločil za prve, flpsfpijshi pogoji za usmerjanje prometa skozi Trst Ze pred štirinajstimi dnevi smo poročali, da se Avstrijci živahno zanimajo za bodočo ureditev uprave tržaške luke in se marljivo pripravljajo -na mednarodno konferenco, ki bo sklicana na osnovi londonskih sporazumov. Pri razpravljanjih, ki se v Avstriji vrše o tem vprašanju, pa se vedno jasneje oblikujejo želje gospodarskih krogov, ki dajejo našemu pristanišču večino njegovega prometa. Nesporno je namreč, da je Avstrija glavni klient tržaške luke. V letu 1953 je od celotnega tržaškega pristaniškega prometa odpadlo: na Avstrijo 1.408.631 ton na Italijo 268.358 » na Češkoslovaško 130.174 » ■na Jugoslavijo 89.527 ■» na Nemčijo 72.828 » na Švico 11.242 » Te številke nam bolj kot vsaka druga beseda kažejo, kaj bi se zgodilo s tržaško luko, če bi nekega dne izgubila avstrijski promet. Vsakdo, komur je pri srcu blaginja našega mesta, mora torej težit) za tem, da si Trst ohrani naklonjenost avstrijskih gospodarstvenikov. S!cer ibo pristanišče, ki je z avstri iškim prometom z rosilo, propadlo. Razvoj v zadnjih letih ni' bil zadovoljiv. Vloga Trsta v avstrijskem 1951 1952 1953 71 63 55 3 26 31 2 6 8 prekomorskem prometu je šla rakovo pot. Medtem ko je Avstrija leta 1951 usmerila skozi Trst še 71 odstotkov svojega tranzita za prekomorske dežele, jih je leta 1953 šlo skozi Trst samo 55 odstotkov. Vzporedno iz upadanjem prometa skozi Trst pa je naraščal delež Bremena in Hamburga. Posamezna pristanišča so bila zadnja tri leta udeležena na avstrijskem prekomorskem prometu s sledečimi odstotki: Trst Bremen Hamburg Avstrijci tudi odkrito govore, zakaj je prišlo do tega nazadovanja njihovega prometa sktjzi Trst. Pri tem naštevajo pravno negotovost, v kateri je naše mesto plavalo v teh letih, zamotan birokratski postopek v prostem pristanišču (ki pa ie sedaj že deloma omiljen1 z u-veljavljanjem predvojnega režima), noseben dodatek na železniške ta-rfe, ki' 'ga italijanske železnice zaračunavalo na železniški tranzit za ali iz Trsta, deloma zastarele pristaniške naprave, ki podražujejo prekladanie, in pomanjkanje pogostih rednih ladiiskih zvez itd. Poseben memorandum, katerega je elede tega predložila svoji vladi Zvezna gospodarska zbornica, omenja poleg tega še velike težave za kamionske prevoze, kajti za potovanje vsakega avstrijskega tovornega avtomobila v Trst je treba dobiti posebno licenco iz Rima. Avstrijski podjetniki menijo, da bi jim moralo biti dovoljeno, da osjiu-jejo v Trtsu svoje podružnice ali samostojne tvrdke. Avstrijske tvrdke .želijo tudi, da bi se v Trstu lahko udeleževale raznih natečajev za dela ali dobave pod istimi pogoji, ki veljajo za italijanska podjetja. To so torej zahteve, katerim bi morale tržaške oblasti zadostiti, če hočejo, da 'bodo Avstrijci ostali tako zvesti in naklonjeni prijatelji našega pristanišča, kakor so bili v preteklosti. Nihče namreč ne more pričakovati, da se bodo posluževali posrednika, ki bi jim bil sorazmerno drag in neprijeten. Pa še nekaj zahtevajo avstrijski gospodarstveniki. Ob dokazani važnosti avstrijskega prometa za naše mesto želijo, da bi bila bodoča u-prava tržaške luke takšna, da bi v njej tudi oni imeli primerno in ne prav zadnjo besedo. Nobena izmed naštetih' avstrijskih zahtev ni takšna, da ji Tržačani v svojem lastnem interesu ne bi mogli ugoditi. To je obenem tudi najboljša pot, ki bo omogočila, da si Trst ponovno pridobi v*saj dober del .tistega prometa, katerega so mu severna nemška pristanišča odvzela po letu 1951. toda ko se je zmaga nagnila na drugo stran, je jadrno prestopil med iboljševike. Odločil se' je za pot znanstvenika. V letih 1921-22 je bil profesor moskovske univerze, lete 1923 pa ga je že našlo med člani Vrhovnega sovjetskega sodišča. Ko je opravil svoje delo, se je zopet vrnil na vseučilišče in nato v prosvetno ministrstvo, kjer je ostal do leta 1931. Takrat pa so v Sovjetski državi začele čistke. Stalin je sklenil, da bo neusmiljeno likvidiral svoje .nasprotnike. Njegovo o-ko se je ustavilo na nekdanjem menjševiku, ki se je tako spretno prelevil v boljševika. Višinski je postal najprej vrhovni državni tožilec Ruske zvezne republike, njen podkomisar za pravosodje, leta 1934 pa vrhovni državni tožilec Sovjetske zveze. Kot tak je izpeljal vse velike procese, ob katerih je takrat svetu zastajala kri. Za nagrado za uspešno delo ;e ostal na tem položaju do leta 1940, ko je izbruh druge svetovne vojne zahteval, da se tako sposobnega in zanesljivega moža uporabi na drugem področju. Višinski je presedlal na zunanje ministrstvo, kjer 'c postal sodelavec Molotova. V zunanji politiki se je izživljal vse do svoje smrti. Zastopal je Sovjetsko zvezo pri številnih dogodkih in sklepih te dobe. Leta 1949 je celo zamenjal Molotova ter je postal zunanji minister Sovjetske zveze. Stalinova smrt je pomenila zanj nov kritičen trenutek. Toda spreten lisjak ga je .srečno prežive! Ministrsko mesto je zopet prepustil Molotovu, sam pa se je zadovoljil s položajem pomočnika ministra za zunanje zadeve in stalnega delegata pri Združenih narodih. Poraz Berje. ki je bil likvidiran, je pokazal, da se nj uračunal. V pravem trenutku je zopet izbral prijateljstvo tistih, ki so zmagali. Malokdo je bil v Sovjetski zvezi doslej tako srečen, da bi umrl naravne smrti, čeprav je izvrševal tako delikatne naloge, kakor Andrej Višinski. Njegovi nastopi Združenih narodih in na številnih mednarodnih konferencah so vedno dokazali njegovo spretnost, trdoživost in. če je bilo treba, posvetno uglajenost. Skupini, kateri je služil, je v svojem življenju veliko koristil, toda ne da se reči, da bi s svojimi dejanji osrečil človeštvo. Srečanje s Številnimi žrtvami, katere je spravil na morišče, mu na onem svetu prav gotovo ne bo prijetno. stvarila pogoje za nova potvarjanja* zgodovinskih dejstev. Ni trajali’ dolgo in zopet so prišla navzkrižja glede Karla Velikega, Otona Velikega ter bojev za osvajanje Prusije in raznih dogodkov nemško slovanskih srednjeveških tre-nj. V takem ozračju »o bila paC vsa pr; zadevanja umerjenih agodovu arje\ obsojena na smrt. Prišlo je do druge svetovne voj ne in do ponovnega zloma nemškega nacionalizma. Zopet je nastopila iztreznitev in z njo novi sestanki zgodovinarjev v Paristu in Main-cu. Primerjava nasprotnih zgodovinskih tekstov je sedaj zavzeto širši obseg, ki ni šel samo v širino, ampak tudi v, globino zgodovinskih opazovanj. Znani sotrudnik na področju iUr-vejše zgodovine v velikem skupnem zborniku o razvoju človeMva. Renouvin, je podal duhovit prika o vlogi slučajnosti v zgodovinskem dogajanju. Eno izmed najznačilnejših iger slučajnosti je ugotovil Rene Guerdan v svojem delu o propasti Bizanca. V tem delu zgodovinar ugotavlja: Ob obleganju Carigrada 1. 1453 je flota za rešitev Carigrada čakala pripravljena pred otokom Hjo-sen mesec dni. Ni pa mogla stopit: v akcijo zaradi nasprotnega vetra. Ce bi bil veter ugoden, kakor jt ' bil po navadi v tem mesecu vsa leta, razen leta 1453, bi bili Turk-prisilili, da vsaj za nekaj čas«; o-puste oblegovanje Carigrada. Isto so trdili glede bitke pri Waterk»j. v kateri je Wellington dočaka: Bluecherjev prihod, dočim je (Napoleonu prav v odločilnem trenutku izostal Gronehy. Na pobude, ki so prihajale z raznih strani, je slednjič organizacija Združenih narodov, UNESCO, pričela -z vsestranskimi raziskovanj* pritožb, ki se nanašajo na razna ■zgodovinska prikazovanja. Na predlog Francoza Casares-a so predlagali raznim vladam, da bi same predlagale spremembo, zgodovinskih tekstov, ki naj bi jih sprejeli v nekem nepristranskem mednarodnem zborniku zgodovinskih razvojev. Toda ena sama vlada je sprejela Casaresovo pobudo: Španija. Njej namreč ni bilo prav, d:-razni učbeniki zemljepisa pripovedujejo, da so španske reke v le;-nem času braz vode. Na sestanku UNESCA v Bruxel-lesu so izrazili željo, de. bi v vseh zgodovinah opuščali težnjo, da o. v spornih vprašanjih dajali prav državi, kjer so zgodovinsko delo izdali. V novejšem času sta pa An-dre Vasagnac in gospa La-v-iosa-Zambatti (Milan) pričela razvijal zgodnjo zgodovino iz predzgodovine ne glede na narodnostno ali' rasno pripadnost zgodovinarjev. Kar Lucien Febore predlaga, in sicer socializacijo zgodovine, pa predstavlja preoster odstop zgodovine z današnjega tira. Toda. če naj pozabimo vlogo današnjih zgodovinarjev, ki so hoteli opevati idealizacijo preteklosti, moramo vendarle poiskati vzajemnost na nasprotni strani. iSaj bomo nedvomno tudi v pr-kazovaniu beneške preteklosti našli veliko takega, kar po. naših pojmih pači zgodovinska dejstva. Nekritičen sprejem trditev Ivana Di.i-kona o beneških ekspedicijah, k: so po priznanju samega pisca lovile sužnje, ki so jih potem prodaja) Saracenom v Španiji ter sprejetje beneškega stališča o Uskokih, kakor ga prikazujejo v šolskih knjigah za srednje šole. zanikanje i-dealnih pobud slovanskemu nacio nalizmu v XIX. stoletju, vse to zahteva z našega stališča popravkov. Toda, kolikor smo v stanju, d. presojamo hladnokrvno, so doka' številnejši, primeri namerne ne-po učenosti na italijanski strani ko' pri nas. Cas bi torej že bil. da bJ se med našo in italijansko historiografij.. vzpostavili stiki, ki bi bili v stanju da razbistrijo pojme in ki bi omogočili ugodnejše vzdušje medsebojnega razumevanja. Zgodovinar Ugoden poteh pogajanj med lugosiasijo in Italijo Iz obveščenih krogov prihaja vest, da jugoslovansko - italijaiisJca pogajanja o finančnih vprašanjih ki izvirajo iz mirovne pogodbe, pa doslej še niso našla rešitve, potekajo ugodno. Gre pri tem za likvidacijo jugoslovanske terjatve iz naslova odškodnine za vojno škodo ter ea likvidacijo italijanskih terjatev ir naslova nacionaliziranih imetij, kakor tudi onih, ki so jih zapustili optanti. L VESTI z GORIŠKEGA Zahteva za enakopravnost in proti raznarodovanju našega življa Fašistična Italija je obsodila Slovence na smrt. Vršila je zločin rodomora, in Slovenci so zločinskemu namenu in početju kljubovali n se končno tudi uprli! Niti pomoč nacistov ni zalegla in uspela, ker je borba pravičnosti proti krivici sveta pravda, ki mota zmagati! Fašizem je s svojim zločinskim početjem privedel državo do pora-•a. Vsa država, to je ves italijanski •narod, je moral plačati grehe fašističnih voditeljev, ki niso poznali pravičnosti in glovečanstva, marveč so mislili, da st svet da vlada- i s silo. ,Pa so ppavdo izgubili! •Prišle so na vlado druge sile, drave sile italijanskega naroda Pametni in izkušeni možje, naobra-ženi in prežeti človečanskega du-la. V l goje n i po demokratičnem • lauku, ki je edini pravilen in pravičen., ker veleva, da moramo vsi, ■ladarji in državljani, spoštovali .»ravice svojega bližnjega, pravice • kupin in posameznikov. V, luči te demokracije in v siju človečanskih pravic ter v duhu odpora proti zločinu rodomora so no- vi voditelji kulturne in omikane I-.alije dali Italiji republikansko u-•ilavo, ki diči državo, državne predstavnike in ves italijanski narod. . Le z nami Slovenci niso zakoni le v redu. Po določilu ustave nam je vlada dolžna dati zaščitni za-«ron, ki daje vse demokratične svo-'»oččine in pravice po vzoru in na podlagi listine o človečanskih pravicah. Ta zakon in te pravice terjamo Slovenci v 'Italiji in jih bomo terjali, dokler nam jih vlada ne bo • »jamčila! Ostanki fašizma, v mišljenju in j metodah, morajo izginiti prav iz ega ozemlja, kjer je bil fašizem najbolj živ v svoji zlohotni dejav-motkt Raznarodovati Slovence v Italiji lanes, po tolikih izkušnjah in po • ako svečanem poudarjanju demokracije in človečanskih pravic od strani državnih predstavnikov je pravi madež na telesu države in arava žalitev ustave. Ali je to demokratično načelo, ko nam oblastva zatrjujejo, da Slovenki otroci smejo v italijanske šole, otroci slovenskih optantov pa v slovenske ne? Ali je to človečansko? Ce je res, da veljajo slovenske -ole samo za .Slovence*, potem mora biti res tudi to, da morajo veljati italijanske šole samo za Itali-iarte, z zaključkom, da so slovenski starši dolžni dati svoje otroke .žarno v slovenske šole. In da je vsak nastop policajev, orožnikov, Lege N a z ion a le i. p. krivičen 'n prepovedan. Najprej niso priznali državljan- stva kakim tisoč Slovencem in so jih krivično vrgli v zmoto, da so optirali. Potem so jim pri opcijski izjavi na goriškem županstvu črtali ‘izjav, da prosilci govore oba jezika, odnosno samo slovenskega. Končno jim odrekajo opcijski odlok ali pa izganjajo otroke iz slovenskih šol! Nihče pa, niti šolska oblastva, niti sam prefekt ne morejo pokazati niti enega samega določila zakona v tem oziru in očitno protislovno tolmačijo tista določila mirovne pogdHbe in ustave, ki so u-godna za Slovence, bivše in sedanje italijanske državljane. Ali tako ravnanje ne pomeni preganjanje in raznarodovanje? Ali raznarodovanje ne predstavlja zločin rodomora? Italijanska demokracija ne pozna dvojne mere pri ravnanju z ljudmi, niti ne z manjšinami! Zato se mora krivica Slovencem popraviti, da postanejo enakopravni državljani, kot to veleva tretji člen italijanske ustave. Samo na ta način si bo Italija zagotovila lojalnost svo- jih državljanov slovenske narodnosti. Vsak drugi ukrep pa bi pripomogel le k zagrenjenosti in nesporazumom. Slovenska pokrajinska svetovalca sta zaprosila g. prefekta, naj jima da pismen odgovor na spomenico od 13. t. m. Upamo in želimo, da jima g. prefekt ne bo odgovoril samo površno, ker mora javnost vedeti, zakaj se Slovencem godi krivica! S. Minister Medici in podtajnik FerrsFi-flggradi v Gorici V nedeljo 21. t. m. sta obiskala Gorico minister Medici in državni podtajnik Ferrari-Aggradi. Z >-blastmi sta se razgovarjala glede gospodarskega položaja na Goriškem in obljubila vladno pomoč za obnovo na gradiščansko-krminskem področju (kjer bodo v petih letih zgradili omrežje za namakanje) za pospešitev živinoreje in za morebitno naselitev istrskih izseljencev na zemljo ustanove »Tre Venezie« v južni Furlaniji. K pozivu za pomoč »Demokracija« in »Katoliški glas« pozivata usmiljena srca, naj pripomorejo za potrebne učence osnovnih šol in za dijake. Plemenita u-smiljena srca so se pozivu takoj odzvala! Pa še ni zadosti, ker smo še daleč od nujne potrebe. Zato moramo ponovno klicati na pomoč in prositi vse zavedne Slovence in Slovenke, da storijo svojo dolžnost v meji njihovih zmožnosti in, če jim kaj ostane, potem ko so potrebam svoje družine zadostili! Navajamo plemeniti primer go-škega Slovenca, ki živi od male pokojnine. Dva dni si je ta gospod prikrajšal na hrani, da je le daroval za naše otroke kolikor so mu gmotne moči dovolile! Takih kremenitih značajev se nadeja naš narod šteti še večje število. Sv. Miklavž je tu! Obdariti moramo naše malčke, da bodo veseli življenja in družbe ter tudi misli, da se je vendarle nekdo spomnil tudi nanje! Rodoljubi, darujte bodisi v denarju ali v blagu! KdOr daruje po-, trebnim in nedolžnim, temu pride tisočero poplačano! Goriško uredn. »Demokraciie« Senat je izglasoval zakon, s katerim so stanovanjske pogodbe, sklenjene do konca februarja 1947. podaljšane do 31. dec. 1960, stanarine jpa bodo povišali vsako leto, začenši s prvim mesecem ko stopi zakon v veljavo, 20 odst. na prejšnji stanarini. Podaljšanje velja tudi za stanovanja, ki jih je bil nakazal komisariat za stanovanja po 1. marcu 1947 in pa za podna-jemninske pogodbe. Gospodarji, ki živč le od najemnine, imajo pravico zahtevati povišek do 100 odstotkov, če je najemnik premožen, ali če mu najem nosi znatno korist. Najemniki, ki imajo malo zasluž-k pa plačajo samo 10 odst. poviška. Za stanovanja najnižje vrste (kleti, podstrešja, barake itd.) ii predviden noben povišek. Sicer pa mora o zakonu razpravljati še poslanska zbornica in ga odobriti, da ga predsednik republike podpiše. * * * Iz lista »II nuovo Corriere della 'Sera«« izvemo nekaj zanimivih podatkov glede višine stanovanjskih najemnin, ki jih Italijani plačujejo. Pred vojno je stanarin j znašala 10 odst. življenjskih stroškov po vojni p>a samo 2 odstotka. To pomeni, da je stanarina .zelo nizka, če pomislimo, da potrošijo Italijani 4,04 odst. za tobak (to je 358 milijard lir na leto) in 5,4 odst. GOSPODARSTVO| V VINOGRADU Za napravo novih vinogradov in * rtnih nasadov moramo zemljo glo-noko prekopati. Tako delo imenujmo rigolanje! Zdaj je najprimernejši čas za tako delo. V strmih legah bomo kopali pri-uližno 120- 130 cm globoko, v ravnih zadostuje pa globočina 80 do 100 cm. Za breskove nasade zadostuje 70 do 80 cm globoko rigolanje. Pri rigolanju moramo zlasti pa-ziti, da vrhnjo zemljo s travo pod-copl jemo, ker nam sicer trava zo-oet zraste, če ostane na vrhu. V novejšem času imamo tudi nočne traktorje z velikimi plugi (drevesi), ki tudi opravljajo tako delo. Orjejo 80 in več cm globoko! Pri oranju s traktorjem pa moramo pražiti da ne delamo preveč širokih brazd, ki morajo biti največ 30 do 40 cm široke. a niso tako močno podvrženi raznim boleznim. V GOZDU Zaradi suhega vremena je dobro, da takoj pograbimo listje v gozdu. Služilo nam bo za nastelj živine v hlevih; obenem pa nam tudi množi količino gnoja. Mokre stelje ne smemo nikoli grabiti in domov spravljati, ker se živina na mokrem ležišču lahko prehladi in dobi revmatizem. SETEV GRAHA 'V' .zavetnih južnih in južno -vzhodnih legah lahko že sedaj sadimo grah. Sadimo ga navadno v 60 do 70 cm široke grede, ki jih gnojimo z dobrim hlevskim gnojem. To pa zaradi tega, ker gnoj varuje grah pred mrazom in ozeblino. Priporočljivo je, da kmet potrosi 4 do 5 kg superfosfata na 100 kvadratnih metrov setve. Sejati moramo sedaj samo zgodnje vrste graha, kakor na primer EKSPRES, SARSA in tem podobne vrste, ki jih dobimo v »Vino-agrariji« in pri konzorcijih v Gorici. Grah uničujejo razni škodljivci, proti katerim se borimo s trošenjem po gredah raznih pripomočkov, kot na primer ALDRIN, GEO-GAMA, EPTAKLOR itd. Ta sredstva so strupena, zato moramo previdno ravnati z njimi. Najdemo jih pri »Vinoagrarlji« in kmetijskih konzorcijih, kjer dajejo tudi vsa potrebna pojasnila. Veliko škodo dela tudi divii zajec. Znebimo se ga s strašili ali p>a z ograjo od-nosno z natičjem! za zabavo (to je 439 milijard na leto). Kje je pravica doma?!... Priznati je treba, da so lastniki stanovanj oškodovani na račun najemnikov! ffolitse tudi za izseljence (Poslanec Del Vescovo je stavil ministrskemu predsedniku vprašanje, ali ne misli, da bi bilo prav, če bi v novi volilni zakon vnesli določilo, da morejo izseljeni Italijani, ki jih je okoli tri milijone, voliti na najbližjem konzulatu, če so ohranili italijansko državljanstvo in volilno pravico. Pametna zamisel! Pri nas smo za časa zavezniške zasedbe že videli, kako so angleški odnosno ameriški vojaki volili pri svoji edinici. Zare so nato zapečatili in jih prepeljali v Anglijo odnosno v Ameriko. Tudli v drugih državah postopa-jo tako, da nudijo izseljencem >-snovno državljansko pravico. Podražitev tobaka in radia Ministrski svet je sklenil povišati plače vsem državnim uslužbencem, in sicer vsakemu po pet tisoč lir na mesec, začenši od 1. januarja 1954. Za kritje teh stroškov so sklenili podražiti cene tobaka in povišati radijske pristojbine in takse za nekatere industrijske alkoholne izdelke. Boj slinavhi Goriška prefektura sporoča, da morajo vsi lastniki živine iz gori-ške insovodenjske občine cepiti živino proti slinavki, in sicer v roku enega meseca od dneva razglasa. Izvzeto je področje Ločnika, kjer morajo cepiti samo živino na postaji bika. Zdravilo nudi prefektura brezplačno. Kmetje bodo plačali 100 lir za vsako vbrizganje, ki ga izvrši pokrajinski odnosno občinski živinozdravnik. Kdor ukaza ne izvrši, bo kaznovan z denarno globo. Koncert gosp. Gabrijela Dmtaka V torek 30. t. m. ob 9. uri zvečer priredi slepi pianist g. Gabrijel Devetak iz Sentmavra pri Gorici koncert v dvorani »Stella Mattuti-na« v Gorici. Vabljeni vsi! Nagrajeni otroci V soboto 20. t. m. je rimski žu-pan razdelil nagrade za dobra dejanja. Topot je nagradil tri otroke-: enajstletnega Darija Tosi-ja, ki je lani skozi vse šolsko leto nosil na hrbtu kilometer daleč v šolo in nazaj nekega svojega na udih ohromelega sošolca; desetletnega Marija Frontinija, ki je svojim uibož-nim součencem razdelil vse svoje prihranke, obiskoval bolne tovariše in jim p>omagal pri učenju ter iih celo zabaval. Prvo nagrado pa je prejela sedai že pokojna trinajstletna Rafaela La Criciera. Uboga deklica je ležala že leto dni bolna, ko je slišala noziv radia, naj vsi prispevajo, kolikor morejo, za poplavlience v Salernu, ki so ostali brez strehe in imovine. Deklica je nekai časa bolestno premišljevala, s čim nai b! tudi ona prisp>evala. ‘Pa pokliče k sebi svoio mater in jo ponrosi, na; ii prinese zvezek otroških pesmic, ki >ih ie bila sama napisala. Sku-nsi sta izbrali nailepšo: Predpa- snik. Poslala jo je v pismu na ra- diooddajno postajo s prošnjo, da jo prodajo, izkupiček pa izročijo poplavi jencem v Salernu! Uboga Rafaela je kmalu potem izdihnila. Ni dočakala niti toliko, da bi izvedela, da je nekdo njeno pesmico bogato plačal. Ugotovili so, da je deklica imela dober pesniški talent. Njenim staršem je rimski župan izročil nagrado pol milijona lir. Starši in vsi vzgojitelji, navajajte otroke k dobrodelnosti. Učite jih usmiljenosti, da se bodo razvili v socialno čuteče državljane! Toča in najemnina Kmet je-najemniki iz Steverjena, Jazbin in drugih po toči prizadetih krajev se pritožujejo, da ne morejo plačati gospodarjem polne najemnine, ker niso imeli zadovoljivega pridelka. Zato opozarjamo prizadete kmete - najemnike, da jim zakon sam pri stvari pomaga, kajti po členu 1635 civ. zakonika ima kmet - najemnik, ki ima pogodbo za več let, pravico, da se mu najemnina zniža, če je zaradi višje sile (per ca-so fortuito) med letom in predno je pridelke spravil izgubil vsaj polovico pridelka. To določilo pa velja samoi za primer, da v prejšnjih letih ni imel tako dobre letine, da bi sedan'3 izgunc j .»ravnal. Ce taka poravnava ni mogoča, se najemnina .zniža ob koncu pogodbe, in sicer na splošnem, obračunana na vseh letih. Oceni se namreč približni navadni letni dohodek pridelkov, in če izhaja, da so pridelki bili nižji od predvidenih, ima najemnik pravico, da se mu najemnina zniža, vendar ne več kot za polovico. Ce pa gre za enoletne pogodbe in je km.et-najem.nik izgubil vsaj polovico pridelka, ima po členu 1636 civ. zakonika pravico, da se mu najemnina zniža, ne pa več kot za polovico. (Kmetje - najemniki naj pridelke torej dobro preračunajo in precenijo predno plačajo najemnino. Steverjanci se pritožijejo .Zadnje čase obiskujejo naše pridelovalce vina neki dacarji iz mesta, ki zahtevajo, da jim pokažejo količino pridelanega vina. Vino tudi merijo in si zapisujejo. Prestrašeni kmetje se ne upajo upirati, misleč, da imajo ti dacarji pravico za tako početje. Svetujemo kmetom pridelovalcem vina, naj od vsakega dacarja, k; bi se še pojavil, zahtevajo uradni ukaz za tako početje ter vse oseb- I Z SLOVENIJE} ZALOGE BAKRENE RUDE Po podatkih inž. Evgena Kostiča znašajo do sedaj ugotovljene zaloge bakra v rudnikih Jugoslavije o-krog 175 milijonov ton. Se neraziskana pa so ogromna ležišča bakra v vzhodni Srbiji, kjer se po mnenju strokovnjakov razteza bakreno področje na površčni okrog 800 kvadratnih km. KOMUNE V SEŽANSKEM OKRAJU V dosedanjem sežanskem okraju nameravajo ustanoviti dve komuni: eno s sedežem v Sežani, ki bi obsegala Kras, drugo pa s sedežem v Kozini, ki bi obsegala brkinske vasi. Ta razdelitev je utemeljena v kolikor se sežanska komuna ukvarja predvsem n živinorejo in kamnu-lomstvom, medtem ko se Kozina in brkinske vasi ukvarjajo z živinorejo in sadjarstvom. BLOKIRAN DENAR Z nepričakovanim odlokom vladnih oblasti so blokirali okrog 25 milijard dinarjev raznim podjetjem v Jugoslaviji. Tako so številna podjetja kar čez noč izgubila lep del dobička. Ta ukrep prav gotovo ne bo spodbudil delavskih kolektivov, da bi povečali proizvodnjo, saj vse prizadevanje delavcev za čim večjo proizvodnjo ne prinese njim nobene koristi. Oblasti so opravičile ta ukrep z izgovorom, da so podjetja prišla do blokiranega dobička samo s povečanjem cen in ne z izpolnjevanjem proizvodnega procesa ali varčevanjem. dražili, saj so se dohodki kmečkega prebivalstva povečali za 18 milijard dinarjev, in to v glavnem zaradi povečanja cen pridelkov. Tako vsaj poroča »Slov. poročevalec«. Ker se plače niso bistveno spremenile in so se industrijski :n kmečki proizvodi podražili, je torej življenjska raven nujno padla. BLAGOVNI PROMET V prvih desetih mesecih letos je znašal blagovni promet 344 mil!-jard dinarjev. Od tega odpade na gostinstvo 34 milijard, ostalo pa predstavlja blagovni promet v trgovini. DENARNI OBTOK V minulem oktobru so zabeležili doslej največji denarni obtok, (n sicer 82 milijard 700 milijonov din. Večji del tega zneska je pripisati okrog 200 tisoč novo zaposlenim delavcem in le manjši del na račun povečanja povprečnih plač. Plače delavcem se torej bistveno niso spremenile, se .niso zvišale, razen malih izjem. Na drugi strani smo pa videli, da so se cene industrijskim proizvodom znatno povišale, sai so oblasti blokirale okrog 25 miliiard din zaradi neutemeljenih dobičkov, ki izviraio prav iz povišanja cen. Tudi kmečki pridelki so se po- PROIZVODNJA JEKLA Do konca oktobra letos so železarne v Sloveniji proizvedle 249 tisoč ton jekla ali povprečno 25 tisoč ton na mesec. Ta porast proizvodnje je pripisati predvsem moderni opremi večjih železarn Slovenije, ki so tudi razširile svoja podjetja. SPOMENIK JOSIPU JURČIČU V nedeljo 14. novembra so v Mariboru pred Narodnim muzejem odkrili spomenik Josipu Jurčiču. Sjxi-menik je napravil akademski kipar Lojze Kogovšek. POVEČANJE VLOG V LJUBLJANSKI HRANILNICI V oktobru letos so hranilne vloge v ljubljanski hranilnici porastle od 378 milijonov 800 tisoč na 403 milijonov 400 tisoč. Ta visok porast v tridesetih dneh je pripisati novim vlagateljem, ki so svoje prihranke .zaupali mestni hranilnici, ki od časa do časa priredi nagradna žrebarfja med vlagatelji. OTVORITEV AVTOCESTE .Predzadnjo nedeljo oktobra so slovesno otvorili novo avtomobilsko cesto Zagreb-Reka, ki je dolga 184 km. Graditi so jo začeli 1. 1945. ne podatke ter ga prijavijo organom javne varnosti, da ugotovijo, ali dacarji ravnajo i»o zakonu ali ne! Dacarji imajo pravico nadzirati le, da se na prodanem in iz kleti odpeljanem vinu plača dac. Števerjanci potrebujemo vodovod Steverjanci nujno potrebujemo vodo ne le za ljudi, ampak tudi za živino. Nudi se lepa prilika za zgraditev vodovoda. Onstran meje, to je tik naše vasi, so Jugoslovani zgradili briški vodovod, ki bi ga z lahkoto jpotegnili tostran meje. Ta koristna naprava ne bi .stala preveč! Zato pozivamo oblast, najprej domačo, da da pobudo za to, da se naše želje izpolnijo. Kakor prejemajo vodo iz Jugoslavije prebivalci Gorice, in vlada jim pri tem tudi denarno poma„>., tako bi jo lahko prejemali tudi ml. pa Oslavje, Pevma in Sentmaver v goriški občini. Skupina Steverjancev R 80-letnici g. Antona Šteharja Skupina Steverjancev čestita s tega mesta g. Antonu Stekarju za njegovo 80-letnico in mu kliče: Se na mnogo let! Gospoda Antona Stekarja cenijo Steverjanci zaradi njegove sposobnosti v kmetovanju, kjer je pokazal izredno zmožnosti. Postavil si je lepo in vzorno kmetijo, ki je pravi ponos za Steverjan! Po prvi svetovni vojni je bil tudi med upravitelji naše občine, kjer se je tudi dobro izkazal. Prav zato, ker je dober in zmožen samostojen posestnik, ne spada v tisto politično skupino, ki samostojnosti kmetov ne dopušča, marveč jih odpravlja In uničuje! Visoka starost kmečkega človeka je gotovo razveseljiv pojav v današnjih dneh, ko so ljudje .bolehali na telesu in na duhu. Želimo mu, da bi dočakal še čim več prijetnih •novic v krogu svojih dragih. Skupina Steverjancev Najmlajša doktorica Koncem tega meseca promovira v Turinu za doktorico leposlovja (belle tettere) .gdč. Simčič Rožica, gotovo najmlajša doktorica cele o-kolice, ker ima šele 22 let, profesorica italijanščine in zgodovine na slovenski strokovni šoli v Gorici, Od srca ji čestitamo vsi kolegi in učenci in upamo, da bo ta vesela novica vzpodbuda tudi tistim ne več tako mladim šolnikom, ki niso še dosegli doktorata. Krojni tečaj ERRE’! Krojni tečaj ERREVI se bo vršil stalno v Gorici v ulici Al-viano 6 v slovenščini. Vpisovanje bo od 22. novembra dalje vsak dan od 15. do 16. ure. Istotam se dobijo tudi vsa potrebna tozadevna pojasnilu. Pouk se bo pričel takoj, ko se bo prijavilo zadostno število učenk, in sc bo vršil po njih želji dopoldne, popoldne ali pa tudi zvečer. Istočasno in istotam se sprejemajo prijave za dopolnilni tečaj, katerega se lahko udeležijo vse one učenke, ki so izpolnile prvi tečaj. Po želji obiskovalk se bo lahko vršil tudi šivalni tečaj. Mizarji | kmetovale; f Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in parket« nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA TRST Vlalo Sonnino, 2 4 DROGERIJA ANTON PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Kornu - Tel. 3009 Vsakovrstno pohištvo; SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVAR-HISKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 tvt£ Cormons - prov. Gorizia [OPiPON; .^(HORACE JpiAGEN ATLANTIK! niMiiuiiiiiuviiiiiniiiHHiiinni POD ČRTO SREBRNI KOVANEC Kdo neki je pozabil denar? Morda sam hudobec, da bi me izkušal, ali mama, da bi z njim plačala u-čitelja klavirja? Nezapopadljiva skrivnost. Gotovo je samo to, da je denar ležal v. sprejemnici na kaminu in da' sem ga neko sredo zjutraj odkril, ko sem se odpravljal v šolo. Dejal sem si: »Glej, glej kovanec za dva franka!« Bil je to res lep in velik kovanec. Ne da bi pri tem mislil kaj slabega, sem ga vzel v roko, da bi ga laže občudo-val. Takoj me je spreletela meKu čarobna moč. Bilo mi je takrat dvanajst let; štirideset soldov (1 francoski sou je 5 cent.) je pomenilo zame ■>-gromno vsoto, in nenadoma sem občutil, kako so vstajale v meni prav tako številne želje, kolikor je soldov štel veliki kovanec. Preu- darjal sem: »Koliko voženj s čolnom je v tem kovancu!« V teh časih je bilo vesJanje moia največja strast. Ve« božji popoldan bi sc lahko zadrževal 'na temnih vodah starega pristanišča, v sredi ribiških čolnov in odhajajočih parnikov, v sredi kričanja galebov in poveljniških poklicev bi poslušal petje mornarje/v na visokih prečkan jadrnic in končno bi se zvečer, prepojen z duhom po totramu in olju vrnil domov, kot da imam za seboj dolgo potovanje. Večje sreče v resnici nisem poznal. ‘Ta sreča pa je bila kaj draga, in če sem hotel z dvema soldoma, ki sem ju prejemal vsak teden, najeti čoln .za šest soldov, sem moral štediti, si odmerjati in se odpovedovati vsemu* drugemu. Nekaj minut sem postajal in se. nisem premaknil, dokler me ni denar pričel skeleti na dlani. Nepozabljive minute, boleči in obenem užitkapolni strah izkušnja ve! V strahotnem notranjem vznemirjenju sem se pričel tresti po vsem telesu. V ušesih mi je brnelo. Dobro sem čutil utripe srca in enakomerno .tiktakanje ure na kaminu. Končno pa je postala misel na dolžnost in poštenje, ki so mi ju starši vcepili v duio, verjetno pa tudi strah pred kaznijo močnejša od izkušnave. Položil sem kovanec nazaj, od kjer sem ga1 vzel. Samo .. Potrebno je, da dodam, da sem kovane« nehote potisnil daleč nazaj za uro, da bi ga nihče ne opazil. Od tega trenutka dalje je bila tatvina pravzaprav že izvršena, da celo poostrena s strahopetnostjo in hinavščino. Moja ogorčena vest se je prebudila in mi klicala: »Tat! Tat!« Mislil sem, da jo slišijo vsi. V šoli nisem mogel ostati paz-ljiv. Ce sem še tako napeto upiral pogled v knjigo, sem ugledal na vsaki strani zgolj .zapeljivi blesk preveč dolgo občudovanega novca. Da, zločin je bil storjen, drugače bi me vest vemdar tako ne pekla! Zdeio se mi je, kakor da mi je srce oklepala ščipalka; bil sem osramočen, zbegan in najraje bi bil sam. Ob drugačnih priložnostih bi svojemu drugemu' lastnemu jazu ogorčeno zaklical: »Molči vendar! Ničesar nisem zagrešil! Pusti me pri miru! Ga bodo že našli ta preklicani kovanec za štirideset soldov!« In medtem ko sem si to dopovedoval, sem zadovoljno mislil na to, da uro navijajo vsaka dve tedna enkrat in da je sprejemnica ponavadi zapuščena kot svetišče in jo uporabljajo samo enkrat na teden ob učenju klavirja. Ko sem se zvečer vrnil domov, sem se prikradel v sprejemnico in v .temi tipal za kovancem. Novec ja še vedno .ležal na mestu, kamor sem ga bil položil. Nisem imel poguma, da bi ga odnesel, pa tudi ne večjega poguma, da bi dejal star-sem: »Tu leži Srebrnjak!« V resnici sem postal tat. Večer sem preživel v izrednem razburjenju. Mislil sem na jutrišnji četrtek, na prostost, na ladje; kljub temu sem proti pričakovani1; dobro spal. Naslednje jutro po zajtrku sem se zmuznil v jedilnico. V sosedni sobi so govorili, bal sem se, da bi utegnil kdo vstopiti. Brez obotavljanja sem stegnil roko in jo zovet odmaknil. Kako dolgo sem tako postajal. sem že pozabil. Nepozabljen pa mi je ostal bledi zmeden otroški obraz, ki me je opa-zoval iz zrcala nad kaminom iz očmi (prestrašene žvali! Končno so se glasovi oddaljili. Hitro sem pograbil Srebrnjak in že sem bil tudi zunaj. Bil je krasen četrtek, za nas dijake v tistih časih šole prost dan. »Nedelja« brez dolgočasnih spreho- dov s praznično oblečeno družino. Iz strahu, da bi me ne poklicali nazaj, sem stekel po najkrajši poti k pristanišču. Med tekom sem poslušal kako Srebrnjak veselo pozvanja ob moj bakreni novčič za dva solda, ki sem ga prejemal vsak četrtek od staršev, in to pozvanjanje me je opajalo, mi pritrjevalo pero-roti. Niti sence kakega očitka va-sti nisem več občutil. Lahkih nog, smejoč, razbeljenih lic sem tekel in že vnaprej okušal vse sladkos.i zabave. Nenadoma mi je pred nekimi cerkvenimi vrati iztegnjena roka beračice ustavila tek. Ali me je presunilo uboštvo njenega ugaslega pogleda? Ali pa je bila nujna potreba, da po zločinu napravim dobro delo? Kakor že koli, iz žepa sem potegnil svoj četrtkov kovanec za dve solda in ga zagnal beračici, ki se mi je tako presenečeno zahvalila, da me je dve ulici dalje prevzel pretresujoč strah. O, moj Bog! Kaj sem morda...? Hitro sem prebrskal po žepu in obupno zakričal. V žepu sem imel samo še .kovanec za dva solda. Srebrnjak za dva franka sem podaril nehote beračici! In pri vsem tem mul! nuiiiuniiiiiiiuiiitiiiiNiiuuiiiiuiiunmiuuiiiuuiiuiiuuuiiuiUHiiitaiiumiuiiiuiiuiiuiuiiiuiiiUiiUuijjiuH so bile ladje že .tako blizu. V sončnem popoldnevu so moleli jambori in jadra čez zadnje hiše. ulice v zrak. Ne, teke jeze, takega obupa še nisem doživel. Obrnil sem se in z ihto godrnjal sam s seboj: »O jo že najdem! Dejal ji bom, da to ni bil moj denar, da sem se zmotil... In če mi Srebrnjaka ne vrne, jo pustim aretirati kot tatico!« Imenoval sem jo tatico. Tako sem bil predrzen. Kje pa je ostala? Povsod sem jo iskal, prevohu-nil sem vsa cerkvena vrata, pregledal po vseh stranskih ulicah. Ni je bilo več. Odšla je s Srebrnjakom domov. Njeno delo za danes je bilo končano. Obenem je bilo končano tudi z mojim četrtkom. Zdivjal sem tako, da sem z vso naglico stekel domov in se vrgel mami naravnost okrog vratu. V velikem izbruhu solza, v katerem je bilo še vedno več ogorčenja kot pa kesanja, sem ji vse priznal. Tako se pogostokrat pred sodišči dogaja, da zločinec priznava svojo krivdo zgolj iz jeze, da se mu njegov namen ni povsem posrečil. Alphonse Dandel Nafta - črno zlato 8 *__________________ DiBožična jelka« sredi peščene puščave. Tako namreč Imenujejo bencinski strokovnjaki zamotani ustroj iK pušče v in ocevja, ki se dviga v zrak nekje sredi puščave kot mogočna jelka sredi zelene livade. Ta »božična jelka« pripoveduje, da vre na tem mestu iz zemlje nafta, iz-pušči In ocevje pa imajo namen, da nadzirajo celotni odtok. Po arabski puščavi so kar na gosto posajene »božične jelke«. Od tu prihaja v .glavnem tekoče gorivo v ža,veljske- čistilnice. Štiriinpetdeset odstotkov vseh svetovnih podzemskih zalog nafte je nakopičenih pod zemljo Srednjega vzhoda. Čudežne zaloge nafte so odkrili šele v novejšem času. Sele pred dobrimi dvajsetimi leti je arabska nafta prispela na svetovna tržišča. Kaj vse se je v tem času v teh deželah pripetilo, izgleda kot čudežna pravljica svetovne zgodovine. Skoro čez noč je pričela ob Perzijskem zalivu žuboreti na dan dragocena tekočina. Druga svetovna vojna je dotoke nafte množila z neverjetno hitrostjo, in Saudova A-rabija in Kuvajt sta postali deželi svetovne proizvodnje nafte. Obe puščavski deželi, Kuvajt je neznatna šejkovina, ki je do. tega časa •btsojala le kot zemljepisni pojem. Danes sta obe deželi svetovnozna-ai in predvsem pravljično bogati. Sejk Kuvajta je najbogatejši mož na svetu, saj pridobiva njegova deželica, ki je nekaj večja od Slovenije, letno 41,5 milijonov ton nafte. Zarekel se je, da bo že v kratkem svojo deželo pretvoril v najbogatejšo in napredno državo na svetu. Sajn živi zelo skromno. CEVOVODI SKOZI PUŠČAVO Z »božičnih, jelk« prihaja nafta v cevovode. Cevovod je poseben sestav cevi, ki prevaža nafto na tisoče kilometrov daleč. Te cevi merijo v premeru po 5 do 40 cm. Nobeno gorovje, nobena reka, noben prepad, nobena daljava in nobena druga prepreka ne iustavlja cevovodnih inženirjev pri njihovem •trasiranju. Nafto iz Kuvajta usmerjajo »le« do Perzijskega 'zaliva, le nekaj ducatov kilometrov daleč. Saudova Arabija pa je izbrala drugo pot. Tru so zgradili 1750 km dolgi orjaški cevovod vse do sredozemskega pristanišča Saida v Libanonu. Kuvajtska nafta mora nasprotno po petrolejskih ladjah obiti Arabski polotok in odštevati visoke prevoznine skozi Sueški prekop, da pride v Sredozemlje. Nafta do tega časa še ni zagledala luči sveta. Iz »božičnih jelk« je dospela v cevovode in iz ogromnih pristaniških »kleti« so e njo napolnili orjaške in nenasitne trebuhe petrolejskih ladij. Marsikdo, ki je bil že prisoten pri vinskih »polnjencah«, si bo mislil, da je polnjenje ladij enostavna zadeva. Pa ni res. Take velike količine je treba po ladijskem trebuhu razdeljevati enakomerno, ker bi vsako drugačno ravnanje povzročalo med potjo »morsko bolezen«, če bi težka nafta pri razburkanem morju udarjala ob stene in s tem spravljala ladjo iz ravnotežja. Ladijski trebuh, ki lahko požre 25.000 ton nafte, je razdeljen , v 30 ločenih ■tankov. V žaveljske čistilnice je nafti Rehlamiie hrane V Franciji so iznajdljivi živinorejci oziroma njihove zadruge pričeli uvajati nov način reklame. N-i dobro rejenih in širokih obokih, plemenskih krav so urezali v dlako živali napise in znamke svojih žigov mleka, masla in sir o. Včasih so te znamke opremljene tudi v barvah. Reklama je v prvi vrsti namenjena turistom, ki obiskujejo podeželje. prispela v neizpremenjeni obliki, taka, kakor jo je Bog ustvaril. Sele .tu na nekdanji -zemlji slovenskih kmetov in vrtnarjev, v čistilnicah pridobivajo iz nje: bencin, kurilno olje, mazivna olja, asfalt in še mnoge druge proizvode. Prvo obdobje predelave nafte je destilacija, ki se vrši po istih načelih kot »kuhanje« žganja. S segrevanjem vodijo nafto v posebne ločilne stolpe. Razne tekočine se, kakor znano, spreminjajo v paro pri različnih temperaturah. Sestavni deli nafte imajo torej različna vrelišča. Lahke bencinske x>are so prve, ki se dvigajo proti vrhu notranjosti stolpa in ‘uhajajo po odprtinah v cevi, ki jih v posebnih kotlih ohladijo in že imamo bencin. Ostanek segrevajo še dalje. Pare, ki se dvigajo, so težje, zato dosežejo nižje ležeče odprtine. Tu nastaja svetilni petrolej. Tako gre ta. postopek dalje, vse dokler nno vse nafte razstavili v njene sestavine. Ob koncu ostaja najtežji proizvod, asfalt. Tako pridobljeni bencin in tudi ostali proizvodi pa še niso uporabni. Prečistiti jih morajo in tudi še oplemeniti. Ko so tudi ta dela končana, se »tekoče zlato« iz žavelj-skih čistilnic »razteče« s pomočjo železniških in avtomobilskih cistern po vseh tistih deželah, ki i-majo veliko avtomobilov in motornih strojev, nimajo pa goriva. Ko se prevažamo s skuterji po deželi, le redko kdaj pomislimo, kako dolgo pot in koliko najrazličnejših postopkov je preživela smrdljiva tekočina, nad katero se pritožujemo, če vozilo po klancu .sopiha in se trudi, da nas spravi na vrh. Nooa knjiga dr. Turnška Pred dnevi je v Trstu izšel drugi del narodopisne zbirke. »Od morja do Triglava«, v katerega je neutrudni kulturni delavec dr. Metod Turnšek povezal svoje zapiske o Beneški Sloveniji in Reziji. Pravzaprav smo ta drugi del zbirke že pričakovali, saj ga je izdajatelj že pred dvema letoma, v uvodu prve knjige te zbirke, sam napovedal. In vendar nas je' s 175 stranmi debelo knjigo, posvečeno samo Beneški Sloveniji in Reziji, zelo presenetil. Predvsem zaradi obsežnosti zbranega gradiva, sicer pa tudi zato, ker je z njim pred nami duhovno oživel usodo znatnega dela slovenskega rodu, ki mu ni bilo še nikoli dano zaživeti v svobodni slovenski skupnosti. Nova Turnškova knjiga je tako v prvi vrsti dokument našega narodnega življenja, zbirka pričevanj iz srede našega časa o deželici, za katero je že ob koncu prejšnjega stoletja zapisal Simon Rutar, da dvomi, ali se bo kasneje še kdo med nami lotil pisanja o njej.. No, 50 let kasneje sta se tega dela lotila 'Goričana Feigel in Nanut. Dasi so Turnška vodili drugačni nameni, vendar prihaja njegova knjiga kot nekakšno dragoceno narodopisno dopolnilo »Beneške Slovenije«, knjige, ki sta jo leta 1950 v Gorici izdala omenjena Goričana, in ki je bila pomanjkljiva prav s te plati. Pomanjkljiva toliko bolj, ker sta obe deželici pod Matajurjem in Kaninom z narodopisnega vidika najzanimivejši med vsemi slovenj skimi pokrajinami. Iz njiju namreč naravnost »diha« starodavnost, izročilo, ki je z narodnim jezikom vred pomagalo ohranjevati našo narodno mejo celih tisoč let skoro nedotaknjeno tam, kjer je potekala že zgodaj po naselitvi. Nova Turnškov® knjiga predstavlja sedej ta svet s .tega vidika nadvse dostojno. POLETI CEZ SEVERNI TEČAJ V ponedeljek 15. novembra je startalo na letališču v Kopenhagnu prvo letalo Douglas DC-6B »Skan-dinrvske zračne družbe« na redni letalski promet med 'Skandinavijo in Los Angelesom. Letala bodo progo preletela dvakrat tedensko. V 'Zgodovini letalstva se s tem otvar-ja novo obdobje. Zahodna obala Amerike je Evropi za precej ur postala bližja. Letala pristajajo na oni strani tečajnika na oporišču BW 8 na Groenlandiji. V »Hotelu pri Eskimu« dobijo potniki majhen prigrizek im eno uro po pristanku nadaljujejo pot proti Winnipegu v Kanadi. Po 26 urah poleta so potniki že pod palmami Kalifornije. Ta proga najzgovornejše .priča o orjaških napredkih, ki so se odigrali na visokem severu naše žemlje. Casi ekspedicij in raziskovalnih potovanj proti Severnemu, tečaju, ki so vznemirjali svetovno prebivalstvo v začetku tega stoletja, so za nami. S pasjo vprego je dosegel 6. aprila 1909 Robert Pes-ry kot prvi Severni tečaj. L. 1923 ga je preletel Rihard Byrd in istega leta sta ga x vodilnim balonom dosegla Amundsen in Nobile. Leta 1937 je tam pristala neka ruska ekspedicija, To so bili prvi pionirji. Danes je pot na Severni tečaj tlakovana s konzervnimi škatlicami, tako pravijo stari raziskovalci. 2e pet let leta »tečajna mačka«, letalo B-29, iz Fairbanksa na Alaski vsakih 48 ur po enkrat na teme naše zemlje in nazaj zaradi vremenskih ugotovitev. Pred kratkim smo že poročali o treh ameriških in petih sovjetskih oporiščih, ki so nekaj sto kilometrov oddaljena od Severnega tečaja. V nekaterih krajih tečajnega območja se je zasidrala tudi že industrijska delavnost. Ob rtu Barrow na Alaski ležijo najsevernejši petrolejski vrelci sveta. Tudi 'Sovje- ti so pričeli z vrtanji na polotoku Tajmiru. Severni tečaj še je v teku druge svetovne vojne močno približal žariščem strategije in politike. Danes so že do dobrega ocenili gospodarske vrednosti arktičnega območja. Devet desetin svetovnega prebivalstva živi na severni polovici zemeljske krogle. Na njej ležijo najvažnejša industrijska središča. Glavna mesta velesil so Severnemu tečaju bližja, kakor pa ravniku. Preke tečajnih območij potekajo najbližje ccvezne proge. Se pred dobrimi sto leti so govorili: »išči srečo na zahodu!« Danes je privlačno geslo sever. Meja obljudenosti v Kanadi se je v zadnjih petih detih skokoma, pomaknila proti severu. V osrednji Alask:, v dolini Yukon obdelujejo kmetje pod tečajnim soncem 16.000 jutrov zemlje. V glavnem pridelujejo krompir in zelenjavo. Tudi jago dičje in cvetice uspevajo po njiho- vih vrtovih. Dijaki v Fairbanksu, ki pohajajo najsevernejšo univerzo na svetu, se hranijo v glavnem s pridelki lastne zemlje. Vse to pa je šele začetek. Alaska bi lahko preživljala še nadaljnjih 200.000 družin, tako misli ameriški gospodarski komisar na Alaski. Edina prevozna sredstva na teh področjih so motorne sanke. Na take sanke priklopijo še več navadnih sank in tako nastane resnični beli vlak za prevoz blaga in potnikov. Samo še skrajni sever se trdovratno upira človeški vsiljivosti. Dva kanadska ledolomilca pa sta tudi tu razdevičila naravo. Tudi na sibirski strani so izredno delavni. Sibirska zima v zad ■njih desetletjih ni več tako ostra. Severnovzhodna pasaža je za ča;ia polarnega poletja prevozna. Se-vernosibirska morska pot omogoča ladijski promet med severnimi pristanišči evropske Rusije in pristanišči na Daljnem vzhodu. 1. Najsevernejše vseučilišče sveta, Fairbanks na Alaski. Z letališči Anchorage letajo vremenska letala na Severni tečaj in nazaj. 2. Pod polarnim soncem, uspeva zelenjava in cvetice. 3. Beli vlaki na saneh opravljajo promet v zasneženih krajih. 4. Radarske postaje nadzirajo redne potniške polete. 5. Ladijski prevozi skozi zaledenela morja. 6. Sovjetska oporišča. 7. Oporišča Združenih držav. 8 Ledolomilci utirajo prehode skozi ledene sklade. 9. Vremenski poleti vsakih 48 ur. Ce jo prelistamo, obzirno, da je razdeljena v sledeča .glavna poglavja: Uvodno posvetilo Trinku, Cerkveno leto, Ob rojstvu in smrti, Ljudska duša, Ženitev, Ljudsko življenje. Ljudska domišljija, Ljudsko slovstvo, Reki, pregovori, uganke. V taki razdelitvi res ni pravega znanstvenega reda in bi izdajatelj moral v taki knjigi upoštevati predvsem že ustaljeno delitev narodopisja v materialno socialno m duhovno kulturo. Tako bi moral združiti zapise običajno jx>jmovanega »narodnega blaga« pod skupno poglavje. Toda navsezadnje je ,to postransko vprašanje. Važnejše je, kaj prinaša knjiga, in če jo tako tehtamo, lahko ugotovimo sledeče: Od vseh 175 strani ima Turnško-va zbirka tri četrtine zapisov narodnih pesmi, pravljic in pripovedk, ki jih je zbral deloma sam, v glavnem pa s sodelavci in .zapisovalci, katerih seznam objavlja ob koncu knjige. Z ostalih dveh področij narodopisja je gradiva malo, presenetljivo malo iz materialne kulture. Omenjeni seznam pa nudi tudi lep pogled v delavnico izdajatelja samega. Pokaže nam namreč njegovo izredno delavnost, katere sadove smo na versko - narodopisnem področju imeli priliko spoznati v štirih knjigah »Pod vernim krovom«, na širšem narodopisnem področju pa y zbirki, katere druga knjiga je pravkar izšla. Kot je ta seznam »virov« pri nizanju sodelavcev podroben in natančen, vendar ne upošteva že dosedanjih tiskov gradiva, ki je bilo že kdaj prej objavljeno. Tako' je na primer lep del zbirke narodnih pesmi župnika Cuffola svojčas objavila revija »Mlada Setev«, pesem o .botri Marjeti pa smo brali že. v »Trink')-vem zborniku«. Kljub temu je v Turnškovi zbirki toliko novega gradiva, Jci bo dobrodošlo znanstveniku - narodopiscu, da bo .tudi ta, čeprav knjiga ni namenjena neposredno njemu, iskreno pozdravil zbirko tako, kot je sedaj, tudi z vsemi morebitnimi pomanjkljivostmi. Kot prva, je tudi druga knjiga »Od morja do Triglava« lepo o-premljene m bogato ilustrirana. Večina izbranih fotografij je iz albuma Mšrija Magajne in sijajno dopolnjuje podobo Beneške Slovenije. Prav na začetku knjige nas pozdravi slika pokojnega Ivana Trinka, katerega spominu dr. Turnšek posveča svoje delo. In kot prva publikacija Zgodovinsko - narodopisnega inštituta v Trstu njegova knjiga je v resnici tudi spomenik velikemu pokojniku, spomenik, kakršnega bi bil on sam v očetovski ljubezni do svojih ožjih rojakov najbolj vesel. 10. Projektirana proga Kopenhagen - Anchorage - Tokio, ki jo bodo verjetno odprli za redni letalski promet l. 1956. 11. Nova letalska proga, ki so jo odprli 15. nov. t. I. 12. Vojaška letalska proga London - Thule. 13. Zelenjadne plantaže v Sibiriji. 14. Petrolejska polja. 15. Industrijska sovjetska področja vzhodno od Urala. 16. Vremenoslovne postaje. 17. Letalsko oporišče BW 8. Z baloni v zrak Američan Garret Cashman je prišel na misel, da bi se dvignil v zrak s pomočjo navadnih gumijastih balonov. Vendar je računal, da bi dosegel največ 200 metrov višine, višje zračne plasti mu niso vzbujale preveč radovednosti. V bližini Ncw Yorka je razkazoval svojo pripravo. Trdno je privezal 80 balončkov, ki so bili napolnjeni z vodikom, med seboj. Na konce posameznih med seboj povezanih balonov pa si je pritrdil leseno klopico. Ko je bilo vse pripravljeno, je svoji »posadk* na zemlji« zaukazal, naj priklopno vrv izpusti. V resnici se je dvignil v zrak. Izračunal se je samo v tem, da g.i njegovi baloni niso dvignili navpično v višino, kakor si je želel, pač pa so ga zračni tokovi zanesli v smeri, ki mu niso bile ravno prijetne. Tudi glede višine se baloni niso pokorili njegovi volji. Baloni so ga dvignili do 1700 metrov visoko in predrli oblake. Stvar se mu je zdela, ka/r zabavna, končno pa je pričel rezati posamezne balone in je srečno pristal. VESTI s TRŽAŠKE G Radio Koper in Radio Trst . II j—j-—|,,| —MliHIBM——IIMIIHB V severovzhodnem kotu Tržaške ga žuliva si v neposredni soseščini sto ua ,:ji'i>ioa oddajnika Radia Trst m iiadia Koper. Prvi je imel do ne..;„v;jega dva popolna krajevna programa, enega v italijansken, drugega v slovenskem jeziku. To sta Rad.o Trst I in Radio Trst II. Italijanska oddaja je bila medtem že okrnjena, slovenska pa je zaenkrat ostala bistveno neizpremenje-na. Radio Koper pa ima samo en oddajnik, »a katerem oddaja mešan slovensko - italijanski program, pri čemer je rezervirano nekaj časa tudi za poročila in kakšno drugo oddajo v srbohrvaščini. V ljubljanskem »Slovenskem poročevalcu« pa smo pred kakšnim tednom ■lahko brali, da bo tudi Koper v kratkem dobil še en oddajnik in ibo potem oddajal dva celodnevna programa: enega v slovenskem je-iziku (z nekaj oddajami v srbohrvaščini) in enega v italijanskem jeziku. Položaj bo torej v bližnji bodočnosti takšen, da bo nasproti le delno lokalno urejevanemu italijanskemu Radiu Trst I deloval popolnoma krajevno usmerjen italijanski Radio Koper, Radio Trst II pa bo moral tekmovati s slovenskim programom Radia Koper. Pri tem nas ne zanima, zakaj so smatrali Italijani, da je bilo prav v tem trenutku potrebno oslabiti krajevni značaj, njihove radijske postaje. Želimo le, da bi italijanska Radijska in televizijska družba, ki je zdaj odgovorna tudi za delovanja Radia Trst II, poskrbela, da bi oddaje naše slovenske radijske oddaje bile take in .zmogljivost slovenskega oddajnika v Trstu tolikšna, da bi lahko uspešno tekmovale z bodočim popolnim slovenskim programom Radia Koper. V ,ta namen bi bilo treba povečali programski odsek Radia Trst II, ki je danes preobremenjen, in razširiti bi bilo treba krog sodelavcev in nastopajočih. Primerno povišanje proračuna in s tem honorarjev oi gotovo pritegnilo k sodelovanju Slovensko dobrodelno društvo v Trstu organizira letos v društvenih prostorih tečaj ritmičnih vaj in telovadbe. Pojasnila in vpisovanja na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11. nadstr. v uradnih urah. precej posameznikov, ki stoje danes ob strani. Italijanska Radijska in televizijska družba, oziroma njen opolnomočenec, ki danes upravlja Tržaško radijsko ustanovo in s tem Radio Trst lil se mora namreč zavedati, da je bil Radio Trst II vse od odhoda titovsko usmerjenih vodenih nameščencev važen glasnik svobodoljubne miselnosti in nač-S. Kot tak si je pridobil veliko poslušalcev po vsej Primorski, Istri in tudi v osrednji Sloveniji. To naklonjenost in ta značaj mu je treba tudi ohraniti. Slabo pa je, da je slišnost njegovih oddaj, posebno v večernih urah, zelo slaba in sega na Krasu n. pr. samo do St. Petra, v Soški dolini pa ga ujame samo, kdor ima dobro anteno ali res velik aparat. Ker gre pri tem za radijsko postajo, ki naj bi .bila eden izmed mostov zbliianja in pomiritve med obema sosednima narodoma, bi bilo vredno razmisliti o tem, ali ne kaže pojačati oddajnikov Radia Trst (oziroma jih premestiti), tako da bi lahko vsaj vsem Slovencem na tej strani ju-goslovansko-italijanske meje v vsakem dnevnem času uspešno posredovali novice, zanimivosti in razna umetniška dela iz slovenskega, k-i-kor italijanskega in ostalega sveta. To je .toliko bolj potrebno, ker Radio Koper tudi v novih okoli 'inah ohranil svoj stari ton in služi idejam, ki jih večina slovenskega prebivalstva odklanja. Uažna glasbeno oddaja Radia Trst II L u /telje klavirske umetnosti o-poz?r ..mo na koncert znanega mladega pianista proif. Marij-a Sancina, kateri bo izvajal na svojem o-smem solističnem radijskem koncertu v ponedeljek, dne 29. t. m. ob 21,15 pomembne in zahtevne skladbe sodobne klavirske ustvarjalnosti: Ottorino Respighi: Tri preludiji na gregorjanski koral, koncertno Etudo Karla Szimanovskega in »Fantastično Kolo« Mirce Sanci- Novc davščine Italijanska vlada je na zadnji seji odobrila vrsto novih davčnih u-krepov, ki povišujejo razne posredne davščine in uvajajo nove. Uveden je bil državni davek na radijsko naročnino, ki znaša 850 lir letno za radio in 5.000 za tele-viaijo. V javnih lokalih bo .znašal davek za naročnine 850 lir za radio in 10.000 lir za televizijo. Uveden je bil tudi nov davek za javne lokale, ki so namenjeni izključno gledanju televizije; ta davek gre od največ 120.000 lir za luksuzne lokale do 20.000 lir. Nadalje so bile povečane pristojbine iza igralne karte, in sicer na 300 liir za šop navadnih kart. 'Davek na proizvodnjo piva i#e poviša od 300 na 400 lir za vsako hektoliitrsko stopnjo. Uvaja se davek na proizvodnjo cementa, in sicer 50 lir za stot cementa in 40 lir za stot cementnih aglomeratov. Uvaja se davek na proizvodnjo za butan, propag in mešanice. Povišane so bile tudi cene nekaterih vrst cigaret. Edina mcderiitt Knjižnica j/ mesili Želeti bi bilo, da se bivša Zave/niška čitahica ohianl Optanti so italijanski državljani Važna razsodba tržaškega Prizivnega sodišča Zelo važno razsodbo v vprašanju državljanstva optantov je pred nekaj dnevi izreklo tržaško prizivno sodišče (Corte d’Appello). Znano je, da sta tako občina kot prefektura optantom doslej skušali osporavati italijansko državljanstvo, da so jim jemali tržaške o-sebne izkaznice in jih črtali iz seznama volivcev. To postopanje je bilo naperjeno v glavnem proti Slovencem. Sedaj je pa to sodnim potom onemogočeno, ker se je izkazalo za nezakonito. Gospoda S. P. in I. M. sta bila črtana iz volilnega imenika z izgovorom, da sta izgubila državljanstvo v kolikor bi italijanska vlada utegnila osporavati njihovo opcijo. Proti temu postopku sta se oba pritožila na prizivno sodišče, ki je sedaj razsodilo, da ostanejo optanti italijanski državljani vse dokler jim notranje ministrstvo s posebnim dekretom ne odvzame držav- Konec samostojnosti KI? KP STO se pripravlja, da svojo dosedanjo, četudi pogostokrat samo prividno samostojnost, likvidira in se z vsem aktivnim in pasivnim tvarnim ir duhovnim premoženjem preda KPI. O tej likvidaciji tržaške partijske samostojnosti je poročal v nedeljo na kongrera komunistične mladine sam poglavar KP STO, Vidali, ko je med drugim izjavil: »Danes se vključujemo v italijanski državni ustroj, v vejliko italijansko gibanje. Vključujemo se v italijansko gibanje in odhajamo s položaja, na katerem je Ibilo demokratično gibanje na tem področju predvsem žrtvovana brigada. Vključujemo se v italijansko gibanje, ki se bori za novo socialistično Italijo.« Tako bo Vidali tiste množice, ki so jih lovili z »'esli STO, podredil milosti in nemilosti stranki, ki je iz ust svojih odgovornih prvakov že pred leti javno izpovedovala p bivšem drugačno ureditev Tržaškega vprašanja kakor pa so to zahtevale tržaške delovne množice v komunističnih vrstah. Pri tej predaji celotnega živega, in mrtvega inventarja se bo pokazalo, ali so te množice testo, ki ga Vidali lahko gne-.e po mili volji, ali so to razumska bitja z lastno voljo in pametjo. Vederemo! Izredni komisar tržaškega radia Z odlokom st. 30 Vladnega generalnega komisarja je bil imenovan za izrednega komisarja tržaškega radia ing. Vittorio Malinverni. Z istim odlokom sta. poverjena .nadzor in pažnja nad ustanovo komisiji treh članov. Telefon v Mavhiaje! V današnjh modernih časih hitrosti so postala sredstva za hitri prenos sporočil neobhodno potrebna. Pri nas v Mavhinjah se je v zadnjih letih že kar dobro razvil tujski promet in tudi gospodarske in druge delavnosti prebivalstva kažejo znaten napredek. Smo pa močno zaostali v primerjavi z ostalimi kraškimi naselji glede telefonski}} zvez. Nujna potreba je javna telefonska govorilnica. Prav sedaj, ko po mestu modernizirajo telefonske naprave, bi bilo potrebno, da odločilni krogi tudi našo vas vključijo v telefonsko krajevno omrežje. Umerile štipendije za Salzburg Salzburški seminar za ameriške študije v gradu Leopoldskron p.i Salzburgu razpisuje študijske štipendije za tečaje v šolskem letu 1955 (januar - september). Vsi, ki se zanimajo za podelitev štipendije, se lahko obrnejo neposredno na ravnateljstvo seminarja (Salzburg Seminar in American Studies, Schloss Leopoldskron, Salzburg — Austria) ali pa na pomočnika ravnatelja, dr. Roberta O. Meada, ki bo 22. novembra v Trstu v CUa’.-nici v ulici Trento št. 2-1 intervju-jal kandidate. Deuetdneunica v čast Brezmadežni V ponedeljek 29. novembra začne devetdnevnica v čast brezmadežnemu spočetju Device Marije. Vsem onim, ki se nameravajo devetdnevnice udeležiti, je na razpolago priložnostna brošura »Sve-tovišarska kronika«, ki je naprodaj v Katoliški knjigarni v Gorici, v knjigarni Fortunat v Trstu ter pri izdajatelju Petru Flandru. ul. Cavana 7-ITI v Trstu. ljanstva, da torej ostanejo italijanski državljani ne glede na to, če bi jim italijanska vlada opcijo hotela osporavati ali ne. To pa pomeni, da ima vsak optant, s tem da je optiral, pravico do italijanskega državljanstva in dosledno temu pravico do italijanskega potnega lista in do volilne pravice. Ta razsodba je torej končno vendarle omogočila vse drugačne razlage občine in prefekture. Branil je dr. Branko Agneletto. Župan Terčon pri dr. Palamari Preteklo soboto, dne 20. t. m. predpoldne je generalni komisar dr. Palamara sprejel župana devin-sko-nabrežinske občine, g. Terčona. Zupan je po pozdravu pojasnil generalnemu komisarju razne najnujnejše potrebe v občini, nakar je generalni komisar pojasnil svoje stališče v zadevi občinske .uprave. Da si bo o občinskih problemih bolj na jasnem, je sporočil, da bo v najkrajšem času obiskal nabre-žinsko kakor tudi. ostale občine. Zanimal se je o narodnostnem sta nju v občini ter izrazil željo, da bi vsi pomirjevalno vplivali na ljudi, da bi tako prišlo do resničnega in mirnega sožitja med obema tu živečima narodnostima. Zupan je sporočil gospodu generalnemu komisarju, da je naše ljudstvo vedno bilo pripravljeno živeti v prijateljskem sožitju z. italijanskimi sovaščani. Sedaj pa. da se bodo začeli izvajati sklepi londonskega sporazuma, kar >bo prineslo gotovo k večji pomiritvi duhov med obema narodoma. Gospod generalni komisar je izjavil, naj bomo prepričani, da se bodo londonski sklepi natančno izvajali. GREGOfiČIČEVil PROSIM v Nabrežini Slovenska Prosveta in pevsko društvo »Avgust Tanče« v Nabrežini priredita v nedeljo, dne 28. novembra ob 16. uri v nabrežinski kinodvorani Gregorčičev o proslavo. Spored : Moio srčno kri škropite (melodram) ; Podoba naše domovine v Gregorčičevi pesmi (govori g. Mirko Mazora); N. N.: Naša zvezda; J. Flaišman: Kdor ima srce (poje ženski zbor iz Nabrežine, vodi Fran Fabris, pri klavirju Marica Klako-čer); Domovini (recitira Adrijan Rustja); Jos. Michel: Človeka nikar (poje baritonist Marijan Kos. pri klavirju Marica Klakoeer): De- GLASBENA MATICA V TRSTU PRIREDI v soboto, 27. t. m. ob 21. uri v Avditoriju listični kcncerž članice zagrebške opere, mezzosopranistke ffla.de. (Puttar in argentinskega pianista S/lniona Vabila so na razpolago v ulici Roma 15 dnevno od 11. do 13. in od 16, do 19. ure kletova molitev (recitira Mojca Senčarjeva); Narodna: Kaj ti je deklica; J. Aaljaž: Stoj, tančice; H. Volarič: Kdo ta je? (poje mešani zbor »Avgust Tanče«, vodi Fran Fabris); Veseli pastir (recitira Zvezdan Likar); V. Vodopivec: Boter polž; V. Vodopivec: Žagar (poje mešani zbor ». Tanče«, vodi Fran Fabris); V pepelnični noči (recitira Adrijan ^ustja); St. Premrl: Znamenje (poje baritonist Marijan Kos, -pri klavirju Marica Kla-kočer); Naš čolnič otmimo (recitira St. Kosmina); Balet nabrežin-skih deklet na pesem Soči (recitira Gr. Per.tot); Schvan: Pred slove- som; iE. Rašan: Domu; B. Ipavec: Stoji v planini vas (poje mešani pevski zbor »A. Tanče«, vodi Fran Fabris. K prireditvi vabljeni Nabrežinci in vsa okolica. Slovenska beseda in slovenska pesem vse iskreno vabi! Da voda ne zamrzne ACEGAT opozarja spričo bližajoče se zime na naslednje varnostne ukrepe: 1) zaklopko glavnega vodnega merilca je treba zavarovati s krpami, vdolbino pa napolniti z žaganjem; 2) poskrbeti je treba, da se popolnoma zaprejo vse zaklopk«1, postavljene za merilcem; 3) v zelo mrzlih dneh je treba izprazniti iz glavne vodovodne cevi stavbe vso vodo z najnižje ležečo pipo.. Pri tem je treba odpreti tudi nekaj najvišje ležečih pip. Pri ponovnem spuščanju vode v hišne vodovodne naprave je vodo polagoma spuščati, da zrak izpuhti iz cevi; 4) izprazniti je treba tudi straniščne vodne shranjevalce. ' Kmalu potem, ko ' prišli v Trst, so Zavezniki odprli v našem mestu posebno čitalnico, v kateri so obiskovalci lahko posegali po angleških in ameriških dnevnikih in revijah. Čitalnica je razpolagala tudi ■ vedno večjo knjižnico sodobne angleške in ameriške literature z raznih področij človeškega udejstvovanja. Poleg drugih udejstvovanj, med katere je spadala organizacija raznih predavateljskih večerov, jezikovnih tečajev, predvajanj, poučnih filmov in koncertov, sta bili prav moderna knjižnica in čitalnica jedro te ustanove. Zavezniško čitalnico bi številni izobraženci v našem mestu težko pogrešali. Kot smo obveščeni, je angl.e-šjki del čitalnice in knjižnice že odpravljen. S tem sicer knjižnica ni veliko izgubila, kajti dotok angleških knjig se je zadnja leta že popolnoma ustavil. Velika škoda pa je za revije, med katerimi so bile zastopane vse pomembnejše britanske periodične publikacije. Tako je preostal samo ameriški oddelek, ki razpolaga n veliko in redno dopolnjevano knjižnico, kakor tudi z glavnimi ameriškimi revijami. iNe vemo, ali je njegova u-soda že odločena, toda poudariti moramo, da bi bilo škoda, če bi bil odpravljen. V Trstu ni namreč nobene druge javne čitalnice ali knjižnice, ki bi v samem središču mesta nudila toliko novega in/sodobnega čtiva. Glede tujih novosti, ki jih prejema, se z njo ne more meriti niti univerzitetna biblioteka, ki je poleg .tega še zelo od rok ter je pri njej postopek izposojanja na dom bolj zapleten. Pri tem odgovorni činitelji ne bi smeli spregledati, da leži Trst na sami meji komunističnega sveta Zato je toliko bolj važno ohraniti vir, iz katerega bodo domači kulturni delavci, kakor tudi drugi posamezniki in obiskovalci z one strani meje lahko črpali vesti in znanje o dogodkih in dognanjih v javnem, kulturnem in znanstvenem življenju Združenih držav. Domišljamo si, da je Trst že tako važna točka, da si država, ki danes vodi svobodoljuben svet, ne more dovoliti, da. bi v njem ne bila prisotna z vsemi razpoložljivimi sredstvi in ustanovami, s katerimi tudi drugje podpira širjenje idealov in misli, ki so sestavni del programa vseh resničnih demokratov. Zadnje dni smo si, cr s .šali, da bo sedanji ameriški oddek k Zavez-hiške čitalnice ostal. Prevzela naj bi ga Obveščevalna služba Združenih držav (USIS). Seveda bi pri tem oddelek izpremenil svoje im« in bi se imenoval »Ameriška čital-pica« ali »Ameriški dom«. Veseli bomo, če bomo vsem našim čiteite-ljem, ki so nas zadnje dni izpraševali za usodo Zavezniške čitalnice,' lahko zagotovili da se bo to tudi res zgodilo. Miklavževanje A. K. JADRAN priredi y sobote 4. decembra ob 21. uri v mali dvorani gledališča Rossetti miklavževanje. Darila se bodo sprejemala eno uix> pred pričetkom prireditve. Vabljeni vsi! HISA Z MALO KMETIJO IN GOSPODARSKIM POSLOPJEM naprodaj v Nabrežini. — Naslov v uredništvu lista. PERZIJSKE PREPROGE popravljam temeljito po najnžjih cenah. — Naslov v upravi lista. Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in spr j jema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813 Darilne pakete za Jugoslavijo in druge države razpošilja tvrdka ALASKA Š. H A V E R I C TRST - ulica S. Lazzaro 13-1 Tel. 35-658 Zajamčeno prvovrstno blago po najugodnejših cenah Potne liste in vizume ter uradne listine, prevode v in iz tujih jezikov, ovenovljenje uradnih aktov, izpolnjevanje prošenj za potovanje v FLRJ in izročanje Delegaciji v rešitev. — Izposluje v teku dneva anagraf-ske listine, kot krstni in državljanski list ipd. Vse za majhen honorar AGEliCIJA CELEBITAS TRST - Ul. Machiavelli 13 - Tel. 31-404 Televizija u usako družino! Aparati TV 17-21 palcev PHEHfllfl ili) OBROKE .Neobvezni predujem (najmanj) 5000 lir in po 5000 lir na mesec Izredne ugodnosti omejene na en mesec časa TEHNIČNA POMOČ lfelika izbira televizijskih aparatov najboljših italijanskih in inozemskih znamk RUGGERO ROSSONI ---- CORSO GARIBALDI 8 ------- ZA JAVNE LOKALE POSEBNI POPUST/