Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli. (Piše Gradimir.) (Dalje.) R a v n i k a r. (Glej 10. berilno vajo: nTobijevi nauki za sina".) Večkrat smo uže poudarjali, kako se p e s e n razločuje od drugih berilnih vaj, v katerib beremo kako povest, kak prirodopisni opis ali kaj sličnega. Rekali smo namreč, da so posamične vrstice v pesni 1) merjene, 2) pesni imajo navadno vjeme. Kakšne besede smo imenovali vjerae? (Take, ki se vjemajo, da prav lepo zvonijo našemu ušesu). Kdo mi zna povedati kako vjemo k besedi nvrta? (prt, smrt, krt); k besedi nnoč" (mo6,? roč i. t. d.). — A vrstice v pesnih so tudi merjene. Kako je kaka pesen mčrjena, to se spozna, ako jo čitam po poudarkih. Povej tni, Tone, prvo kitico na iz ust priučene pesni ,,Na goro"! (nNa goro, na goro — Na strme vrhč — Tja kliče in miče — Me vabi srce" —). Dobro! Prepričajmo se, kako je merjena prva kitica te pesni. Pri tem bodem tolkel z roko na mizo! Pričnimo: nNa goro, na goro . . . (Učitelj izreče prvi verz metrično ter udari pri vsakem naglašenem zlogu ob mizo.) Kolikrat sem udaril pri prvi vrstici ob niizo'? (Dvakrat). (Tako dela učitelj tudi pri drugih verzih ter potem reče:) nVidite, ta pesen nNa goro" je tako merjeaa, da pri vsaki njeni vrstici dvakrat lehko udarim ob mizo. — Toliko bi zadostovalo v ljudski šoli o Bmetriki". Ker je pa Ravnikar v našem slovstvu velikega pomena kot prozaist, zato bode vsekako dobro, da učitelj, o njem govoreč, otrokom nekoliko poskusi na pritneren način pridobiti pojem o npesništvu" in Mproziu, — o rpesniku" in nprozaistu". Kolikor toliko je to uže storil; vender ne bode odveč, ako pri tem o naslednjem posebno poudarja: Kdor pesni zlagati zna, iraenje se pesnik. — Vse pesni skupaj, ki so nam jih zložili pesniki, imenuje se pesništvo ali poezija. — Prepričali stc se uže, da so vsaki pesni dane nekake vezi, t. j. njene vrstice so mčrjene; vrhu tega ima navadno vjeme. Vsega tega pa nij pri navadnih berilnih koščekih. Ti namreč niraajo merjenih vrstic, nimajo vjera in so veliko prostejši. Zato pa imenujemo pesništvo — Bvezano", a druge sestavke snevezano° besedo. Vsi sestavki v nevezani besedi skupaj imenujejo se Bprozaa; kdor pa take sestavke piše je — nprozaist". — V našib berilih je n. pr. mnogo sestavkov Slomšekovih v vezani in nevezani besedi, t. j. nekaj njegovih jesni in drugih navadnih sestavkov. Simou Gregorčič pa nam je do zdaj zlagal le pesni. Zato lehko rečemo: Slomšek je pesnik in prozaist, a Simon Gregorčič le pesnik. — Mož, ki kot prozaist pri Slovencih slovi in bode slovel, je Matej Ravnikar, čegaver sestavek smo tu čitali. Rodil se je v 20. dan septembra 1776. 1. na Vačah na Gorenjskem. Njegov oče je bil siromašen krojač, vsled česar mu ni bilo mogoče bistroglavega fantiča poslati v šolo. Zato je mladi Matej doma krave pasel ter tiče lovil. K sreči pa je v tem času kaplanoval na Vačah blag mož, kateri pregovori Matejevega očeta, da fantiča da v šolo; se ve, da je pri tera tudi kaplan gmotno pomagal. Mladi Matej otide v šolo v Ljubljano, kjer se je vrlo pridno učil. Po dokončani gimnaziji gre v bogoslovnico in 1802. 1. posvetili so ga v mašnika. Učeni mladi duhovnik dobi na to službo profesorja v Ljubljanski bogoslovnici; tri leta pozneje ga postavijo za kateheta (verskega učitelja) 7. in 8. latinske šole. A čakale so ga še častnejše službel 1809. 1., ko so Francozi prišli v Ljubljano, imenovan je bil ravnateljem v bogoslovnici in na gimnaziji. Bil je kasneje povišan tudi v kanonika. 1827. 1. pride v Trst za svetovalca k c. kr. namestništvu. Kasneje izvoli ga cesar Tržaškim škofom, katero visoko službo je jel 1830. 1. izvrševati. Umrl je 20. nov. 1845. 1. v Trstu. Mateja Ravnikarja imenujemo očeta slovenske proze. Noben pisatelj pred njim ni pisal tako čiste slovenščine, kakor on! Pisal pa je v duhu naroda, t. j. kakor narod sam govori. Uvel je v književni jezik mnogo domačih besed ter je sploh tako priprosto in lepo pisal, da se mu moramo čuditi. Vpeljal je v slovenski jezik deležnik preteklega časa na »ši8 (n. pr. storivši, vrnivši, zvedevši i. t. d.). Skušal je tudi kolikor mogoče v pisavi približevati se drugim Slovanom. Ravnikar ni trpel v slovenščini tuje ljulike; priporočal je le to, kar je istinito slovenskega. Pisatelji pred njim so pisali še silno okorno; bili so nemško vzgojeni, zato je bil njih jezik bolj v nemškem, kakor v slovenskem duhu. Po Ravnikarji se je pa slovenščina silno lepo razcvela; napočila je vesela doba slovenski prozi. — Ravnikar je bil unet narodnjak, neutrudno delujoč v blagor svojemu narodu. Spisal je mnogo dobrih slovenskihšolskihknjig, mej katerimi vam omenjam: nZgodbe sv. pisma za mlade ljudi", nAbecednik za šolo na kmetih", ,,Male povesti za šole na kmetih" in dr. Zasluga njegova je tudi v tem, da je ustanovil kot vodja bogoslovnice v Ljubljani šolo slovenskega jezika za ondešnje bogoslovce. To se je godilo 1816. 1. Mladi duhovniki, priučivši se temljito materinemu jeziku, budili so mej narodom pozneje narodno zavest, kar je gotovo le v prid bilo Slovencem! Ravnikar je oporočil lepo svoto denarja v to, da se slovenske knjige kupujejo in mej narod širijo. Čast bodi spominu tako vrlega moža ! Ivan Tomšič. (Glej 12. berilno vajo: nMisli1*.) Pod to berilno vajo je prišel skoro gotovo po tiskarski poraoti podpis L. Tom|ič. Stati pa lnora I. Tomšič, kajti ne Ljudcvir, nego Ivan Tomšič je napisal ta sestavek. Bil je uže svoj čas natisnjen v Janežičevem nC vc t n i k u", iz katerega je ponatisnjen le-sim. Ivana Tomšiča uže nekoliko poznate; omenil setn vam o njem, ko smo govorili o nVrtci" in o ,,Dragoljubcih", katere on izdava. Porodil se je v dan 4. dec. 1838 1. v Vinici v Belikrajni na Dolenjskem. Oče njegov — Bernard — bil učitelj in slovenski in nemški pisatelj. Ivan Tomšičje izvršil svoje učenje v Ljubljani 1860. 1.; potem je služil 7 let kot učitelj v Tržiči na Gorenjskem. 1868.1. pride za učitelja na c. kr. vadnico v Ljubljano, kjer je še zdaj. Malo je tako marljivih in spretnih pisateljev za slovensko mladino, kakor Ivan Tomšič. Spisal nam je mnogo lepih knjižic, katere so kaj primerne slovenski mladini. Po družbi sv. Mohora je izdal poučni knjižici: BPoboljšani sosedje" in ^Poljedelstvo", Vam, ljubi slovenski otroci, pa je poklonil sledeča delca: nA-b-c v podobah za pridne otročiče" (1870.1.), — flPrirodopisj e v podobah" (1869. 1.), — »Zlati orehi" (1866.1.); BVošilna knjižica" (1870.1.). Priredil je tudi slovenski globus, kojega sem vam uže večkrat pokazal, ko smo se učili o zemlji. 1875. 1. je Ivan Tomšič jel izdavati »Gledališke igre za slovensko mladino". Škoda, da je to izdavanje moral prenehati, ker ni dobil zadostne materijalne podpore. 1879. 1. pa je ustanovil BK n j i ž n i c o za slovensko mladino", po kateri je priobčil tri zvezke, namreč: a) ^Dragoljubci" (1879. 1.), b) BPeter rokodelčič" (1880. 1.) in c) BSreča v nesreči" (1882. 1. — povest, spisal Jan. Cigler). Najznamenitejše Ivan Tomšičevo delo paje nVrtec", list za slovensko mladino, kateri izhaja už6 15. leto. 0 važnosti in izbornosti tega lista sem vam uže govoril pri drugi priliki. Ponavljam le še jeden pot, da bi moral biti BVrtecH v vsaki slovenski družini, katera le nekoliko premore. Ivan Tomšič je vrl učitelj, iskren rodoljub in prijatelj slovenske mladine. Njegovo vsestransko vrlo delovanje je pripoznal sam presvetli naš cesar podelivši mu zlati križec za zasluge. Hebel. (Glej 13. berilno vajo: nKorist množenja1'.) Ivan Peter Hebel je bil nemški pesnik in pisatelj. Pričujoča berilna vaja je torej iz nemščine poslovenjena. Porojen je bil 1. 1760. v Bazel-u v švici ter je umrl 1826. 1. Spisal je poleg mnogo druzega tudi lepo knjigo: BDomači prijatelj" (Der Hausfreund). Auerbach. (Glej 15. berilno vajo: nTrije svetovalci".) Bertold Auerbach je tudi spreten nemški pisatelj, porojen 1. 1812. v Nordstetten-u v Virtenberškem črnem lesu. Posebno slovi zaradi svojega romana nSpinozaB in svojih nVaških pripovestij iz Črnega lesa" (Sch*warzwalder Dorfgeschichten). Franklin in Lesar. (Glej 17. berilno vajo: nVeliki davki".) Berilno to vajo je izvirno spisal nemški pisatelj in zgodovinar Kristijan Franklin, porojen 1817. 1.; zdaj je profesor v Tiibingu na Virtemberškem. Poslovenil jo je pa Anton Lesar. Anton Lesar se je rodil v 14. dan januvarija 1824. 1. v Sušji na Dolenjskem. Bil je učitelj veronauka in slovenščine na realki v Ljubljani. Od 1865. 1. do svoje stnrti je opravljal tudi tajniško službo pri BSlovenski Matici" v Ljubljani. Umrl je v 31. dan avgusta 1873. 1. Lesar je bil unet narodnjak in duhovnik, spreten učitelj ter dober pisatelj ia jezikoznanec slovenski. L. 1863. je priobčil BSlovensko slovnico v spregledi h". Opisal je tudi BRibniško dolino". objavil BKrš.anski nauk", »Zgodbe sv. pisma za ljudske šole" ter več molitvenikov in koristnih knjižic. A. Zupančič. (Glej 25. berilno vajo: nNajboljši kažipof.) Anton Zupančič je duhovnik in profesor bogoslovja v Ljubljani. Pis__ je v Janežičev -Glasnik", in tudi v BCvetnikuu nahajamo nekaj sestavkov njegovih. Tudi pričujoča berilna vaja je bila svoj čas uže natisnjena v BCvetniku". Zelo imenitno delo Zupančičevo je tudi BDuhovno Pastirstvo", knjiga, katero je spisal v porabo slovenskim duhovnom. J. vitez Gebell-Ennsburški. (Glej 38. berilno vajo: nKranjskej deželi".) Dvorni svetovalec vitez Gebell se je rodil v 7. dan aprila 1817.1. v Gradci na Štajerskem. Ta gospod je sicer Nemec, vender priučil si je uže toliko slovenščine, da je v nekdanjem aGlasniku" zapel slovensko pesen! Služil je prej v Celovci, kjer mu je bil učitelj slovenš.ine blagi pokojni Anton Janežič. (Dalje prihodnjič.)