SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH    posebej v Cankarjevih časih, med voj-
IN TUJIH REVIJAH                              nama in   danes   ter   o   jugoslovanski
gledališki vedi in Ignaciju Borštniku,
V novi, 378. številki zagrebškega Oka     o katerem je napisal monografijo, ki
lahko na dveh osrednjih straneh prebe-     je dobila prvo Sterijevo nagrado časo-
remo  pregleden  esej   Janeza  Rotarja     pisa Scena. Franc Zagoričnik je preve-
z   naslovom   Evangeljska   moč   proti     del odlomka iz knjige Blaža Ogorevca
Turkom,   ki   ga  je   prevedel   Borivoj     z naslovom Poklon za rastafari mak-
Radakovič. Temu prispevku ob štiristo-     konen haile selasie Yaha. Josip Depolo
letnici  smrti  Primoža  Trubarja  so  v     pa podrobno poroča o  retrospektivni
Zagrebu namenili precejšnjo pozornost     razstavi slikarskih del Zorana Mušiča
in ga bogato opremili s posnetki prvih     v Švici. Ta ugledni zagrebški likovni
slovenskih tiskov. Janez Rotar se je v     kritik, ki se je v svojem dolgoletnem
njem namreč še posebej dotaknil Tru-     delu srečal z najpomembnejšimi likov-
barjevega razmerja do Hrvatov in hrva-     nimi umetniki na svetu, je v prispevku
škega jezika, kakor je oče slovenske     Slikar brez odlaganja med drugim  o
književnosti imenoval jezik balkanskih     goriškem slikarju, delujočem na tujem,
Slovanov. Radoslav Lazič je povabil k     zapisal tudi tole:   »Mušič  stoji danes
daljšemu   pogovoru   za   Oko   našega     na samem vrhu zaradi prodorne moči
uglednega poznavalca gledališča Du-     svoje umetnosti, enako pa tudi zaradi
šana   Moravca;   ta   je   spregovoril   o     svoje odločnosti, da bi v slehernem tre-
razvoju slovenske gledališke umetnosti     nutku ostal sam svoj, ne glede na žrtve.
1078
1079
Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah
Svojo samostojnost je poudaril kot vrhunsko načelo v svetu, ki zahteva poslušnost, podrejanje tako imenovanim splošnim načelom in udinjanje modi.. . Desetletja se Mušič bije za modernost z orožjem, ki je za ta naš čas povsem neobičajno: z lepoto, izostreno občutenostjo, s popolnim redom, z asketsko disciplino, s pretanjeno zadržanostjo; romantik je, sentimentalen, lir-ski pesnik in hkrati globoko zavzet ustvarjalec, ki kakor nočni čuvaj bedi nad svojim časom,« je zapisal Josip Depolo v zagrebškem Oku.
Zagrebški časopis Umjetnost riječi objavlja v drugi številki razpravo Jožeta Pogačnika Tradicija in njena inovacija. V njej beremo o neustreznem razumevanju pojma in obsega izročila, kar povzroča zlorabe in pomote v njegovem praktičnem in teoretičnem obravnavanju. Inovacija tradicije pa je po Po-gačnikovem mnenju vselej uspešen poskus svobodnega spajanja sedanjosti s preteklostjo. Miroslav Beker v prispevku O semiotiki in književnosti razpravlja o različnih semiotičnih pristopih in o razmerju med preučevanjem različnih načinov komuniciranja do književnosti, ki je doslej še slabo obdelano. Zoran Konstantinovič v članku Od imago-logije do raziskovanja mentalitete raz-členja oblikovanje sveta književnega dela na podlagi celote predstav, s katerimi pisatelj razpolaga in ki jih v svojem ustvarjanju uporablja; ta celota se v zgodovinskem razvoju književnosti ne spreminja.
Italijanski dvomesečnik Uomini e libri nadaljuje s serijo predstavitev slovenskih avtorjev; tokrat se je Arnaldo Bres-san, ki to rubriko vodi, pogovarjal z Alojzom Rebulo. Rebula govori o svojem počutju slovenskega pisatelja v Trstu, pove nekaj zelo ostrih sodb na račun italijanskega tržaškega »aparthei-da«, hkrati pa skuša opredeliti svoj odnos do literature sploh, do italijanske
pa še posebej. Rebulovi odgovori so primer konciznega označevanja stvari, ki se mu zdijo temeljne tako v območju literature kot medkulturnih odnosov med dvema sosednjima narodoma. Tudi ob tem intervjuju, kot pri večini dosedanjih, ki so bili zvečine posvečeni slovenstvu, je treba priznati širokosrčnost lastnika in glavnega urednika revije Maria Miccinesija, saj z objavo takih ostrih razmišljanj drami zaspano italijansko kulturno zavest, ki domala nič ne ve in niti ne želi vedeti, kaj se kulturnega dogaja resda na geografskem obrobju, vendar v mestu, ki se zaradi specifičnosti svojega političnega življenja pogosto znajde na prvih straneh italijanskega časopisja.
*
Tednik Litaratura i mastactva iz Minska (Belorusija) je zabeležil začetek Dnevov beloruske kulture v Sloveniji s krajšim izborom iz sodobne Slovenske lirike {Ciril Zlobec, Tone Pavček, Tit Vidmar, Dane Zaje in Gregor Strniša) v prevodu Nila Gile-viča, ki je bil tudi član beloruske delegacije v Sloveniji, hkrati in predvsem pa je prevajalec iz slovenske poezije. Kot posebno »darilo« je prinesel s sabo v Slovenijo pravkar dokončano antologijo Župančičeve poezije. Že pred leti je objavil antologijo sodobne slovenske lirike Mati moja Slovenija.
•
Septembrska številka romunskega časopisa Tribuna tineretului, izhaja pa pri nas v Pančevu, prinaša med drugim tudi cikel pesmi iz Zlobčeve zbirke Nove pesmi (z reprodukcijo naslovne strani) v prevodu Petruja Cirduja, ki se je v romunskem kulturnem prostoru, v Romuniji in Jugoslaviji, že uveljavil kot prevajalec in eden najboljših poznavalcev naše poezije.