39 Ni prav ne, de otroci živino pasejo. (Poleg nemškiga.) Pogosto se čuje tožba deželskih učiteljev, de otroci poleti tako zanemarjeno šole obiskujejo. Kmet, ki sta mu poljsko delo in živinoreja tako rekoč vse na svetu, meni dolžnosti očeta že spolniti, ako svoje otroke, kakor hitro moč in leta pripuste, na (telo zaverne, ktero njega živi. Ni mu tedej mar dušno izobraženje sinu, de bi po tem takim zrasel človek po božji volji, marveč skerbi, de bi si otrok obilniši telesnih moči pridobil in tako mu služil v bolji rabo pri delu. Od tod izvira kmetovo brezkončno zanemarjenje svojih otrok, kar vtiče dušno izobraženje. Ako se mu le po volji obnašajo v rečeh, ki segajo v prid telesnih potreb, je že zadovo-ljin. Od tod je tudi, de jih prideržuje v šolo hoditi in keršanski nauk obiskovati. Ako se mu le količkaj koristi kaže, če sin doma ostane, ga doma priderži, ga v šolo ne pusti. Za tega voljo posmehajoč odrajtuje malo kazin šolsko, ter pravi: „Sej mi Matiček medtem, ko v šolo ne gre, lahko še enkrat ali dvakrat toliko zasluži, čemu bi tedej v šolo hodil hlače tergat, mar nej doma bo in dela". Res, de kmetu težko de, ako mu sin, ki je star, in močan dovelj, pri težkim delu na polji ne pomaga; tode on pozabi med tem sina potrebno izobraziti, njegovo serce požlahtiti; v nemar pustivši dolžnosti očeta hoče le in žel/, de bi mu sin vselej in pri vsaki reči po moči v podporo bil. Desiravno deželska gosposka pripusti, de ob času žetve, kadar je dela čez glavo, sin pomaga očetu, vender kmetu to še ni zadosti; tudi razun šolskih praznikov priderži sina doma, kadar koli se mu zdi, de bi mu delo opravil, ktero bi lahko kak najemnik brez velicih potroškov storil, in kar bi sicer utegnilo sinu per dušnim izobraženji kar zlo na pot hoditi. Navadno delo, ki ga kmet otroku opravljati da, je, de živino na pašo goni. Ali ravno to opravilo je duši kar močno škodljivo. Otroci, ke'r morajo krave pasti, šolo zanikerno obiskujejo in po tem takim v uku delječ zad ostanejo, se v sredi med neumno živino tako rekoč sami poživinijo, seprezgodej soznanijo z napčni-mi nagibi, se navadijo kleti, rotiti, se navdajo terdo-serčnosti, gonijo v drujiga last živino, ni jim mar ne skerb za premoženje bližnjiga — in več druzih slabih navad se jih prime, ki jih celo življenje spremljajo, navadno s hudimi nasledki združene. Mnogokratna skušnja uči, de se otrok, ki se s hudobnimi druži, le prenaglo navzame napčinost to-varšev, se spači, skazi. Vzrok tega pa je človeku prirojen naklon posnemati; in ravno ta naklon večidel tudi stori, de se otrok navadno tak zredi, kakoršni so starši, bratje in sestre, učeniki, prijatli ali tovarši, — in ravno iz tega se tudi spoznati da, od kod de izvira neotesanost, zarobljenost, napčinost, divjina, malopridnost in terda govorica otroka, ki se večidel z živino peča. Ni tedej treba te reči bolj natanjko razlagati, ker se tega lahko vsak sam prepriča. Desiravno so ti nasledki družtva z živino otro-kam močno škodljivi, vender je še huje nasledba te drušine z živino, namreč, de se otroci prezgodej soznanijo z nagibam do drujiga spola, in z greham, ki iz tega izvira. Ce vse izpod nog spraviš, kar bi utegnilo tvojiga otroka pohujšati, če zavolj tega vse podobe, ki bi pripomogle sinovi duši na pot hoditi, njegovim očem skriješ, če poslednjič po svoji moči, kar se da, sker-biš, de bi sin ne bil zapeljan, in če so pobožni Rimljanje stara sin a *) odstavili in iz dežele spodili, ker je vpričo svoje hčere svojo ženo poljubil ali kušnil, in tako morde v hčeri nečiste želje obudil; kaj porečeš nespameti, otroke z neumno živino v samotne kraje pošiljati, kjer imajo vsaki dan priložnost nečiste želje in prezgodej zbujen natorin mik spolniti ? — Dostikrat je že en sam tak pogled dovelj zapeljati;-—kako de bi se otrok ne pohujšal, ki je skorej vsaki dan priča tacih del in sicer še na samotnim kraji brez vsiga dela! — (Konec sledi.) *) Starašini po latinsko senatores so bili visoko častiti možje pri starih Rimljanih. Od konca je bilo sto udov v senatu Rimskim, bolj pozneje pa 600. Starašina je mogel biti visociga stanu, premožen in čez 25 let star. Tudi Greki so imeli starašine, ki so jim y^povTia rekli. Pisatelj. 42 Ni prav ne, de otroci živino pasejo. (Poleg nemskiga.) (Konec.) S to dušo in telo močno popacijoco nasledbo se združi še nagnjenje k jezi in terdoserčnosti. Otrok, ki dušne lastnosti živine dovelj ne pozna, hoče, de bi ga ročno na vsako besedo in vselej ubogala. Ako ne gre po poti prav tako, kakor bi bilo otroku po mislih, se mali prevzetnež serdi, jezi, kolne, pretepa živino z bičem, s palico ali ohleškam, jo s kamnjem zavrača, poja in goni in ravna ž njo terdoserčno , lahkomiselno, de bi odrevenil ga viditi živino tako neusmiljeno in brezvestno mučiti. To pa ni še vse, kar izvira iz tega, de otroci živino pasejo. Tudi škodo je treba, v misel vzeti, ktero živina na polji, v lastnini soseda, ali v srenjskih gojzd-nih in občnih pašah napravi, kar se pogosto pripe- *) Reja goveje živine v hlevih prinese kmetovavcam toliko dobička, de je po Nemškim že skorej povsod vpeljana. V Novicah se je ta rec že večkrat opomnila. ti, in včasih tudi, brez de bi bili pastirji tega krivi, kjer živina njih moč preseže. Živino po volji staršev sito kar je moč iz paše prignati si otroci vsigdar prizadevajo, in ravno zato se marsikadaj zgodi, de mladi pastirci iz gole malopridnosti, dostikrat tudi povelje staršev spolniti, ki v to svetjejo, ki to storiti reko in vele, sebi zročeno živino gonijo ali skoz polje po stranskih prepovedanih potih, kjer jo puste, de se nasiti s pridelki soseda, ali pa jo ženejo v les (gojzd), kjer mladike germovju in mladim drevesam prijeda v silno škodo gojzda, de se po takim celi deli posuše. Od tod pride, de otroci pozabijo besede natornih postav, besede svetiga pisma, ki veli: „Kar želiš, de bi se tebi ne zgodilo, ne stori tudi druzimu"; od tod tudi izvira, de si vso skerb za premoženje bližnjiga iz serca zbrišejo, de si že mladi zvijačin vse polno naberejo, s kterimi lože svoje hudobne dela dopernašajo in zgo-varjajo; kar se pa še toliko nagliši zgodi po potuhi očetov, ki jo sinovam dajejo rekoč: Le ženite na sosedov travnik le, samo toliko se varujte, de vas kdo ne zaleže. Zastonj je tedej upati, de bi se kej prida zredilo iz otroka, ki tako zgodej miloserčnost do živine zgubi, jo lahkomiselno muči, jo kolne in se roti nad njo, ki se, priča negnjusnih del, le predostikrat v enake dela zapeljati da. Gonja živine na pašo je vzrok, de otrok, ker mora živino pasti in zavolj tega v šolo ne hodi, zad ostane v vsih potrebnih vednostih ; de nazadnje celo misli: nar veči zveličanje je, ako ima človek obilno posvetnih reči. De se šola ob času žetve konča, in ne prične po-pred, de je delo na polji do maliga dognano,— ali ni to dovelj odloga, de otroci lahko staršem pomagajo in si tudi odpočijejo? Ne vem tedej, zakaj de nekteri deželski učitelji otrokam celo iz šole ostati pripuste, de krave pasejo? Kratko nikar ni prav tako ravnanje! Ni prav ne po nikakoršni ceni, dragi kmetje! de vaši otroci živino na pašo gonijo. De bi vampa živina poleti v hlevu ne stala *);, dajte jo čedniku izročiti, ali pa si pastirja najemite enaciga kravam, ovcam, gosam ali prešičem, ki vam tudi vaše vole, ktere rabite za vožnjo in druge dela, ki niso, de bi se čedniku izročiti dali, na pašo goni. Prav bi bilo tedaj, de bi vsaka vas svojiga čednika imela; tudi bi bilo vošiti, de bi deželska gosposka prepovedala pašo vsim otrokam. — Pa ne ravno samo zato otroci, ker pasejo, ampak tudi zato, ker kmet bližnje živinske somnje večidel vsaki teden obiskuje, in s sinam vred po pol dneva v kerčmi sedi, de bi se dete pred navadilo barantati in kupčevati z živino, ker posluša prodaj in kupčijo, tolikrat iz šole ostajajo in tako zlo potrebni poduk v nemar pušajo.