Zaprem o~i
Nikjer nikogar. Skalni rob, samota. 
Globoko diham, veter bo`a lica, 
na njem iz modrih dalj prijadra ptica. 
Zaprem o~i – bojim se, da lepota
resni~na ni, da jo le v sebi ~utim, 
da bi izginila, ~e spet zazrla 
bi se v ta svet, ~e spet o~i odprla 
bi `eljna tega, kar morda le slutim. 
Tako mo~no si za`elim, da s tabo 
ta skalni rob delila bi, vonjave 
in barve ro`, meglice in daljave, 
da tvoj korak, celo tvoj dih za sabo 
zaslutim – ~utim! No~em se ozreti. 
Tako te nih~e mi ne more vzeti. 
Metka
S tabo 
Mravlji{~e teh teles, besed in hrupa 
me pu{~a hladno, prazno, ~isto samo, 
saj se ne sli{imo in ne poznamo 
drug drugega – ne sre~e ne obupa. 
^e sre~am v tem mravlji{~u tebe, nisem 
prav ni~ manj sama, saj mi ne utegne{ 
trenutka podariti; kar pobegne{ 
od mojih upov in pogledov, pisem. 
Na gori, kjer sem ~isto sama s sabo,
prisluhnem si in se ljubezni svoje
popolnoma zavem. Stopinje tvoje
ubiram sre~na, ni~ ve~ sama – s tabo,
vedo~, da tudi ti ta zrak si dihal
in isti si lepoti se nasmihal.
Metka
11
1–2006
Pobeg iz realnosti

 Olga Kolenc
Komaj dve uri je {telo tisto mlado pomlad-
no jutro. Jutro, ko sva kon~no lahko na skrivaj
pobegnila, vsak s svojega konca, dale~ stran od
resni~nega sveta. Nerazumljivo, nepoznano
hrepenenje me je potegnilo vase kot vodni
vrtinec, mi spremenilo smisel bivanja in ni~ na
tem svetu ga ni moglo ve~ zaustaviti. Hre-
penenje, ki te v mesecu dni »spravi ob pet
kilogramov«, ko ne je{, ne spi{, ampak dejan-
sko plava{ nekje med nebom in zemljo. A ~e je
nedosegljivo, kot je bilo to, pada{ vmes do
pekla …
Ulice so spale. Morda je kdo bedel in sli{al,
kako so moji hitri koraki odmevali v ti{ino.
Morda je zaslutil moj nemir ali pa se vpra{al: le
kam ob tej uri? Po~utila sem se kot tatica in
zdelo se mi je, da me sli{i ves svet. Obuta v
mo~ne gojzarje sem namre~ hitela na prvi
jutranji vlak. Vse je neskon~no dolgo trajalo,
pot in ~akanje na odhod, meni pa se je tako
mudilo.
Globoke misli ob rani uri
Pogreznila sem se v neudoben sede` in se
prepustila toku misli. Znova in znova sem po-
do`ivela tisti dan, ki nama je bil tako nena-
klju~no usojen. Povsem jasno mi je bilo samo
to, da se je sleherno vlakno v meni prebudilo v
`ensko. In to takrat, ko sem mislila, da vem `e
vse, da sem do`ivela `e vse. Skrivnostne, po-
tla~ene sile `ivljenja so izbruhnile na dan.
Morda je ta sila, to hrepenenje tako abstraktno
samo zato, ker je neiz`iveto in ker ve{, da bo
tudi ostalo neiz`iveto. Da je res tako, sem ugo-
tovila veliko pozneje. Neiz`iveto se poloti du-
{e, polasti se je, pritiska nanjo in v prsih te
du{i. Razra{~a se kot strupena zel. To pa boli,
boli in nikogar ni, da bi se mu izpovedal, si
olaj{al du{o. Ljudje te spra{ujejo, kaj ti je, nosi
te, pred ogledalom se zadr`uje{ dlje, kot je po-
trebno. Pada{ iz ene skrajnosti v drugo, vede{
se kot bolnik. Ro`e po~asi odcvetijo, pti~ki za-
pu{~ajo gnezda, le ti ostaja{ na mrtvi to~ki,
sam s svojo senco. Rajski vrt postaja nedo-
segljiv. Pred Evo bi utrgala tisto prekleto ja-
bolko, ~e bi ga dosegla! »Prekleti hudi~!« Ni~
se ne zgodi, vse ostaja neposejano, nekaljeno,
nedo`iveto, poletje se preve{a v jesen. Vse,
kar {e rodi, je bole~ina. ^as, gospodar, ne
spra{uje, zakaj nisi sejal.
Iz globoke zamaknjenosti me je od ~asa do
~asa predramil oster pisk. Svetloba jutra se je
po~asi in tiho razlila ~ez strma pobo~ja in vi-
soko nad grapo osvetlila modrino neba. Spodaj
v grapi je ujeta med bregova zelenela reka. V
mislih sem potovala po njeni strugi navzgor.
Tja do igrivih brzic, kjer sva se kakor dva
najstnika sprehajala tisto son~no nedeljo in se
prvi~ poljubila. Za prvi~ je bilo povsem dovolj,
ve~, kot sva sploh pri~akovala. 
10
1–2006
^e veselja in trenutkov nima{ s kom deliti, so
namre~ veliko bolj prazni.
Andrej: Hribovska do`ivetja najraje delim
s Tanjo, seveda pa oba plezava tudi z drugimi
soplezalci.
Tanja: Vedno se nasmehnem, ko pomislim
na najstni{ke dnevnike, v katere sem vedno
znova zapisovala, da bom neko~ odli~na pleza-
lka in alpinistka ter da bo tak tudi moj fant.
Vsekakor ni bolj{ega, kot ~e spozna{ koga s
podobnimi interesi in `eljami, saj jih lahko
polagoma skupaj uresni~ujeta. Menim, da so
plezanje, alpinizem, gorni{tvo in planinstvo
med bolj{imi dejavnostmi za `ivljenje, saj ni
omejitev in vsakdo lahko najde kaj zase. ^e v
tej dejavnosti najde{ {e koga sebi podobnega,
ki razume, kaj te vle~e »gor«, lahko da to part-
nerstvu tisto piko na »i«. 
Andrej: Zagotovo lahko tako v hribih kot
tudi v raznih dru{tvih, ki gojijo planinsko in
sorodne dejavnosti, spozna{ veliko zanimivih
ljudi. Ve~ina mojih plezalnih kolegov je svoje
`ivljenjske partnerje spoznala pri plezanju. m
^ar nedosegljivega
O
lg
a 
K
ol
en
c
VESTNIK-1.qxp  5.1.2006  19:27  Page 10