DOBRODOŠLI DOMA MOJA DOMOVINA 2018 CANKARJEVO LETO 2018 V PRILOGI: NATEČAJ SKODELICA KAVE ISSN 1821-1070 Letnik XVIII. št. 69-70 E-mail: pisarna@kredarica.org Novi Sad januar-junij 2018 Foto: Đorđe Veselinov Zakon o nacionalnih svetih narodnih manjšin iz leta 2009 je omogočil vpis v posebne volilne imeni- ke narodnih manjšin v Srbiji. Obrazec za vpis lahko prevzamete v pisarni društva. Na podlagi Zakona o varovanju osebnih podatkov, ki velja od 1. 1. 2009, je za vpis v posebni volilni imenik potrebno izpolnjeni zahtevek za vpis osebno dostaviti pristojni občinski upravi, kjer imate prijavljeno prebivališče – ob pre- dložitvi osebne izkaznice. Zakon tudi dopušča, da izpolnjen zahtevek skupaj s fotokopijo osebne iz- kaznice pošljete priporočeno na naslov vaše pristojne občinske uprave. Pristojna občinska uprava bo na vaš naslov v 15 dneh poslala Odločbo o vpisu v posebni volilni imenik. Vpis v posebni volilni imenik je op- roščen plačila administrativnih stroškov. Z vpisom v posebni volilni imenik se ne izgubijo druge volilne pravice. Z Odločbo o vpisu v posebni volilni imenik slovenske narodne manjšine se pridobi pravica do udeležbe na neposrednih volitvah Slovenskega naci- onalnega sveta, ki so vsaka štiri leta. Pričakujemo, da bodo volitve za nove sestave Nacionalnih svetov raz- pisane sredi leta 2018. ORGANIZIRALI SMO Predčasne volitve poslancev v Državni zbor Re- publike Slovenije so potekale v nedeljo, 3. 6. 2018. Predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor je pred tem 14. 4. 2018 sprejel Odlok o razpustitvi Državne- ga zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije. Državljani Republike Slovenije, ki živijo v Srbiji so lahko glasovali po pošti, saj izseljencem, torej drža- vljanom, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, so pa vpisani v evidenco volilne pravice, mora mini- strstvo za notranje zadeve po ureditvi iz leta 2006 po uradni dolžnosti izdati volilne karte za glasovanje po pošti iz tujine, razpošlje pa jih Državna volilna komi- sija (DVK). Tokrat so jih razen v Srbijo poslali na vse strani sveta, kjer živijo Slovenci in njihovi potomci - na kar 96.769 naslovov, kar je precej več od 71.558, kolikor jih je bilo ob prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2014. Po letih in glede na vrsto volitev (državnozbor- ske, predsedniške, evropske) se število volivcev neko- liko razlikuje, od leta 2007, ko so izvedli prve volitve z avtomatskim pošiljanjem vsem izseljencem, do 2014, jih je v povprečju glasovalo po nekaj manj kot 8000. T o pa je na vsakem glasovanju predstavljalo drugačen odstotek, saj je bilo število naslovnikov vsakič večje – povečalo se je s približno 43.000 leta 2007 na 69.600 leta 2014, zdaj jih je 96.769, od tega je v Srbijo prispe- lo 5995 volilnih kart. Tudi člani DS Kredarica, ki so slovenski državljani so lahko sodelovali. Vir: Državna volilna komisija RS, ČGP Delo. Priredila: Elza Ajduković Predsednik društva Ivan Zavrtanik in predstavniki DS Kredarica so se 20. junija 2018 udeležili slavnostne- ga sprejema Veleposlaništva Republike Slovenije v Be- ogradu ob Dnevu državnosti Republike Slovenije 25. juniju. Na sprejemu je bila izpostavljena pobuda Slo- venije za proglasitev 20. maja za Svetovni dan čebel. Veleposlanik R. Slovenije nj. eks. Vladimir Gasparič je govoril tudi o pomenu čebelarstva v Sloveniji. VOLITVE V REPUBLIKI SLOVENIJI 2017 PREDČASNE VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE VPIS V POSEBNI VOLILNI IMENIK SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE DAN DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE 3 ORGANIZIRALI SMO VOLITVE V REPUBLIKI SLOVENIJI 2017 INFORMATIVNI DNEVI 2018 DS Kredarica iz Novega Sada je organizirala stro- kovno ekskurzijo v Ljubljano za učence slovenskih društev v Srbiji, ki želijo nadaljevati izobraževanje na Univerzi v Ljubljani. V četrtek 8. februarja 2018 smo si po prihodu najprej ogledali gledališko predstavo Cankar strip v Cankarjevem domu in tako zaznamo- vali Prešernov dan. V petek in soboto smo obiskali predavanje za Slovence v zamejstvu in po svetu na Rektoratu Univerze v Ljubljani in se seznanili z vpi- snimi pogoji. Nato smo se udeležili predavanj na po- sameznih fakultetah ali akademijah, kjer smo izvedeli podrobnosti o študiju. V prostem času smo si ogleda- li mesto in njegove kulturne znamenitosti. Projekt sta podprla Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Nacionalni svet slovenske narodne manjšine v Srbiji. Besedilo: Olivera Veselinov Foto: Djordje Veselinov 4 ORGANIZIRALI SMO ORGANIZIRALI SMO V soboto 24. februarja 2018 je bila v prostorih društva Redna delegatska skupščina za leto 2017, na kateri so se zbrali predsednik društva, člani delegat- ske skupščine, predstavniki Upravnega in Nadzorne- ga odbora ter ostali člani Društva Slovencev Kreda- rica. Dnevni red Redne seje delegatske skupščine je bil: 1. Sprejetje Vsebinskega in finančnega poročila za leto 2017 2. Program delovanja za leto 2018 3. Razno V uvodu je predsednik društva Ivan Zavrtanik pozdravil prisotne in se zahvalil vsem, ki so se odzva- li vabilu, potem pa je predsednica Upravnega odbora Elza Ajduković predlagala dnevni red, ki so ga priso- tni enoglasno sprejeli. Po sprejetju dnevnega reda je izvoljeno delovno predsedstvo. Z Marijo Lovrić kot predsednico, dr. Mi- lanom Breberino kot članom in Borisom Verišem kot članom, se je nadaljevala seja. Zapisnik je vodila Jasmi- na Veselinov, overjevalca zapisnika pa sta bila delegata skupščine Snežana Stojanović in Dušan Vujošević. O Vsebinskem in finančnem poročilu sta govo- rila predsednica Upravnega odbora Elza Ajduković in sekretar Đorđe Veselinov, potem pa je predsedni- ca Nadzornega odbora Marija Lovrić spregovorila o delu Nadzornega odbora, ki je spremljal aktivnosti in realizacijo programov in projektov v 2017. Priso- tni so pohvalili delo Upravnega odbora in s tem tudi delovanje v društvu, saj so bili vsi načrtovani projekti v minulem letu uresničeni, v društvu je viden napre- dek, vključujejo se novi člani, ki prihajajo k pouku ali drugače delujejo v krožkih društva, posodabljajo se aktivnosti, dosežena je boljša obveščenost članov sko- zi uporabo sodobnih družbenih mrež in društvo tudi dobro sodeluje z ostalimi društvi v regiji, z Nacional- nim svetom slovenske narodne manjšine ter društvi in inštitucijami v Sloveniji. Po izčrpni diskusiji so pri- sotni sprejeli Vsebinsko in finančno poročilo za 2017. O programu delovanja v prihodnje in o projektih v letu 2018 je govoril sekretar Đorđe Veselinov in pov- daril, da je društvo prejelo odločbo Urada za Sloven- ce v zamejstvu in po svetu za sofinanciranje rednega delovanja in projektov v letu 2018. Aktivnosti se bodo odvijale po načrtovanem programu. Po diskusiji pri- sotnih so sprejeli program za leto 2018. Ko so se izčr- pale vse teme je predsednica delovnega predsedstva Marija Lovrić uradno zaključila sejo. Po zaključitvi seje je bila pogostitev, kjer so se priso- tni še nekaj časa družili in se pogovarjali. Vsem udele- ženim se v imenu predsednika društva Ivana Zavrta- nika, v imenu Upravnega odbora, Nadzornega odbora ter v svojem imenu zahvaljujemo za sodelovanje! Pripravila: Elza Ajduković Foto: Đorđe Veselinov REDNA SEJA DELEGATSKE SKUPŠČINE 5 ORGANIZIRALI SMO ORGANIZIRALI SMO V torek 3. aprila 2018 je Društvo Slovencev Kre- darica iz Novega Sada po dolgoletni tradiciji organi- ziralo velikonočno mašo v slovenskem jeziku v cerkvi Ime Marijino v Novem Sadu. Mašo sta služila beog- rajski metropolit in nadškof msgr. Stanislav Hočevar in Alojz Letonja, župnik cerkve sv. Cirila in Metoda iz Beograda. Mašo je spremljal Mešani pevski zbor DS Kredarica pod vodstvom dirigentke Dunje Huzjan. Maša v slovenskem jeziku Slovencem izven domovine veliko pomeni, ravno tako tudi prihod cenjenega me- tropolita beograjskega, ki uživa veliko spoštovanje ne samo v cerkvenih krogih tukaj, temveč v javnem živ- ljenju nasploh. Zbralo se je veliko članov društva, ki so se tudi po maši družili s cerkvenima dostojanstve- nikoma v prostorih društva. V praznični pogostitvi je sodelovala tudi članica DS Kredarica in zmagovalka tekmovanja Slovenska potica v Vršcu, Jasmina Veseli- nov, ki je pripravila praznično orehovo potico. Mmm, bila je odlična! Besedilo in foto: Olivera Veselinov Društvo Slovencev Kredarica in Združenje Ženske študije in raziskovanja, sta 24. maja 2018 v Novem Sadu organizirala predavanje o Vidi Matjan, zname- niti „ženi Kotora“, glasbeni pedagoginji, skladateljici in ustanoviteljici prve zasebne glasbene šole v Kotor- ju, v Boki Kotorski ter ravnateljici državne srednje glasbene šole, ki od leta 2007 nosi njeno ime. Predavanje o svoji someščanki Vidi Matjan je pripravila dr. Ervina Dabižinović, ki je doktorirala na Univerzi v Novem Sadu (ACIMSI Center za rodne študije, na temo Žene Črne gore (mentorica prof. dr Svenka Savić). Ervina je dolgoletna aktivistka v Zdru- ženju ANIMA v Kotoru, kjer vodi Ženske študije kot alternativni akademski program. Poleg zanimivega predavanja o Vidi kot glasbenici, smo v posnetku od Vide izvedeli zanimivosti iz oseb- nega življenja: o Vidi, ki je bila velika svetovljanka in vsestransko razgledana, ki je veliko potovala, bila v Afriki… Vsi smo bili mnenja, da si tudi Vida Matjan zasluži poštno znamko v izdaji Slovenije, Črne gore in Srbije. Hkrati smo bili ponosni na Slovenko, ki je izven svoje domovine uresničila svoje poklicne ambicije in pos- tala “Slovenka iz Kotorja” , povrh vsega pa hvaležni za tako zanimivo predstavitev. KRATEK ŽIVLJENJEPIS Vida Matjan je bila rojena 6. maja 1898 v Ljubljani. Mati Antonija Učak je bila glasbenica, ki je solo petje končala pri prof. Francu Gerbiču in nastopala kot so- pranistka ter imela velik vpliv na Vido v glasbenem in pedagoškem smislu. Oče Franc Hribar, visokokvalifi- cirani grafični delavec zaposlen v časopisu Slovenski narod, ni bil za to, da se Vida vpiše v glasbeno šolo, vendar je Vida z vztrajnostjo in mamino pomočjo prepričala očeta, da se leta 1911 poleg gimnazije vpiše v takratno Glasbeno matico v Ljubljani. Pri znameni- tem Vaclavu Talichu, Vidi Prelesnik, J. Chumeckem in profesorju Antunu Trostu je z veliko vnemo in pridnostjo v enem letu opravila dva letnika, kar ji je omogočilo brezplačno šolanje. Trost jo je pripravljal za vpis na Dunajsko glasbeno akademijo, toda zaradi vojne leta 1914 ni odšla na Dunaj. Leta 1917 se je poročila z Alojzijem Matjanom, te- daj študentom tehnike, orglarjem, pianistom in ama- terskim slikarjem. V njunem domu so se zbirali znani umetniki in ustvarjalci tistega časa, kot so književnik Ivan Cankar, kipar Lojze Dolinar, slikar Anton Goj- mir Kos, skladatelj in pianist Lucijan Marija Škerjanc. VELIKONOČNA MAŠA ŽIVLJENJSKA ZGODBA VIDE MATJAN (1898-1993) 6 ORGANIZIRALI SMO ORGANIZIRALI SMO Mladi par se je 1930 nastanil v Beogradu, kjer je Vida nadaljevala glasbeno šolanje v razredu Emila Hajka, na šoli Stanković. Od 1920-1930 se je izpopolnjeva- la v tehniki slikanja na svilo, les in porcelan pri Saši Šantalu, kar ji je kasneje omogočilo, da se ukvarja s scensko umetnostjo in dela za mnoga gledališča v Sr- biji. Vida je med drugimi v Beogradu poučevala kla- vir tudi mnoge Slovence. Leta 1941 se je družina preselila v Kotor, saj je mož že nekaj časa sodeloval pri gradnji cest, mostov, par- kov, znamenitih zgradb in vil. Vida je med vojno s svojim delom mirovala, takoj po osvoboditvi leta 1945 pa je ustanovila prvo zasebno glasbeno šolo Vida Ma- tjan v Kotorju. Potem se je njeno glasbeno delovanje razvijalo z bliskovito hitrostjo. Kot skladateljica, ko- reografka, scenaristka, kostumografka, organizatorka in tudi finančna podpornica je marsikdaj sama pos- krbela za številne postavitve, v katerih so nastopali otroci. Odkar se je odločila, da se kot Slovenka rojena v Ljubljani, ki je živela in imela veliko klavirsko pra- kso v Beogradu, nastani in ostane v Kotorju so glasba in ljudje bili središče njenega poklicnega in osebnega interesa. Predmet njenega vsestranskega glasbenega delovanja in zanimanja bilo tudi zapisovanje ljudske- ga petja in plesa Boke Kotorske, (svatbeni plesi in pe- smi), ki jih je potem uvajala v svoje koreografije, obja- vljene v knjigi Igre i pjesme Dobrote i Škaljara (1984). Za svoje delo je dobila več pomembnih priznanj, od katerih je Zlata medalja in plaketa Zveze skladateljev Jugoslavije (1970) ena najbolj vrednih. Vida je bila profesorica in pedagoginja številnim znanim glasbenim umetnikom, ki so se proslavili v svetu. Po odhodu v pokoj z mesta ravnateljice glas- bene šole, Vida ni mirovala, temveč je vse do svoje smrti, leta 1993, nadaljevala z urejanjem gradiva o narodnih pesmih in plesih ter s pisanjem. Besedilo prevedla in priredila: Elza Ajduković Foto: Đorđe Veselinov Reformacijska cerkev v Novem Sadu je 10. 6. 2018 odmevala v »a capella« srčno izpetih zvokih Moške pevske skupine, ki so bili prekinjeni le z gromkimi aplavzi izbrane publike. Repertoar je bil izbran iz slo- venskih, rusinskih in srbskih pesmi in je bil tako lep in ganljiv, da so se mnogim ženskam zasolzile oči. Verjamem, da so se tudi moški počutili enako. Nagrajeni z dolgim pozdravom so nam pevci pod vodstvom umetniškega vodja mag. Boruta Pavliča podarili tudi »bis« in pesem Rdeča vrtnica je še v naši duši! Vsi smo se večinoma odzvali lepemu povabilu na druženje ob koktajlu in spontanemu petju v pro- storih DS Kredarica, ki je trajalo do poznih nočnih ur! Fantje vsa čast – vsi smo uživali! Komaj čakamo naslednje leto, ko bo vaša 15. oble- tnica - srečno in tudi v prihodnje vam želimo še veli- ko takšnih lepih koncertov! Besedilo: Jasmina Veselinov Foto: Đorđe Veselinov KONCERT MOŠKE PEVSKE SKUPINE DS KREDARICA 7 ORGANIZIRALI SMO ORGANIZIRALI SMO Društvo Slovencev Kredarica je med 23. in 26. junijem 2018 organiziralo gostovanje v Sloveniji pri Kulturnih društvih Korte v Kortah pri Izoli, pri Kul- turnem društvu Anbot v Piranu in pri Kulturnem društvu Leskovec v Leskovcu pri Krškem. Skupaj z gostitelji so pripravili proslave ob Dnevu državnosti Republike Slovenije, na katerih so sodelovale pevske skupine ali posamezniki gostiteljev ter odrasli učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika pod mentor- stvom učiteljice Rut Zlobec in Mešani pevski zbor DS Kredarica pod vodstvom dirigentke Dunje Huzjan. Projekt Moja domovina 2018 je podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. KORTE PRI IZOLI 23. 6. 2018 Prvi dan je bil na programu nastop v Kortah, pre- čudoviti vasici nad Izolo, kamor so člani DS Kredarice prišli tik pred zdajci. Na portalu KD Korte so gostite- lji med ostalim objavili: ”V sodelovanju z občinskim CKŠP , KS Korte, TD Šparžin, podružnično šolo V ojke Šmuc, Društvom harmonikarjev Izola, Društvom za razvoj vasi Cetore in domačim Prostovoljnim gasil- skim društvom so na kresno noč v akustično preno- vljeni in na novo klimatizirani dvorani Zadružnega doma v Kortah pripravili občinsko proslavo v počas- titev dneva državnosti, ki jo je z literarno - pevskim kulturnim programom soustvarilo gostujoče Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad. Ob tej priložnosti je spregovoril Aleksej Skok podžupan Izole, sledilo je kresovanje z druženjem. Obeh dogodkov se je ude- ležilo številčno občinstvo, na proslavi je med drugimi uglednimi gosti bil tudi novoizvoljeni poslanec z Ma- lije, Gregor Perič.“ Po proslavi je sledilo druženje, kjer so se s pred- stavniki DS Kredarica pogovarjali o sodelovanju v prihodnje, pevski zbor iz Kort pa so v letošnjem letu že povabili na Dneve slovenske kulture v Novi Sad. PIRAN 24. 6. 2018 Predsednica KD Anbot Natalija Planinc iz Pira- na je v uvodu za Kredarčane pripravila predstavitev dejavnosti, kjer je izpostavila obnavljanje starin in ohranjanje naravne kulturne dediščine, potem pa jih povabila na umetniško delavnico na prostem, kjer so jim članice KD Anbot pripravile material in jim pomagale, da so si sami lahko naredili lovorov niz, šopke, venčke, okraske iz cvetja in zelišč ali pa se lotili lepopisja. Potem so jim opisali zgodovino in jih pe- ljali na ogled mesta. Sledilo je medsebojno druženje, ki se je končalo s pogostitvijo in petjem slovenskih pesmi in obljubo, da bodo sodelovali še naprej. Bilo je nepozabno! NARODNI DOM TRST 25. 6. 2018 Dan slovenske državnosti so v dopoldanskih urah počastili tudi pri Slovencih v Narodnem domu v Tr- stu, kjer so si ogledali film in poslušali predavanje o zgodovini Slovencev v Trstu skozi simbolični prikaz vzpona in propada ter obnovitve zgradbe Narodne- ga doma v Trstu. Po programu je sledil pogovor, kjer je predstavnike iz Kredarice zanimalo, kako poteka pouk slovenskega jezika in aktivnosti, ki jih izvajajo v knjižnici in čitalnici za mlade, kjer je potekal do- godek. MOJA DOMOVINA 2018 8 ORGANIZIRALI SMO UDELEŽILI SMO SE ROŽNIK 25. 6. 2018 Nadaljevanje gostovanja je bilo v duhu Cankarje- vega leta v gostilni na Rožniku, kjer so se udeleženci na kratko ustavili na kosilu, spotoma pa se pobliže spoznali z življenjsko zgodbo in si ogledali spomin- sko sobo največjega slovenskega pisatelja Ivana Can- karja. LESKOVEC PRI KRŠKEM 25. 6. 2018 Pot so nadaljevali proti Leskovcu pri Krškem, kjer so sodelovali na proslavi ob dnevu državnosti v OŠ Leskovec. “Po uvodnem pozdravu in čestitki domovini s strani Elze Ajduković, predsednice UO DS Kredari- ca, so člani društva iz Novega Sada pripravili recital ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja, na katerem so prebirali Cankarjeve citate in lastna besedila z literar- nega natečaja Skodelica kave. Na koncertu Mešane- ga pevskega zbora DS Kredarica so zapeli slovenske ljudske, popularne in narodno-zabavne pesmi. Pro- gram, ki so ga sooblikovale tudi Pevke ljudskih pesmi KD Leskovec pri Krškem, je bil srčen in ganljiv in je marsikomu priklical solze v oči. Na koncu prireditve sta goste in obiskovalce nagovorila tudi Filip Černelč, podpredsednik KD Leskovec in Jože Olovec, predse- dnik KS Leskovec. Prireditev se je nadaljevala s pri- jetnim druženjem v avli šole. Sicer pa so se vezi med društvoma ustvarile pred dobrim letom, ko je leskov- ško društvo gostovalo v Srbiji s predstavo Branislava Nušića Žalujoči ostali. Tovrstna srečanja namreč bo- gatijo ne le člane društev, ampak tudi druge obisko- valce prireditev”, so med ostalim objavili gostitelji v KD Leskovec. Kredarčani so se zahvalili na prisrčnem sprejemu in jih povabili na povratni obisk, saj že tež- ko pričakujejo nov igralski podvig, ki ga Leskovčani nameravajo uprizoriti novembra v Novem Sadu. Po- tem so odhiteli v noč. RAJHENBURG IN BRESTANICA 26. 6. 2018 Tik pred odhodom proti Novemu Sadu so se us- tavili v gradu Rajhenburg blizu Brestanice, kjer so si ogledali muzejsko postavitev o zgodovini nastanka gradu, o znamenitih Trapistih, izdelovalcih čokola- de in likerja, o žalostnih časih, ko je grad med drugo svetovno vojno služil kot zbirni center za internacijo Slovencev v taborišča v Nemčijo in tudi v Srbijo, po osvoboditvi pa še kot ječa za politične zapornice in zapornike. Najsvetlejša stvar na gradu je, razen čudovite in domiselne popolne prenove grajskega poslopja, raz- stava izvirnih olimpijskih in drugih kolajn slovenske- ga olimpijskega prvaka v metanju kladiva Primoža Kozmusa, s katerim so v Hostelu Kozmus v Bresta- nici, za slovo pred odhodom, naredili še skupno fo- tografijo. Štiridnevno gostovanje je bilo razgibano in zah- tevno, nastopajoči učenci in pevci člani DS Kreda- rica so povsod poželi navdušenje in aplavz publike za izvedbo programa in zdržali vse napore. Zahvala recitatorjem in pevcem in članom DS Kredarica za trud in sodelovanje. Posebna zahvala učiteljici DPS Rut Zlobec, ki je pripravila recital in pomagala pri vzpostavljanju stikov, predsednici KD Korte Darinki Jug, predstavnici KD Anbot in KD Korte Tanji Uršič, predsednici KD Anbot Nataliji Planinc ter učiteljici DPS Trst Ani Pulko in Ivani Soban, knjižničarki Od- delka za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice v Trstu ter Janezu Kerinu predsedniku KD Leskovec in predstavnici KD Leskovec Sonji Levičar, vsem os- talim članicam in članom omenjenih društev pa hva- la za prisrčen sprejem in vsestransko pomoč. Zahvala tudi vodji projekta Moja domovina 2018 Đorđu V ese- linovu za organizacijo gostovanja! Moja domovina, ostani raznolika in lepa, kot smo te doživeli, a hkrati tako srčna in iskrena, kot smo te občutili! Vir: Spletna stran KD Korte, KD Leskovec, KD Anbot, FB Strani Pouk Rut in članov DS Kredarica Besedilo priredila: Elza Ajduković Foto: Đorđe Veselinov 9 Na Novosadskem sejmu je bil od 7-12. marca 2018 Sejem knjig, ki je preimenovan iz dosedanjega No- vosadskega salona knjig. Od 8-10. marca je bila v avli Master centra tudi umetniška razstava Art-Expo, kjer so prikazani rezultati natečajev za najboljšo ilustrira- no knjigo med obdobjem 2012-2017. Med nagrajen- ci sta bili tudi avtorici ilustracij Manica K. Musil in Urška Kozak iz Slovenije. Istočasno je bil tudi Sejem izobraževanja Kažipoti – Putokazi. Mednarodni sejem knjig se je odvijal v osrednji dvorani sejma v Master centru, že tradicionalno pa je sodelovalo tudi Društvo Slovencev Kredarica. Sodelovali smo na skupni stojnici Pokrajinske- ga sekretariata za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine-nacionalne skupnosti in Pokra- jinskega sekretariata za kulturo, javno obveščanje ter odnose z verskimi skupnostmi, Izvršnega sveta Av- tonomne pokrajine Vojvodine. Na tej stojnici so bili izdelki založništva v jezikih nacionalnih manjšin v programu in številne predstavitve ali promocije inšti- tucij in posameznikov v založniški produkciji. Razstavili smo naše izdelke založništva v sloven- skem jeziku: Biltene Kredarica ter brošuro Ivan Can- kar (1876-1918), v kateri so predstavljeni življenjepis in odlomki njegovih del, ki jo je DS Kredarica izdalo leta 2001 ob 125-letnici njegovega rojstva, letos 2018 pa ponovno razstavilo ob 100-letnici njegove smrti. Poleg njih je bila na stojnici razstavljena Zvita kura, slikanica za otroke avtorice Marije Lovrić. Izdaje so izzvale veliko zanimanja. Mednarodni sejem knjig je največja književna ma- nifestacija v Avtonomni pokrajini Vojvodini na kateri so nastopili tudi posebni gosti-znani pisci. Vstop je bil prost, obiskovalci pa so lahko s posebno prijavo sodelovali pri darilni nagradni igri, kjer so izžreba- nim nagrajencem podarili knjige. Knjige so bile med sejemskim popustom za 70 odstotkov cenejše kot v knjigarnah, ob Dnevu žena pa je bila še dodatna os- momarčevska akcija. Marija Lovrić ORGANIZIRALI SMO UDELEŽILI SMO SE V Centru za kulturo Kovina je v četrtek 8. februarja 2018 potekala centralna proslava slovenskih društev v Srbiji ob Prešernovem dnevu, slovenskem kultur- nem prazniku. Slavnostni govorniki so bili Vladimir Gasparič, veleposlanik Republike Slovenije v Beogra- du, Saša Verbič, predsednik Nacionalnega sveta slo- venske narodne manjšine v Srbiji in županja Kovina Sanja Petrović. V imenu organizatorjev je prisotne pozdravil predsednik društva Slovencev Južnega Ba- nata Josip Weber. Proslave so se udeležili tudi Roman Weixler, namestnik veleposlanika in pooblaščeni mi- nister, beograjski nadškof in metropolit monsigneur Stanislav Hočevar ter predsedniki in predstavniki Društev Slovencev Sava iz Beograda in Kostolca, Kre- darica iz Novega Sada, Planika iz Zrenjanina, Kula iz Vršca in Gudurice, Bele Crkve, Emona iz Rume, SKS F. Prešeren iz Niša ter mnogi drugi. Gostom je v video poslanici čestital kulturni praznik tudi Gorazd Žmavc, minister Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. V programu so sodelovali učenci DPS ter člani društva Logarska dolina iz Pančeva in njene novou- stanovljene podružnice iz Kovina ter učenci osnovnih šol iz Pančeva in Kovina. Pred začetkom slovesnosti je županja Sanja Petrović v zgradbi Občine Kovin sprejela visoke predstavnike Slovencev v Srbiji in jim predstavila občino in njene kulturnozgodovinske in gospodarske znamenitosti. Prireditve, ki ji je predhodila razstava Znameni- ti Slovenci, so se udeležili tudi predstavniki Društva Slovencev Kredarica in sicer Katja Juršić Huzjan, Nina Stanimirov Veriš ter Zdenka in Dragan Maletin. Besedilo: Zdenka Maletin CENTRALNA PROSLAV A SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA V SRBIJI MEDNARODNI SEJEM KNJIG V NOVEM SADU 10 UDELEŽILI SMO SE V petek 15. junija 2018 se je začela tradicionalna tridnevna manifestacija Dobrodošli doma v organi- zaciji Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je letos v sodelovanju z Ob- čino Brežice organiziral srečanje. Slovenska društva iz zamejstva in sveta so se udeležila dogajanj, ki so potekala več dni na različnih lokacijah. V uvodnem delu prvega dne so bila predavanja, predstavitve in podelitve priznanj, drugi dan v soboto pa so bili organizirana srečanja v večih krajevnih sku- pnostih občine Brežice, kjer je bil ogled kulturnozgo- dovinskih in turističnih znamenitosti njihovega kraja s kulturnim programom in druženjem. Tudi predstavniki DS Kredarica iz Novega Sada so se udeležili srečanja in bili gosti Krajevne skup- nosti Jesenice na Dolenjskem. Skupaj s slovenskim društvom iz Mendoze iz Argentine in Podgorice iz Črne gore so obiskali turistično kmetijo Svetnik, kjer so spoznali mlado družino, ki se ukvarja z vinograd- ništvom, vmes si ogledali grad Mokrice, se udeležili kulturnega programa v cerkvi v Veliki Dolini, potem je sledilo druženje s pogostitvijo v dvorani Krajevne skupnosti Jesenice. Program se je nadaljeval na graj- skem dvorišču v Brežicah, kjer je potekala zaključna slavnostna prireditev, na kateri sta spregovorila mi- nister Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc in župan Brežic, Ivan Molan. V bogatem kulturnem programu so se predstavili pevski zbori in glasbene skupine iz slovenskih dru- štev iz Slovenije ter zamejstva in sveta. V nedeljo je v brežiški cerkvi potekala maša za izseljence popestre- na s koncertom pevskega zbora iz Pulja. Predstavniki Kredarice so se družili tako z gostitelji kot z rojaki, ki živijo izven domovine ter se pogovarjali o medse- bojnem sodelovanju v prihodnje. Ob zaključku so se zahvalili prijaznim gostiteljem za bogat kulturni pro- gram in prisrčen sprejem in jih povabili na povraten obisk. Organizacija manifestacije je potekala brez- hibno, srečanje z rojaki in spoznavanje krajev občine Brežice pa je bila odlična zamisel. Besedilo: Elza Ajduković Foto: Đ o r đ e V e s e linov DOBRODOŠLI DOMA 11 UDELEŽILI SMO SE LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE Leto 2018 Slovenija zaznamuje Cankarjevo leto, 100 letnico smrti pisatelja, pesnika in dra- matika Ivana Cankarja, zato je Društvo Slovencev Kredarica organiziralo literarni natečaj SKODELICA KA VE. NATEČAJ Društvo Slovencev Kredarica je v okviru projektne dejavnosti, ki so jo podprli: Urad za Slovence po svetu, DS Kredarica in učiteljice DPS, razpisalo 01. 04. 2018 natečaj na temo, ki jo Ivan Cankar opisuje v črtici Skodelica kave. K sodelovanju so povabili člane vseh slovenskih društev v Srbiji. Na natečaj so udeleženci lahko poslali avtorski še neobjavljen zapis v literarni obliki pesem – črtica – zgodba – esej. Rok za oddajo je bil 30. 04. 2018. Na naslov za oddajo besedil je prispelo 13 avtorskih literarnih prispevkov članov slovenskih društev v Srbiji. Tričlanska strokovna ocenjevalna komisija in sicer predsednik Roman Vehovec, založnik in publi- cist ter člana komisije Katja Juršić Huzjan, profesorica ruskega jezika in književnosti in Bojan Samson, književnik, je med vsemi prispelimi besedili izbrala enakovredne najboljše zapise treh avtorjev. Prvonagrajeni trije avtorji in zapisi: Sofija Bošnjakov Škatla Vukica Jovičić Rdeče vrtnice kesanja Marija Lovrić Portret Strokovna ocenjevalna komisija je pohvalila tudi zapise ostalih desetih avtorjev. Ostali avtorji in zapisi: Sonja Golubović Ko besede zabolijo Dušan Spasić Stara mama Jasna Kartalović Golob Tamara Bajc Slavec ali vrana Dimitrije Đuričin Dnevnik žalitev Marija Milovanović Pismo Cecilija Lalić Med krivdo in odpuščanjem Marija Đukić Mlade oči Zorica Kovačević Moja slovenska zgodba Cvetka Vučković Veselje v težkih časih Komisija je ocenila tri najboljša besedila enakovredno, vse ostale pa pohvalila. Po mnenju komisije so vsi zadovoljili pravila in pogoje razpisa in dodala, da so bila vsa besedila zelo dobra ter zaključila, da je natečaj v popolnosti uspel in da ga je treba nadaljevati tudi v prihodnje, saj vzpodbuja negovanje slovenskega jezika v pisni obliki, kar je še posebno pomembno pri Slovencih izven domovine. Nagrade za najboljši prispevek so skodelica za kavo in kava v duhu Cankarjeve črtice Skodelica kave za ostale udeležence pa knjiga in priznanje. Čestitke in zahvala za sodelovanje nagrajenim avtorjem in ostalim avtorjem udeležencem. Posebna zahvala stokovni komisiji in vsem ostalim, ki so podprli projekt ali pomagali pri njegovi realizaciji, še posebej pa učiteljicam DPS, ki so pomagale pri zasnovi natečaja ter učencem v okviru pouka predsta- vile Cankarjevo literarno ustvarjanje in jim pomagale pri besedilih. 12 LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE IV AN CANKAR 1876 -1918 Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 v hiši Na klancu (Vrh- nika) 14, kot osmi od dvanajstih otrok obrtniško – proletarske družine trškega krojača. Leta 1882 se je vpisal v osnovno šolo na Vrhniki, leta 1888 pa na ljubljansko realko. Razrednik in učitelj slovenščine mu je bil Franc Levec, ki ga je zelo spoš- toval. Tam se je pridružil dijaškemu društvu Zadruga, kjer se je predstavljal z branjem raznih pesmi in kritik ter navezal stike z Murnom, Kettejem in Župančičem. Že v dijaških letih je napisal prve pesmi in jih objavil v reviji Vrtec in reviji Lju- bljanski zvon. Po maturi, ki jo je opravil leta 1896, je odšel na Dunaj študirat tehniko. Kmalu se je prepisal na slavistiko. Po odhodu z Dunaja je živel v Sarajevu, pozneje pa se dokončno preselil v Ljubljano. Leta 1907 je bil na listi socialnodemo- kratske stranke kandidat za državnega poslanca, vendar ni bil izvoljen. Kljub volilnemu neuspehu je politično udejstvo- vanje nadaljeval v obliki razprav in predavanj (med katerimi številna v Trstu), leta 1913 je imel v Ljubljani najbolj znano predavanje z naslovom Slovenci in Jugoslovani, v katerem se je zavzel za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo, a odločno nasprotoval kakršnemukoli kulturnemu ali jezikovnemu zlivanju. Zaradi izjave, ki je zagovar- jala jugoslovansko politično zvezo, je bil obsojen na sedem dni zapora. Novembra 1915 je bil vpoklican k vojakom v Judenburg na avstrijskem Štajerskem. Zaradi bolezni je bil po nekaj tednih oproščen slu- ženja. Po daljši bolezni je umrl 11. decembra 1918 v deželni bolnišnici v Ljubljani. Pokopali so ga na ljubljanskih Žalah v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič. Cankarjeva spominska hiša stoji na mestu njegove rojstne hiše na Vrhniki (na »Klancu«), na Rožniku, kjer je občasno stanoval in ustvarjal, pa je urejena spominska soba. Kipi njemu v spomin se nahajajo: na Vrhniki (delo kiparja Iva Jurkoviča), na Rožniku v Ljubljani (delo kiparja Frančiška Smerduja) ter pred Cankarjevim domom v Ljubljani (Slavko Tihec). Cankarja uvrščamo med štiri predstavnike slovenske moderne (poleg Murna, Ketteja in Županči- ča). Letnica 1899 je letnica izida njegove prve pesniške zbirke Erotika in Župančičeve Čaše opojnosti in velja za začetek slovenske moderne. V svoji pesniški zbirki je Cankar zbral mladostne ljubezenske pesmi, balade in romance. V svojih dunajskih letih je sodeloval pri literarnem krožku slovenskih študentov, katerega člani so bili med drugimi tudi Oton Župančič, Fran Govekar in Fran Eller. Kmalu je pesništvo opustil in začel pisati prozo in dramatiko. Pod vplivom romantike, naturalizma, dekadence, simbolizma in impresionizma je pisal povesti, novele, romane, črtice in dramska besedila. Dramska dela je sprva ustvarjal pod vpli- vom Ibsena (Kralj na Betajnovi) in Gogolja, pozneje pa pod vplivom nove romantike. V svojih delih je opozarjal na takratne politične razmere v državi (satirični komediji Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Za narodov blagor ter politična satira Hlapci). V njegovih delih prevladuje tematika posameznika v sporu z delavskim in vaškim, malomeščanskim vsakdanjikom, opazne pa so tudi številne družbeno- kritične ideje. Tako je v povesti Hlapec Jernej in njegova pravica simbolično predstavil boj zatiranega, delavskega razreda proti izkoriščevalskim gospodarjem. Z romanom Na klancu pa je ustvaril nov tip ženskega oziroma materinskega romana. Pisal je tudi povesti in črtice. V najbolj znanih črticah Skodelica kave opisuje kako je užalil mater, v Desetici pa kako jo je zatajil. Poleg umetniškega pisanja se je Cankar ukvarjal tudi s publicističnim pisanjem, kri- tiko in esejistiko (Krpanova kobila, Slovenski umetniki na Dunaju, Naši umetniki). Besedilo: Elza Ajduković 13 LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE ŠKATLA 8.3. ob 21:48 h Lesena, pisana škatla v mojih rokah in neopisna bolečina. V kotičkih oči solze. Razmišljam, kako sem lahko bila tako brezobzirna, da sem ga užalila. Saj je star samo 7 let! Kje sem naredila napako? Kako nisem opazila? In res - izgleda tako. In res - pogosto ga nosim. 6. 3. ob 07:30 h - Lukaa, ali si oblečen? Kje so čevlji? Spet si pulover oblekel narobe! Rekla sem ti, da mora biti etiketa zadaj. - V redu... E, mamaaaa... Potrebujem 200 dinarjev. - Za kaj? - Zbiram. - Kaj ti bo? Saj malico imaš. - Učiteljici moram dati! Potiska denar v žep. Vidim nasmeh. Steče v šolo. 7.3. ob 07:25 h - Mamaaaa, ne morem najti druge nogavice. - Poglej, če je na stolu v sobi ... - Ni! - Kako ni, včeraj sem jo pripravila ... pohiti! - Ja, tukaj je ... obul sem dve na levo nogo, hihihi- hi! Sem že. Adijo! Vrača se. - Pozabil sem tempere. - Počakaj! Prinesla ti jih bom. 7.3. ob 12:15 h - Luka, kako pa izgledaš ?! Poglej se, ves si uma- zan od temper!Tudi jakna in torba ... oh! - Imeli smo likovni. - Sem že mislila, da ste belili učilnico. - Tako je rekla tudi učiteljica, hihihihi ... 8.3. ob 12:20 h - MAAAAAA, SREČEN OSMI MAREC! - Hvala, srček, kako je bilo v šoli? - Super. Samo da veš, z mano je prišla Milana. A lahko ostane malo pri meni, prosim teee ... - Lahko. Njeni mami bom sporočila, da je pri nas. - Poglej mama, to je zate! To sem naredil zate. Za to sem zbiral denar in ga dal učiteljici. Učiteljica je kupila to leseno škatlo, mi pa smo jo okrasili. Zato sem se tako umazal s temperami. Tako. A ti je všeč? - Čudovita je. A je to medved, sine? - NEEE, to si TI mama! A ne vidiš ?! Deklica se je glasno zasmejala. - Poglejte, kako sem jaz naslikala mojo mamo! V laseh ima okrasne lasnice, ima tudi uhane in tudi takšno ogrlico, roza šminko na ustnicah in roza pulover, očka ji je kupil čudovito rozasto torbo. - Ti pa res znaš lepo slikati! Luka je jezno odšel v sobo. Rekla sem Milani, naj se vrne kasneje. Komaj sem čakala, da sem jo lahko pospre- mila. Tekla sem k Luki. - Mama, jaz sem se res trudil. Vidiš, to je modra kapa, ki jo nosiš ... in to črni pulover, ki se je spral in je zdaj siv. Tukaj se mi je tempera malo razmazala, ker sem želel narisati veliko glavo, da bi bilo prostora za velika usta. Vidiš, kako se smeješ? In vidiš to tu? To so tvoji rumeni lasje. In roke ... poglej, kako so razširjene. Vedno me objameš, ko pridem iz šole. Želel sem te naslikati najlepšo. - Žal mi je, sine, nisem takoj opazila ... Sofija Bošnjakov, DS Kredarica Novi Sad PRVONAGRAJENI ZAPISI 14 LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE RDEČE VRTNICE KESANJA Strašna, težka izpoved samemu sebi in velika želja, da jo skrije nekje globoko v možganih. Če bi lahko, bi jo skril v tisti predal, na katerega je pozabila celo zadnja možganska celica. Če bi tak predal obstajal, bi vanj skril svoje solze in kesanje. Zavedam se, da kaj takega ne obstaja, saj se žalost in sramota pogosto, zelo pogosto vračata. Priplavata na površino prav v trenutkih, kadar pomislim, da sem srečen in se smejem. Takrat nepričakovana, temna senca v sekundi preleti preko mojih ustnic in zastre vid. Globok vzdih prekine sproščenost. Vrnejo se žalost, sramota in želja po pozabi. Potrebujem vso moč, da se v trenutku zberem in da ne dovolim, da se nemir opazi. Samo da me nihče ne vpraša, kaj mi je. Nikomur ne želim pripovedovati o tem, kar se trudim skriti in pozabiti. Težko mi uspeva. Ta misel je vedno prisotna, ta moja temna stran. Vrača se tudi bolečina. Boli me, kot je pred mnogimi leti bolelo tudi njo. Nisem pozabil niti zdaj, ko je ni več. Sedaj nosim svojo bolečino in bolečino moje drage mame. Najbolj boli spomladi, ko vse ozeleni. Vsaka vijolica, krokus, cvet marelice pripoveduje o nje- ni sreči, ker se rojeva življenje, in o nežnosti, ki jo je nosila v svojem pogledu. Kako me to boli! Vso svojo blagost je prenesla na mene, uživala je v vsem, kar sem rekel, napisal in narisal. Smejala se je in ni skrivala radosti, kadar sem govoril in se premikal. Moje kretnje in odrašča- nje je fanatično beležila s fotoaparatom in mi zapustila prepolne albume slik kot priče njene velike ljubezni. Rada me je imela in me v svoji ljubezni razvajala, v tem je uživala. Živel sem srečno. Vse to mi je bilo prijetno, dokler nisem začel hoditi v šolo. Po pouku so starši prihajali po otroke in jih čakali pred vrati. Mene ne. Mene nikoli ni nihče čakal. Vedno sem prišel domov sam. Bil sem tako zelo žalosten, da me to še sedaj boli, pravzaprav je sedaj bolečina podvojena. Boli me tudi njena bolečina. Mojih samo 7, 8, 9 … let in razvajenost so mi zameglili razum. Maminih od solz usahlih oči sploh nisem opazil. V tistih letih sem pozabil, kako blage so njene oči. Toda nekje globoko izza pogleda se je skrivala žalost. Močnejša je bila sramota zaradi bergel, s katerimi se je komaj premikala. Sram me je bilo, ker me je rodila pri 40 letih. Samo enkrat je uspela priti na roditelj- ski sestanek. Takrat so me prijatelji vprašali, zakaj je prišla babica, ki komaj hodi. V glavi mi je vprašanje odzvanjalo kot krik:”Zakaj si me rodila, ko me samo sramotiš?” Čas je med nama ustvaril prepad. Moja dolgoletna osamljenost doma in njena dolgoletna žalost, ki ji je zarisala še bolj globoke gube okrog stisnjenih ustnic, na katerih se nasmeh ni več pojavljal. Nisem je niti gledal. Niti tisto jutro. Samo knjige sem vzel in odšel v šolo. To nepo- zabno jutro, ko me je v samoti in tišini za vedno zapustila, mi je vrezalo žalost in sramoto za celo življenje. Hočem, a ne morem ali pa ne želim pozabiti. Negujem sramoto in bolečino ter ju nosim s sabo. Kako bom v naslednjih letih preživljaval tolikšno bolečino? Kam naj se skrijem pred grenkobo in tesnobo, pred pridušenimi javki? Vsak pogled na mojega sina je kot okovje okrog srca in vratu. Potrebujem zrak in solze, ki jih sramota v moji duši noče izliti. Na svoj 45.rojstni dan nosim šopek rdečih vrtnic na grob moje ljubljenje mame. Ta gesta zagotovo ne bo oprala samo meni znano sramoto. Vseeno grem. Prosil bom za odpuščanje. Prosim in molim v sebi, toda okrog mene samo molk. Vem, da se bom vrnil domov in živel naprej z isto žalostjo in večnim bremenom. Vukica Jovičić, DS Emona Ruma 15 LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE SLAVEC ALI VRANA Še vedno se spomnim tistega močnega vtisa, ki sem ga občutila, ko sem prvič prebrala “Skodelico kave” . Pred očmi se mi je vzgubil tisti pramen sonca, ki je sijal skozi Cankarjeva vrata, ko je njegova mati prestrašena zatresla skodelico. Ničesar ni, razen tistega trenutka, ki me je močno spomnil na videz greha proti ljubezni. Ta trenutek, v kateri je nekdo vtisnil svojo ljubezen, blagost, potrpežlji- vost ter trud in v povračilo pričakuje samo en hvaležen nasmešek, ampak njega ni. Kolikokrat smo naredili enako kot Cankar? Kolikokrat smo bili zlobni, nepotrpežljivi, nehvaležni do ljubezni? Koliko je slabih besed zletelo, ko si niti predstavljali nismo, da bi smo jih lahko sploh kdaj izgovorili? Revščina v kateri sta Cankar živela z mamo je tudi močno povdarila na Cankarjevo pekočo za- vest, ampak ne glede na revščino, smo otroci pogosto nehvaležni, morda več, če več imamo. Nikoli ne pomislimo, da je za nekaj bilo nujno vložiti več kot je bilo mogoče v tistem času. Tega človek ne občuti dokler v matinih očeh ne opazi solozo in bolečino. Tista bolečina je morda še malce močnej- ša, ko se opazi v očetovih očeh. Pustota mladosti to redko občuti. V mladosti mi je bilo razumljivo, ko mi je mati prinesla kakšno darilo, sladico ali sadje. Nisem se zavedala koliko je truda potrebovala za pripravo enega kozarčka stisnjenega, svežega sokca, tudi sem pomislila da mi ga tedaj ni bilo tre- ba. A mati mi nikoli ni rekla da ne more več, in sicer nikoli ni obupala pred mojo neusmiljenostjo. Tega se zavemo dosti kasneje, ko odrastemo. Včasih, ko naredimo nekaj res lepega iz ljubezni, torej vdarimo v steno neusmiljenosti pred sabo, v tistem za nas posebnem trenutku, zagledamo v ogledalu srca neke druge oči, ki so zaradi nas jokale. Ampak najbolj pekoči trenutek je, ko se zave- damo, da so nekatere besede naredile preveč slabega, da bi se bilo mogoče zbrati koščke skodelice, ter razlito kavo. Prideš mi v sanje vsako noč, se pogovarjava, tukaj ti lahko rečem, koliko te pogrešam in ti op- rostim vse, te povabim da prideš, te močno objemam in vse je preprosto, ampak ko se zbudim, se zavem da ne morem zbrati koščkov, velikokrat sem poskusila in še občutim vonj krvi. Zjutraj, ko se zbudim, skuham dve kavi, eno skodelico zate in drugo zase. Pogrešanje, vonj krvi in kave me vedno spomnijo, da je vsaka naša beseda ali slavec, ki nam prinaša srečo, ali vrana, ki nas obleče v črno. Tamara Bajc, DS Sava Beograd OSTALI ZAPISI V njenih laseh snegovi spijo V njenih očeh cvetijo vijolice, hijacinte... a morda je to samo odsev španskega bezga pred našo hišo v Lovasu pred sončnim zahodom. Gledam jo: počasi izgine. –Ženske še delajo na vrtovih, a ne?-reče mi, in sklene roke ki so podobne koreninam vseh tistih rastlin, ki jih je v življenju gojila in vseh tistih cvetlic ki jih je v nas vcepila. Gledam jo: ugaša ... Moja mati počasi umira... Marija Lovrić, DS Kredarica Novi Sad PORTRET 16 LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE KO BESEDE ZABOLIJO Besede so kot orožje. Lahko so težke in ubijajoče. Lahko kot neurje povzročijo ruševine v srcu, nekomu lahko popolnoma uničijo sanje. Lahko pa tudi kot sonce in dež za sabo pustijo cvetni travniki, dajo upanje in moč. Z besedami moramo biti previdni. Z izrečenimi in neizrečenimi. Pogosto ranimo tiste, ki jih najbolj ljubimo, in ta greh nas spremlja skozi vse življenje. Tako se je Ivan Cankar v svojem ustvrajanju večkrat vračal k svojem odnosu do matere, svojem ot- roštvu in svojem rojstnem kraju. Dejansko se Ivan Cankar z dušo in srcem ni nikoli zares pre- selil z Vrhnike, kjer se je rodil, iz svojega revnega doma, na katerega ga vežejo boleči spomini iz otroštva. Rojen kot osmi otrok v revni družini siromašnega krojača je doživljal in čutil vse slabši družbeni in ekonomski položaj družine na robu bede, kar ga je globoko zaznamovalo. S socialnimi vprašanji se je ukvarjal v skoraj vseh svojih delih. V množici bolečih spominov na revščino in negotovost podoba matere zaseda posebno mesto. Mati, ki s svojo neskončno ljubeznijo vsemu daje smisel in moč, moč, da živi naprej v tem zaprtem krogu revščine in po- nižanja. Cankar se materini podobi vrača celo življenje, tako da njene lasnosti prepoznamo pri večini ženskih likov. To so pogumne, vztrajne, predane ženske, ki ponosno, tiho in dos- tojanstveno nosijo breme življenja, breme revščine in nepravičnosti. Ti liki so ustvarjeni po podobi njegove matere, na nek način pa so predstavljali slovensko mater iz katere koli vaške, revne hiše. K podobi svoje matere se Cankar vrača s posebnimi čustvi, ko nje več ni. Trgajo ga bolečina, žalost in negotovost. Ni več ženske, ki ga je ljubila neskončno in brezpogojno ter mu dajala varnost in upanje. Ko je umrla, je spoznal, da je bila edini neizčrpen vir resnične ljubez- ni. Vse bolj se je poglabljal v svoj odnos do matere. Situacije, v katerih jo je nehote prizadel, se nenadoma pojavljajo kot sence iz preteklosti. „ Velikokrat v svojem življenju sem storil krivico človeku, ki sem ga ljubil. Taka krivica je kakor greh zoper svetega duha: ne na tem ne na onem svetu ni odpuščena. Neizbrisljiva je, nepozabljiva“. Z žalostjo se Cankar spominja materinega pogleda, medtem ko mu srečna prineša skodelico kave, ki si jo je zaželel med pisanjem, da bi utišal svoj nemir in nezadovoljstvo. Boli ga ta spomin na mater, ki se vzpenja po stopnicah s ponosom in sijem v očeh, da bi mu prinesla kavo, ki je bila dragocenost v revni hiši. In njegova groba zavrnitev, gesta mladostnega ogorčenja, sebičnosti in oholosti. Nasmeh na obrazu mate- re v trenutku izgine, sij v očeh ugasne... Slika, ki ga preganja in rana v srcu za celo življenje. Cankarjeve besede: “Pustite me na miru!... Ne maram zdaj!” so kot igla v njenem srcu. Njena roka se je tresla, vendar je ostala mirna in brez besede. Le z njenih ust je izginil nasmeh. Nič ga ni moglo vrniti. Izrečenega ni mogoče preklicati. Težke besede, namenjene nekomu, ki ga imate najraje... Drugim je veliko lažje odpustiti kot pa sebi. Sami sebi smo najbolj neizprosen sodnik. „Odpustljiv je greh, ki ga je mogoče povedati z besedo, izbrisati ga s pokoro. Težak in pretežak, do zadnje ure krvaveč je greh, ki je ostal samo v srcu kakor spomin brez besede in brez oblike. Le sam sebi ga človek izpoveduje, kadar strmi v noč in mu je odeja na prsih težja od kamna“. Razum lahko analizira besede in dejanja, da bi našel nešteto opravičil. Lahko jih prepusti pozabi. Srce ne zbira, analizira ali išče izgovore. Srce le občuti žalost in bolečino. Na njem je pečat, ki ne mine, ki ga ni mogoče izbrisati. Nobenega brisanja ni. Krivda je neizbrisna. Ko nekoga ranite, čas ni vaš zaveznik. Žal mi je, je pogosto prepozno. Besede so čista energija in naša ustvarjalnost. Besede nas določajo, tako kot naša dela in govore o našem življenju. Vse se začne in konča z njimi. Besede vplivajo na naša telesa in na čustva, saj imajo ustvarjalno in rušilno moč. Moč, ki ustvari puščavo, a tudi cvetoči travnik. Ne puščaj puščave za seboj! Sonja Golubović, DS Kredarica Novi Sad 17 LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE GOLOB Kot da je vesolje zajokalo Kot da se je vse življenje ustavilo Z vzdihom ko si zadrhtel In odšel... Na mizi je zimsko jutro zaspalo V skodelici kave dišeče, neizpite So stale besede neizgovorjene In nežnosti nepodarjene Minevajo dnevi, sedem kot eden, V tvoji skodelici kot po čudežu, je kave vedno manj Glej, pa ti jo naskrivaj pred jutranjo zarjo piješ Ampak jaz bi rada te objela in zakričala: Nikomur ne bom te dala! Jutro je noči podobno, dan kot leto je Smisel vsega brez sledi izginil je Brez smehljaja tvojega in brez topline tvoje Kot da me ni, samo čakanje trajno je Zbudim se, Mili, ob skodelici kave tiho upam in še tišje trpim Ti prideš k meni v sanjah in te slišim: čakaj me jutri, jutri bom prišel! Klopčič časa se počasi odvija Šest tednov žalost na vzgavniku spi Z vonjem kave bi rada te zbudila Prazno je hrepenenje, osamljenost je resničnost Dovolite mi, Gospod, samo za en trenutek Dotik, vonj in šepetanje nesvakdanje Iz sanj da me zbudi, jasen kot dan - Jaz sem tvoj, Bog, ampak sem tudi njen! Pomladni trepet v oknu je pristal Zeleno utripa list, opojno diši cvet Skozi nebeška vrata se nasmehne nedolžno Tvoja čista duša in sanjani svet Z oblaka belega golob je priletel V sanjavem jutru nežno se me s krilom je dotaknil Kot da je vesolje zadrhtelo, živlenje zaplesalo Hvala Ti, Edini, Glasnika si mi poslal! Jasna Kartalović, DS Kredarica Novi Sad DNEVNIK ŽALITEV Je čudno kako se vedno le žalitev spomniš drobnih nepravic brezznačajnih laži nezasluženih žaljivk malih sramot vse to kar te je enkrat bolelo povrne se in boli enako celo še bolj vse dokler ne postaneš na bolečino neobčutljiv kakor mineva čas izginja vse kar lepo bilo je le grdost trajna je za to noč kriva je ko izgine svetloba prileze ogabnost grdih spominov in preplavi te celega od tega vala neprijetnosti te rešujeta le sen in jutro sna skorajda veliko nimaš število svitanj se nevarno približuje ničli izgleda kot da bom ostal ujet v noči za vedno s kupom mrčesa na sebi Dimitrije Đuričin, DS Planika Zrenjanin 18 LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE STARA MAMA Že od nekdaj je človek ob pogledu na vedro nebo opazoval številne svetleče predmete, ki so zanj predstavljali dobra znamenja. Zame, kot otroka je takšno znamenje pomenila mamina beseda „stara mama“. Moja stara mama je bila Fanika, ki je živela v raspotegnjeni nižinski vasi ob reki. Neskončno daleč si lahko hodil, ali se vozil s kolesom da si naletel na prvi hribček in tam postal, da si pogledal kje si. Sonce, luna in zvezde so tu ustvarjale drugačno podobo, ki je pomenila staro mamo na vrtu, v kokošnjaku, med njenimi kunci in ob štedilniku. Ker sem rad jedel, je bila ta njena podoba meni naj- bližja. Rad sem jedel njene palačinke napolnjene z orehi, skuto in sirom, le tiste z marmelado so me pustile ravnodušnega.Stara mama je bila vedno pripravljena na pogovor. Enkrat sem jo vprašal: kaj pa je sploh dobro? Dobro je dobro. To so dogotki, ki osrečujejo družino, okolico in vse ljudi, ki pridejo v ta krog dogajanja reče stara mama. Zame je dobro, da se je vse tako lepo in dobro izteklo, ko smo se vrnili iz „lagra“ . Beseda „lager“ je pomenila izgnanstvo, ko je morala skupaj z dedkom Francom in trije otroki nekega junijskega dneva 1942 s culo na ramenu zapustiti dom in z vojaškim kamionom oditi v zbirni center ter nato v Nemčijo. Konec te epopeje je zame dober. Stara mama, jaz sem slišal, da je dobrota vedno sirota, sem rekel. Rekla je, da dobrota ni sirota, da je le del naivnosti nekaterih. Potrebno je izhajati iz posamezne situacije, da lahko oceniš, kaj je dobro ali ni dobro. Najlepše pri tem je, da nekaj narediš in pri tem ne potrebuješ ocene drugih. Dovolj je, da si s tistim ti zadovoljen, da si naredil svoje, zase in tvoje drage. Razmišljal sem o njenih besedah in na to pot dobrote sem krenil s svojimi pričakovanji. Razmišljal sem o tem v čem je meja med naivnostjo in dobroto? Gotovo v dejanjih, ko izpadeš neumno, brez zna- nja, brez novih idej in hotenj. Dobrota je sirota, ko to kar imaš dobrega razdaš tistim, ki to ne znajo ceniti, ker sami nikoli niso sposobni za nekaj več. Vzamejo, raje recimo grabijo pa na veliko od tistih, ki razdajajo svoje znanje, svoje materijalne dobrote do take mere, da tisti ubožec postane reven kot cerkveni miš. Spomnim se, da je stara mama rekla da so bili ob prihodu v delovno taborišče, vas v katero so bili dodeljeni, revni kot cerkveni miš. Nič niso imeli. Nič, kar bi bilo kaj vrednega. Vredne so bile le roke, ki so jih vodili možgani. Dedkovi možgani so bili taki! Narediti je znal vse! Popraviti še kakšen pokvarjen kmetijski stroj, popraviti čevlje, zidati stene porušenih svinjakov, hlevov, splezati na cerkveni stolp in popraviti nagnjen strelovod na strehi, uro in namestiti izpadle strešnike. Dedek je bil „tavžentroža“ je rekla ba- bica in tudi moja mama. Ko so odhajali domov so lahko s sabo ponesli stvari, ki so jim jih dali kmetje in meščani v povračilo za usluge. Takrat so čutili človeka, sočloveka na poti vrnitve v domačo hišo, ki jih je čakala izropana in požgana. Ni zgorela! Vse kar je bilo na njen lesenega je zgorelo na grmadi tujih vojakov, ki so služili Hitlerju. Tako vidiš, je rekla stara mama, je dober tisti človek, ki v odnosu do partnerja, otroka, staršev, so- delavcev in vseh s katerimi se srečuje, zna ustvariti vzdušje, pravo vzdušje zanosa, ki ustvarja ponos. Dobro je spoznati, kako lahko najboljše pomagaš drugim, tistim, ki zares potrebujejo tvojo pomoč. Tega je v nesmiselnih vojnah na pretek. Lakota je tista, ki naredi ljudi ponižne in zopet preobilje, ki naredi ljudi pogoltne, da ne znajo več ločiti dobro od slabega. Vidiš, je rekla, navedla sem ti nekaj praktičnih primerov in zgodb iz resničnega življenja, ko sem se morala odločati, kaj bom naredila, da nam bo prav. Ti kar razmišljaj o vsem, kar si slišal. Jaz moram na vrt, da naberem berivke za večerjo, ko bomo jedli solato z ocvrtimi jajčki mojih kokoš. To je dobro! Taka je bila moja dobra stara mama. Zdaj, ko je ni več se spomnim na to dobroto iz njenih ust, nje- nega predpasnika in peharja. Dušan Spasić, DS Sava Beograd 19 LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE PISMO Menda sem bila v četrtem razredu, ko sem na šolski prireditvi brala odlomek iz Cankarjeve »Skode- lice kave«. Pohvalili so me. Malo zatem sem dobila nagrado za najlepši spis ob dnevu JNA-Cankarjev »Križ na gori«. Od takrat sva s Cankarjem »velika prijatelja«. Prijateljici sva bili skoraj od rojstva. Bili sva sosedi. Na zunaj zelo različni. Ona majhna, z očmi kot temni jantar in kodrastimi, gostimi lasmi, črnimi kot noč. Bila sem nevoščljiva. Velika, suha kot preklja, a lasje rumeni kot slama, so mi štrleli na vse strani. Zaman sta se mama in sestra trudili, da bi jih nekako ukrotili. Obe sva bili skromni, čeprav je ona bila iz bogate hiše. Pri njih so prvi imeli moderna gospodarska orodja, sadovnjake kot plantaže in ograjeno dvorišče. Toda na njihovem dvorišču nikoli ni bilo sose- dovih otrok. Imela je strogega, celo ciničnega očeta. Vsi otroci smo se ga bali, a ona ga je oboževala. Pri njih je vedno bilo tako, kakor je ata ukazal. Mama je bila tiha, skoraj kot senca. Otrokom je on kupoval obleko in čevlje, vedno najbolj skromno. Igrali sva se pri meni, kadar ji je oče dovolil. Prinašala je s seboj svoje igračke. Punčko ji je naredil oče iz debelejše deščice. Narisal ji je oči, nos, usta in lase in privezal krpico, ki naj bi bila krilo. Meni je punčko prinesla teta, ki je živela v Trstu. Punčka iz Italije, ki je znala zamižati! Medve nisva videli velike razlike in igrali sva se enako z obema. Istega dne sva šli v šolo. Mislim, da nikoli nisva sedeli v isti klopi in tudi domov nisva hodili skupaj, ker sem se jaz ustavljala, če se je dogajalo kaj zanimivega in kadar smo otroci izmišljali vsakršne zgod- be. Ona je šla naravnost domov. Računala je najhitreje in vedno točno. Jaz nisem bila tako hitra. Skozi vse šolanje sva obe bili med prvimi petimi v razredu. Obe sva se vpisali na učiteljišče, jaz s štipendijo, ona brez. Stanovali sva v dijaškem domu in bilo je zelo lepo. Bilo nas je veliko in imeli sva vsaka svojo družbo, vendar sva se ves čas zavedali, da sva si pripravljeni brezpogojno pomagati. Zaupali sva si! Takrat v večini šol ni bilo ni bilo glasbenih instrumentov in glasbeni pouk je bil odvisen od učiteljeve- ga glasu. Ona ni imela posluha! Skrivali sva se od drugih, ker jo je bilo sram in vadili otroške pesmice- »Srnica mala, kaj si že vstala...«-, dokler se ni naučila in pravilno zapela. Meni je matematika delala preglavice. Koliko zapletenih nalog mi je ona razložila. Končali sva šolo in poučevali v raznih vaseh. Redko sva se videvali. Potem sva imeli vsaka svojo družino in vse manj prostega časa. Jaz sem odšla iz Slovenije. Kadarkoli sem prišla domov, sva šli na kavico in se pogovarjali., kot da sva se včeraj razšli in danes nadaljujeva pogovor. Med letom sva se pogovarjali po telefonu. Poznam njene otroke in vnuke in ona moje. Presenetila me je, ko me je prosila naj ji napišem pismo. Kdo pa danes še piše pisma! Tu je internet ali vsaj telefon! Rekla je, da je zmeraj rada brala moja pisma in da so tudi moje šolske naloge iz slovenščine bile najlepše. Odlašala sem, nisem imela časa, ne inspiracije. Končno sem se vsedla in napisala dolgo pismo. Še sama ne vem, kaj vse sem napisala. Bila sem zado- voljna-vesela bo, ko bo brala! Čez par dni me je poklicala njena hčerka. Zah- valila se je za pismo. »Mama bi ga z veseljem prebrala«, je rekla- »ali ne more; odšla je, za zme- raj.« Prepozno! »Sonca ni več v njenih očeh!« Še vedno mi je neskončno žal, ker pisma nisem napisala pravočasno! Marija Milovanović, SKS France Prešeren Niš 20 LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE MED KRIVDO IN ODPUŠČANJEM Včasih pomislim, da bi lahko povedala zgodbo svojega življenja. Lahko bi napisala cel roman, v ka- terem bi junakinja svojih spominov zapisala, kakšno bolečino ji je zadalo življenje, s kom jo je delila, kako jo je zdravila in kdo ji je pri tem pomagal. Pisala bom o svoji družini. Živeli smo v majhnem mestu. Mož, jaz, dva otroka in moževi starši. Fantka sta bila majhna, 3 leta in mlajši 2 leti. Otroka sta bila zelo živahna, vse ju je zanimalo. Spominjam se, da je bila pomlad. Z možem sva sedela v sobi in gledala televizijo. Otroka sta bila z babico v njeni sobi. Igrala sta se. Babica je na mizici pozabila tablete. Najmlajši otrok jih je opazil in jih dal v usta, pogoltnil je 2-3 tablete. Govoril je, da so bonboni. Stara mama je slišala njegove besede, začela je kričati na vsa usta. Pritekla sem iz sobe, vzela otroka v naročje, kričala na ves glas in govorila stari mami besede, ki se jih sramujem še sedaj. Ne vem, kako sem uspela priti do sosede, ki me je z otrokom odpeljala v bolnišnico. Sin je moral ostati tam. Vrnila sem se domov in vprašala moževo mamo, kako se ji je lahko zgodilo, da je pozabila tablete na mizi, da se je otrok zastrupil. Ona je samo zrla v eno točko in jokala. Počutila sem se zelo čudno. Mislila sem samo na to, da moj sin čim prej pride domov. Čez tri dni so ga pustili domov. Moje srce je bilo polno sreče. Bilo je vprašanje časa, kdaj bom op- rostila starki. Nekaj časa je trajalo, preden se je nekaj premaknilo v moji zavesti, da sem stari ženi končno odpus- tila. Cecilija Lalić, DS Emona Ruma MLADE OČI Ljudje potrebujemo osebno rast in učenje vse življenje, sicer postanemo nezadovoljni, osamljeni in imamo občutek neizpoljnjenosti. Odraščanje je proces, skozi katerega ne moremo sami, ker ne vidimo rešitev problemov, s katerimi se srečujemo. Ob pogovoru s starši lahko pridemo do novih spoznanj in razvijamo nove načine spopadanja s težavami. Najpomembnejše pa je, da se lahko skozi pogovor naučimo veliko o samem sebi. Najtežje je v obdobju najstništva. Bila je najstnica, stara 17 let. Zaljubila se je v študenta, starega 21 let. Mlada, neumna in zaljubljena sta bila skupaj eno leto. Potem so nastopile težave. Dekle je zanosilo, ni končalo šole in fant ni zaključil študija. Ob novici ni bil navdušen. Nista vedela, kaj naj naredita. Staršem nista mogla povedati. Sram ju je bilo. Dekle je zaupalo prijateljici. Šli sta k zdravniku. Rekel je, da je nosečnost že tako visoka, da splava ni mogoče narediti. Dekle je odšlo domov. Mama jo je vprašala, kaj ji je, ali je bolna. Dekle ni odgovorilo. Zajokalo je in steklo v svojo sobo. Mama je šla za njo. Že nekaj tednov se ji je zdelo, da s hčerko nekaj ni v redu. Objela je hčerko in jo prosila, naj ji zaupa, kaj se je zgodilo. Hčerka se je mami izpovedala. Skupaj sta povedali očetu. Dogovorili so se, da bo najbolje, da v miru rodi in potem dokonča šolo. Mama in oče sta ji obljubila, da ji bosta pomagala. V pogovoru s starši se pokažejo različne možnosti za reševanje težav. Iskren odnos omogoča pristne vezi z bližnjimi in nas uči samonadzora. Vse to pa nas vodi k boljšemu počutju v vsakdanjem življenju. Marija Đukić, DS Emona Ruma 21 PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE MOJA SLOVENSKA ZGODBA Začela bom tako, kakor se spomnim. Bila sem zelo mlada, ko sam se odločila, da bi rada šla od doma in začela malo drugačno življenje, življenje, kakršno bi hotela živeti. Takrat smo namreč živeli na kmetiji dedek, oče, mama, sestra, brat in jaz. V tistih časih je bilo kar težko živeti na kmetiji, bilo je bolj revno kot pa v mestih, kjer so bili boljši pogoji in sama sem si želela nekaj boljšega, nekaj drugačnega kot na vasi. Prišel je dan, ko sem se odločila, da grem od doma in to precej daleč. Mami in očetu sem pove- dala, kaj si želim in kaj bi rada, namreč da bi šla od doma v mesto, kjer bi se zaposlila in zaslužila denar, malo drugače kot na kmetiji. Nisem razmišljala o tem, kako bodo moji starši to sprejeli. Ko so slišali mojo željo in predlog, najprej niso verjeli, ker sem imela šele 16 let in so predlagali, naj najprej končam šolo, šele potem naj grem in si poiščem službo. Ko sta mama in oče videla, da sem resna in odločna, sta bila zelo presenečena in zaskrbljena, pred- vsem pa žalostna. Prišel je dan, ko je bilo treba oditi. T o je bilo leta 1974 v mesecu avgustu. Spakirala sem se s pomočjo mame in ostalih, mama je bila zaskrbljena in žalostna, solze so bile v očeh, prikrivala jih je, videla sem to, objela sem mamo... Spakirana, pripravljena, da grem na pot 600 kilometrov daleč od doma... Poslovili smo se, vsi so skrivali solze, samo dedek jih ni mogel skriti, solze so tekle. Vstopila sem na vlak in začela se je moja pot od Niša do Ljubljane. Pot je trajala en dan in eno noč. Za mene je to bila pot, ki me je prvič odpeljala daleč od doma. Pot je bila dolga, tudi lepa, videla sem lepe predele, ravnine, reke, hribe, mesta. Prišla sem v Ljubljano, potem pa v mesto Mengeš, kje sem začela delati. Začelo se je moje novo živ- ljenje, nove obveznosti in nova spoznanja ter vse, kar sledi v življenju. Staršem sem takoj po prihodu pisala, da sem dobro potovala in da je vse v redu, da bom začela de- lati čez en mesec. Začela sem delati, spoznala sem veliko ljudi, vsi v moji bližini so bili zelo ljubeznivi in so mi poma- gali pri delu in svetovali, kaj je dobro za mene in kaj ni. Bila sam pridna in poslušna. Tako so tekli dnevi, mislila sem, da ne bom čutila domotožja, ampak ko so dnevi tekli, sem vse bolj pogrešala mamo in vse ostale. Po treh mesecih sem dobila priložnost, da grem domov, to je bilo za novo leto. Pripravila sem se, vsem sem kupila kakšno darilo in spet na vlak in domov. Ko sem prispela domov, so vsi bili presenečeni, niso vedeli, da prihajam, bili so srečni in veseli, ko so me zagledali. Mamine oči so bile kot dve lučki - srečne in vesele. Sreča in veselje sta trajala deset dni, potem sem se spet morala spakirati in oditi nazaj, spet smo vsi bli žalosni, mamine oči so bile spet solzne. Nisem pokazala solz, ampak vseeno mi je bilo težko. Tako so tekla naša poslavljanja še veliko let. Prihajala sem in odhajala, življenje je minevalo in ko sem bolj odrasla in postala bolj odgovorna, resna, sem sama sebe včasih spraševala, ali sem bila nepravična do staršev, posebej do mame, ki je najbolj skrbela za nas. To je nekaj o mojem življenju, v katerem so bile vesele in otožne zgodbe, ampak vseeno lahko re- čem, da smo bili vsi srečni in zadovoljni. Mama in oče mi nikoli nista očitala moje odločitve. Lahko bi napisala še marsikaj. V življenju se dogajajo lepe in manj lepe stvari. Življenje je pač zgodba. Zorica Kovačević, DS Emona, Ruma 22 23 PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE Če se po letu jubileja ozremo na dolgoletno uspeš- no delovanje društva, vidimo tudi posameznike, ki so prispevali k temu uspehu. Med njimi je tudi članica Upravnega odbora društva v drugem mandatu, Sanja Vučurević, ravnateljica Baletne šole v Novem Sadu, aktivna in kreativna. Koncerti v Sinagogi, prireditve v Kulturnem centru Novi Sad so izžarevali s toplino, ko je sodelovala baletna skupina Baletne šole z oddelka Ljudski ples s folklornimi točkami. Magija scene in plesne umetnosti je bila vsaj na trenutek pred nami. Jubilej 70 letnice Baletne šole Novi Sad, ki je ustanov- ljena leta 1947 in prvo šolsko leto je bilo 1947/48. V bogati scenski in glasbeni zgodovini Novega Sada se spominjamo pomembnih oseb kot so skladatelj Isidor Bajić, Rudolf Brucci, avtor baleta Katarina Ismailova in kantate Vojvodina, uglasbljene poeme Miroslava Antića in … Sanja Vučurević je ob 20 letnici društva prejela Zahvalo za prispevanje k delu društva. Ob tej prilož- nosti vam jo predstavljam. Ali bi mi, prosim, povedali kaj o sebi? Imenujem se Sanja Vučurević, rojena Felle, rojena sem 18. 06. 1963 v Novem Sadu, kjer sem tudi od- rasla, prav tako tudi brat in moji starši. Imam brata dvojčka, Aleksandra Felleta, ki živi in dela v Nemčiji. Tudi on je član društva Kredarica. Končala sem Ba- letno šolo in Filozofsko fakulteto na oddelku Jugo- slovanska književnost in srbohrvaški jezik v Novem Sadu. Zaposlena sem kot ravnateljica na Baletni šoli Novi Sad. Vaša družina? Poročena sem in imam dva sinova. Vaše vezi s slovenstvom? Moj oče, prof. dr. Dražen Felle je sin Franje Felle- ta, rojenega v prelepem Slovenj Gradcu od koder tudi izvira družina Felle, iz prelepe Koroške. Moj oče je vedno vzdrževal pristne stike z njegovo veliko dru- žino, ki še danes živi v Slovenj Gradcu, tako da sva tudi midva z bratom od malega pogosto hodila tja in doživljala Slovenijo kot drugi dom. Vsake šolske počitnice smo preživljali v Sloveniji in se še vedno, če nam le dopuščajo obveznosti, radi zberemo tam in vsi skupaj preživljamo dopust v prečudoviti slovenski naravi. Poleg mojih družinskih vezi s Slovenijo, sem imela pogosto priložnost potovati v Slovenijo na go- stovanja in sodelovati z njihovimi umetniki iz sveta baletne umetnosti. Kaj je vplivalo na odločitev za balet? Še kot majhna sem poleg osnovne in srednje šole obiskovala tudi Baletno šolo v Novem Sadu, ki je usposabljala bodoče baletne plesalce. Tako se je moj profesionalni razvoj, po končani srednji baletni šoli in vzporedno na Karlovaški gimnaziji nadaljeval v an- samblu baleta Srbskega narodnega gledališča. Hkrati s profesionalnim angažmajem v baletu SNP pasem še izredno študirala na Filozofski fakulteti v Novem Sadu in uspešno dokončala študij Jugoslovanske knji- ževnosti in srbohrvaškega jezika. Vaš prvi nastop? Kot učenka Baletne šole v Novem Sadu sem bila že kot majhna opažena. Na vseh letnih koncertih Ba- letne šole sem imela ločene in solistične nastope in po njih izstopala od drugih učencev. Kako sem rasla, tako so tudi naloge in nastopi postajali vse bolj te- žavni in zahtevni. Ko sem hodila v Srednjo baletno šolo sem plesala mnoge variacije iz znanih baletov Don Kohot, Rajmonda, Labodje jezero, itd. Zelo hitro, takoj po končani šoli sem sprejeta v balet Srbskega narodnega gledališča in tedaj se je začela moja pro- fesionalna kariera. V času plesne kariere sem plesala mnoge solistične vloge druge in tretje kategorije. Bila sam zelo priljubljena pri koreografih, saj sem hitro os- vajala in razumela, kaj želijo oni. Plesala sem v Žizeli, Pas de trios v Labodjem jezeru, štiri majhne labode v SANJA VUČUREVIĆ, ravnateljica Baletne šole 24 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-MLAJŠI UČENCI PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE Labodjem jezeru, štiri dekleta v Amerikancu v Parizu, solo dekle v Altum selencijum… Bilo je veliko vlog in zanimivega sodelovanja z znanimi koreografi Ikom Otrinom, Slavkom Per- vanom, Vladimirjem Lagunovim, Lidijo Pilipenko. Vsekakor pa kot moje največje profesionalno zado- voljstvo, doživljam sodelovanje z znamenitima ruski- ma baletnima umetnikoma, Natalijo Dudunskajo in Konstantinom Sergejevim. Znameniti plesni par pri- haja v Novi Sad in postavlja balet Labodje jezero! Bilo je to res, najlepše obdobje moje profesionalne kariere. Ali nam lahko poveste kakšno zanimivost? V obdobju svoje plesne kariere sem imela prilož- nost sodelovati z velikim slovenskim koreografom, Ikom Otrinom, ki je bil pogosto gostujoči koreograf v SNG. Postavljal je mnoge balete na sceno SNG in glede na to, da je bil tudi vodja baleta v Mariboru, so bili stiki in sodelovanje novosadskega in mariborske- ga baleta zelo tesni. Prav tako se je v tistih časih vsa- ko poletje v Ljubljani odvijal Ljubljanski biennale, ki se ga je novosadski balet redno udeleževal. Bila so to plodna leta za razvoj umetnosti, sodelovanje med gle- dališkimi hišami in umetniki pa je bilo zelo živahno. V tem času je tudi Novi Sad bil vsako drugo leto go- stitelj in organizator Jugoslovanskega baletnega tek- movanja. To so bili nepozabni trenutki dela, razvo- ja in medsebojnega druženja baletnih umetnikov iz tedanje Jugoslavije. Organizirani so prečudoviti gala večeri, na katerih so nastopali kot gosti najboljši sve- tovni baletni plesalci tega časa. Biti član baleta SNG v tem obdobju je bil zares privilegij, pa tudi osebno sem tako doživljala svoje delo. Vaša posebnost? Vsekakor je moje največje zanimanje povezano z umetnostjo. Umetnost me je vedno zanimala in eno- stavno uživam tudi v branju, odhodu v gledališča ali na lepo razstavo. Poleg vsega tega pa sem se ukvarjala tudi s smučanjem in bila celo inštruktorica smuča- nja. Odhodi v gore in naravo so prav tako moja velika strast. Vaš zgled in vaši sodelavci? Moj zgled so predvsem moji starši. Oni so me nau- čili, da se je treba za vse v življenju potruditi in boriti, kot tudi, da se samo z delom lahko nekaj doseže. Hva- la jim na temu! V profesionalnem smislu, so mi bili in ostali največji vzor umetniki XIX. in začetka XX. stoletja, pisci, skladatelji in koreografi. Smatram, da je to obdobje bilo najbolj plodno za razvoj umetnosti na- sploh, ter da so v tem času nastala najlepša umetniška dela. Vaš priljubljeni koreograf? Moj najbolj priljubljeni koreograf je vsekakor Ma- rius Petipa, koreograf ki je baletni umetnosti, skozi svoje koreografije zapustil največji zaklad. Glede ba- letnih predstav, prednost seveda vedno dajem takoi- menovanim “belim baletom” , vendar vedno rada vi- dim in si ogledam kaj sodobnega in novega. Razvoj baleta, jazz balet, moderni ples, ljudski ples? Povejte nam nekaj o tem? Klasični balet se je začel razvijati tukaj takoj po koncu druge svetovne vojne 1947/48 z ustanovitvi- jo Baletne šole v Novem Sadu. Kmalu po ustanovi- tvi šole se ustanavlja tudi balet Srbskega narodnega gledališča na pobudo Marine Olenjine. Tako se je ba- letna umetnost začela razvijati v Novem Sadu. Zelo hitro so se baletni umetniki začeli zanimati tudi za nove smeri v plesu, vse več zanimanja pa je bilo tudi za moderni balet. Danes ga imenujemo sodobni ples in kot smer obstaja v Baletni šoli v Novem Sadu od 2003. Vzporedno z odpiranjem smeri za sodobni ples se v Baletni šoli odpira tudi smer za ljudski ples, ki ima namen dvigniti ljudski ples na eno višjo raven. Danes ima Baletna šola okoli 400 učencev in 70 za- poslenih. Srednja šola se je torej razširila na tri smeri: klasični balet, sodobni ples in ljudski ples. Kako poteka vaše delo? Moje poklicno delo se je začelo v ansamblu baleta Srbskega narodnega gledališča. Na mnogih premie- rah, predstavah in gostovanjih sem sodelovala kot članica baleta SNG v času svoje plesalne kariere po- tem pa sem leta 1996 na povabilo tedanje ravnateljice Baletne šole v Novem Sadu začela s službovanjem v šoli in se ukvarjati s pedagoškim delom. To je bil po- polnoma nov izziv za mene, vendarsem smatrala da imam dovolj izkušenj v metodiki in sceni da lahko novim generacijam posredujem pridobljene in kako- vostne izkušnje. Tedaj se začenja novo obdobje moje- ga profesionalnega dela in v tem obdobju sem izvedla štiri zelo kakovostne generacije maturantov, na katere sem zelo ponosna. Mnogi moji bivši učenci so danes solisti in imajo impresivne baletne kariere. Sreča me prevzame, ko odidem na predstavo in vidim te pre- čudovite mlade umetnike, hkrati pa se zavedam da je tudi del mojega truda prispeval k njihovemu razvoju. Pedagoško delo z učenci baletne šole, je bil logični korak po plesni karieri in me je prav zares izpolnilo. S svojim nesebičnim trudom, delom in prizadevanjem sem leta 2011 predložena in izbrana na mesto ravna- teljice Baletne šole v Novem Sadu in to funkcijo op- ravljam tudi danes. Po delu pri poučevanju se začenja 25 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-MLAJŠI UČENCI PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE spet novo obdobje učenja in obvladovanja mnogih težav, da bi bila Baletna šola v Novem Sadu uspešna ustanova, iz katere prihajajo kakovostni mladi ume- tniki. Trudim se, da vsem učencem v zelo težkih po- gojih zagotovim čim boljše in kakovostnejše šolanje in napredovanje ter da svoja najboljša leta preživijo v čim lepšem in čim boljšem vzdušju. Kot ravnateljica ustanove se srečujem s popolnoma novimi izzivi ved- no poskušajoč najti rešitev v najboljšem interesu za učence in vse zaposlene. Obveznosti, odgovornost in posvečenost trenutnemu delu, ki ga opravljam so moj moto dela za katerim mora vedno priti tudi uspeh. Lastni projekti? Kot profesorica klasičnega baleta in vodja oddel- ka za plesne predmete v Baletni šoli v Novem Sadu sem organizirala mnoge koncerte naših učencev na sceni SNG, prav tako pa s svojimi učenci sodelovala na mnogih baletnih tekmovanjih na katerih smo os- vajali lepe nagrade. Kot profesorica klasičnega baleta, repertoarja klasičnega baleta in scensko – ljudskih plesov, sem se trudila da iz vsakega učenca potegnem tisto najboljše in da jih pripravim za izjemno težek in zahteven poklic baletnega plesalca. Društvo Slovencev Kredarica in Vi? Ker je moj oče vseskozi gojil močna čustva do slo- venske pripadnosti je takoj, ko je izvedel, da je v No- vem Sadu ustanovljeno Društvo Slovencev Kredarica, postal njen zvesti član, potem pa tudi cela naša dru- žina. Ta čustva tudi danes gojimo, trudimo pa se da kolikor je v naši moči, tudi prispevamo k delu in ra- zvoju društva. Od 2011, ko sem imenovana za ravna- teljico Baletne šole v Novem Sadu, začenjata Baletna šola in DS Kredarica svoje intenzivno sodelovanje. Koordiniram in soustvarjam skupaj s kolegi iz ljud- skega plesa nastope naših učencev za mnoge proslave in svečanosti, ki jih organizira DS Kredarica. Sloven- ska glasba in slovenska folklora postajata sestavni del proslav DS Kredarice, publika in vsi člani društva pa to pozdravljajo z velikim navdušenjem kot nekaj no- vega v samem konceptu svečanosti. Dolgoletno sode- lovanje DS Kredarice in Baletne šole v Novem Sadu je kronano prejšnje leto na centralni proslavi, ko je Baletni šoli v Novem Sadu vročena zahvala za dol- goletno sodelovanje in podporo. Vse to me dela zelo srečno in ponosno, še zlasti pa dejstvo, da sem lahko pomagala in skromno prispevala k delu društva. Po- leg službe v Baletni šoli v Novem Sadu, sem tudi čla- nica Upravnega odbora DS Kredarica, kjer se trudim, da tudi na ta način prispevam k delovanju društva. Lep dogodek v vašem življenju? Razen lepih dogodkov, ki so povezani z uspehi na poklicni ravni in lepih dogodkov v družini, so lepi dogodki vselej, ko se potrudimo, da čim bolj pogos- to obiščemo slovenske terme, še zlasti nam je všeč Dobrna, kamor gremo kadarkoli se najde priložnost. Trudim se nadomestiti ogromno dela, ogromno izzi- vov med šolskim letom s čim pogostejšim bivanjem v Sloveniji z družino in sorodniki v prečudoviti sloven- ski naravi in slovenskih termah. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Nimam nekakšnih velikih načrtov, toda vsekakor načrtujem ostati v stiku s svojim poklicem in tudi v prihodnje pomagam mladim – budočim umetnikom pri gradnji njihovih karier. Kaj bi sporočili članom društva? Izredno sem počaščena, da sem članica slovenske- ga društva Kredarica, saj tako čutim, da sem pove- zana s svojimi koreninami. Vsem članom društva bi predvsem izrazila priznanje za nesebično in prosto- voljno delo, da bi se društvo obdržalo in širilo. Zelo pomembno je, da ga razvijamo in zapustimo nasled- njim generacijam. Pogovor vodila: Marija Lovrić 26 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-NAJSTNIKI Od septembra do konca novembra je več kot 90 učencev dopolnilnega pouka slovenščine, starih od 4 do 18 let, v Novem Sadu, Subotici, Rumi, Vršcu in Gudurici z vrstniki iz OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, OŠ Jurija Dalmatina Krško, iz DS Kakanj in Zenica (Bosna in Hercegovina) ter ob sodelovanju društev Slovencev iz vseh naštetih krajev v Srbiji ter ob po- moči JSKD OI Krško obeleževalo 500 let reformaci- je z recitacijami, uprizoritvami, likovno delavnico, s postavitvijo hišice za knjige pred šolo v Gudurici... Utrinke z različnih dejavnosti z naslovom Trubarjeva dediščina pri dopolnilnem pouku slovenščine v Srbi- ji so poslali na natečaj Zavoda za šolstvo Republike Slovenije ¨Milenijci milenijcem - nova galaksija idej¨ in za svoje delo na svečani prireditvi v Ljubljani pre- jeli posebno priznanje. Knjigo o reformatorju Marti- nu Luthru in priznanje je v imenu vseh sodelujočih prevzel Vuk Maletin iz DS Kredarica Novi Sad, ki zdaj študira v Ljubljani. Zdaj se že veselijo novih izzivov in priložnosti za sodelovanje v Cankarjevem letu in letu evropske kulturne dediščine. Foto www.slovenci.si Rut Zlobec z učenci dop. pouka slovenščine v Srbiji Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina je 2. junija 2018 organiziralo 12. manifestacijo Naša slo- venska beseda, srečanje slovenskih društev iz Srbije, sodelovali so gostje iz Slovenije, učenci in učitelji iz OŠ “Miroslav Vilhar” iz Postojne in slovenska društva DS Sava iz Beograda, DS Triglav iz Subotice, DS Kula iz Vršca, DS Kredarica iz Novega Sada, SKS France Prešeren iz Niša, DS Južnega Banata Logarska dolina iz Pančeva in DS Planika iz Zrenjanina. Prisotne je pozdravil predsednik DS Planika, Mi- loš Pešić, ki je razglasil “besednike” letošnje kulturne manifestacije. Nagrado sta dobila Martina Drča dol- goletna predsednica za prispevek k afirmaciji društva ter Dejan Bekić za organizacijo športnih dejavnosti. V imenu mesta Zrenjanina je prisotne pozdravil na- mestnik župana Dušan Radišić. Potem je Predstavnik Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu Ro- man Weixler pozdravil srečanje in govoril o pomenu prvega svetovnega dneva čebel, ki ga je na pobudo Slovenije razglasila OZN 20. maja, saj je na ta dan 1734 rojen veliki slovenski čebelar Anton Janša. Gosti iz Postojne so se predstavili z gledališko predstavo Janko, Metka in Pavliha, za katero so na- grajeni s ploskanjem, voditelji programa so bili učen- ci DPS v Zrenjaninu, ki ga vodi učiteljica Milena Spremo. Nastopil je tudi pevski zbor DS Planika. Na manifestaciji je sodelovala tudi naša šola do- plonilnega pouka pod vodstvom učiteljice Rut Zlo- bec. V ekipi so bili zastopljeni otroci in odrasli. Tok- rat je bil nastop učencev DPS pri učiteljici Rut Zlobec DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-ODRASLI UČENCI NAŠA SLOVENSKA BESEDA POSEBNO PRIZNANJE ZA PROJEKT O TRUBARJEVI DEDIŠČINI V SRBIJI DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-MLAJŠI UČENCI V soboto 26. maja 2018 so se najmlajši učenci do- polnilnega pouka slovenščine pod mentorstvom uči- teljice Rut Zlobec in člani Društva Slovencev Kredari- ca zbrali v Futoškem parku v Novem Sadu ob Dnevu družin in svetovnem dnevu čebel ter projektu Berem kužku. Učenci so s starši brali zgodbice iz knjižne zbir- ke Čebelica, ki jih je podarila Naša Brežiška knjižnica. Psička Justi je pozorno poslušala zgodbice. Potem so se še poigrali z žogo, skakali s kolebnico, posladkali in se lepo imeli. Zahvaljujemo učiteljici, otrokom in star- šem, skratka vsem, ki so se udeležili druženja v naravi. Besedilo: Olivera Veselinov foto: Svetlana Momčilović BEREMO KUŽKU 27 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-NAJSTNIKI po novem konceptu. V prvem delu nastopa smo zaz- namovali spomin na slovenskega pisatelja Ivana Can- karja. Odlomek iz njegove Bele krizanteme je prebra- la Olivera Špan iz DS Kula iz Vršca. Marija Lovrić iz DS Kredarica iz NS nam je prebrala dve svoji pesmi. Jadranka Bugarinov iz DS Kula iz Vršca je prebrala pripoved Cvetke Vučković iz Gudurice o njeni mami. Drugi sklop našega nastopa je bil posvečen prve- mu svetovnemu dnevu čebel. V pesmi Lojzeta Slaka Stari čebelar so se Cvetki Vučković pridružili učenci iz Gudurice. Slišali smo uganke, pregovore in pesmi o čebelah, nastopali pa so učenci Mario, Željana, Mi- lana iz Gudurice, Anja in Dragan iz Vršca ter Sofija, Dora, Matej in David iz Novega Sada. Zadnji sklop našega nastopa je bil posvečen slo- venskemu ustvarjalcu Andreju Rozmanu Rozi, ki je bil naš gost v projektu Beremo s Slovenijo v Rumi. Učenci iz Subotice so predstavili dramatizacije njego- vih pesmi: Ustrahavanka in Mlečna hrana, učenci iz Gudurice pesem Mleko, učenci iz Novega Sada pa pe- sem Naramnice, Dora pa je predstavila še pesem Ma- rela kot “kamišibaj” . Naš nastop je zaključen z ljudsko pesmijo učencev iz Gudurice in Novega Sada, Jaz pa ti, pa židana marela. Napovedovalka našega nastopa je bila Gabrijela iz Gudurice. Učenci DPS iz Kovilja so predstavili slovensko kul- turo malo drugače (stari običaji, pustovanje, kurenti) Prva pesem/prva ljubezen. Iz DS Sava so se predstavi- li otroci in odrasli, iz SKS Niš recitacije, iz DS Planika pa posebej otroški zbor ter uganke, pesmi, recitacije, Postojna nagrajen skeč na tekmovanju v Sloveniji in mi iz DS Kredarica Novi Sad. V celotnem programu je prevladoval dramski tekst, za kakovost pa so zaslužne učiteljice Rut Zlo- bec, Tatjana Bukvič, Milena Spremo ter vodja dram- skega krožka iz DS Sava, Raka. Program je bil v Cinema centru in je trajal okoli tri ure. Prijazni gostitelji so se pokazali kot dobri orga- nizatorji, skupno kosilo na koncu pa je bilo v pivnici Četiri konja debela. Zahvalo za udeležbo in darilo so dobila društva, priznanje za negovanje slovenskega jezika pa učiteljice DPS Rut Zlobec, Tatjana Bukvič in Milena Spremo. Zahvale so dobili tudi učenci in učitelji OŠ Miroslav Vilhar iz Postojne in Irena Rep, mentorica gledališke predstave Janko, Metka in Pavli- ha. Manifestacijo je podprl Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Pokrajinski sekretariat za izobraževanje, predpise, upravo in na- cionalne manjšine - skupnosti. Marija Lovrić Ob 100. obletnici odhoda nesmrtnega pisatelja smo na povabilo pevskega zbora Ivana Cankarja z Vrhnike v petek, 11. maja, v knjižnici z odlomki iz Cankarjevih del in lastnimi zapisi nastopali člani Društva Slovencev Ivana Cankarja iz Zaječarja in učenci dop. pouka slovenščine iz DS Emona Ruma. Ob tej priložnosti smo knjižnici izročili darilo čla- nice DS Kredarica iz Novega Sada, dr. Svetlane Mom- čilović - knjižico, ki je bila natisnjena v Beogradu leta 1908, in v kateri je prevod Cankarjeve črtice V pred- mestju. Gospa Svetlana je v posvetilu zapisala: -To knjigo, ki je preživela stoletje v mojem domu, z veseljem podarjam slovenskemu narodu v slavo nje- govega sina, velikega pisatelja Ivana Cankarja. Na 2. mednarodnem pevskem festivalu Pod jas- nim nebom rdeča roža v soboto, 12. maja, so sode- lovala društva, ki nosijo ime Ivana Cankarja - iz Slo- venije, Srbije, Avstralije ... Predstavniki iz Srbije smo predsednici domačega pevskega zbora in naši dragi gostiteljici ter prijateljici Nadji Malovrh izročili pla- kat s fotografijami Cankarjevih ulic v Srbiji in Make- doniji, ki so jih prispevali člani DS iz različnih krajev. Cankarjeva ulica je v Beogradu, Novem Sadu, Šidu, Subotici, Smederevu, Gudurici, Kruševcu in Kragu- jevcu, v Makedoniji pa v Skopju. Zahvaljujejo se knjižnici, KD in pevskemu zboru Ivana Cankarja na Vrhniki za čudovita, nepozabna doživetja, gostoljubnost, oglede ... Vse prisrčno pozdravljamo s Cankarjevim ver- zom: ¨ ... le v srcu mojem dan žari, ljubezni jasen dan.¨ Udeleženci srečanja iz Srbije DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-ODRASLI UČENCI CANKAR IZ SRBIJE NA VRHNIKI DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-MLAJŠI UČENCI 28 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-ODRASLI UČENCI LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE Želim vam opisati življenje moje mame. Rojena je bila v Bojanji vasi v Beli krajini oktobra 1908. leta. Imela je dve sestri, eno starejšo in eno mlajšo. Zgodaj so ostale brez staršev. Mama jim je umrla leta 1918, ko je razsajala španska bolezen, tako so jo imenovali. Oče je umrl v Ameriki, ko je delal v rudniku. Zasulo je njega in še veliko naših ljudi. Tako so tri sestre os- tale same. Najstarejša je bila stara 14 let, moja mama je bila stara 10, najmlajša pa 6 let. Dobile so skrbnika, tutorja, da bi skrbel zanje. A on jim je vzel hišo in še delati so morale za njega. Ko so odrasle, so šle vsaka na svojo stran. Moja starejša teta je odšla v Ameriko, ko je bila stara 18 let. Mama je bila sluškinja pri družini zobozdravnika, tam ji je bilo dobro, saj je imela dovolj hrane. Tam je spoznala mojega očeta, tudi on je delal pri isti druži- ni. Poročila sta se in si naredila majhno hiško, v kateri se jima je rodilo pet otrok. Med vojno, leta 1944, so okupatorji požgali celo vas. Oče je bil v partizanih, mama je morala šivati. Sama je skrbela za pet otrok. Moj najstarejši brat je umrl med vojno, star je bil 15 let. Jaz sem se rodila po njegovi smrti, ker je mama upala, da bo rodila še ene- ga sina. Namesto sina pa je rodila mene, Cvetko. Celo življenje moram delati moška in ženska dela. Do konca vojne je družinica živela v neki zidani- ci. Po osvoboditvi nismo imeli kam, rekli so nam, da lahko gremo v Ljubljano, ampak tam nihče ni imel dela. Vsi smo bili zelo izmučeni in prestrašeni od voj- ne. Širile so se govorice, da se lahko gre v Banat, kjer je kruh tako velik kot kolo voza, da delijo zemljo in da lahko gre, kdor hoče. Iz cele vasi smo šli v Banat. Zbrali smo se v Metliki. S tovornjaki so nas Ame- ričani odpeljali do kraja Kaštel Stari. Tam smo bili tri mesece. Kasneje so nas odpeljali do Ljubljane in od tam z letali do Beograda. Potem smo se z vlakom od- peljali v Banat. Moja družina je prišla med prvimi. Ker je bilo v Gudurici največ praznih hiš, smo prišli sem 29. no- vembra 1945. Ob prihodu smo otroci dobili pakete. Ne spomnim se, kaj sem dobila, vem, da je ena deklica dobila lep predpasnik. Moja družina je prinesla s sabo eno skrinjo, v kateri je bilo malo moke in nekaj fižo- la, tako da smo morali zelo varčevati. V prvem valu je prišlo 14 družin. Kasneje so prišli tudi Makedonci, Dalmatinci, Srbi z juga. Slovencev je bilo največ. Še danes so v Gudurici ulice: Prešernova, Gradnikova, Komandanta Staneta, Župančičeva, Cankarjeva. V Gudurici smo dobili zemljo in hišo. Ni nam bilo lahko, zelo smo se mučili na banatski zemlji, ampak lačni pa nismo bili. Moji starši so bili zelo pridni, de- lali so vse, samo da bi nam bilo lažje. Do četrtega ra- zreda sem hodila v slovensko šolo v Gudurici, potem pa ni bilo več pouka v slovenščini. Leta 2009 pa je prišla iz Slovenije v Gudurico mlada profesorica Bar- bara Goršič in od takrat se v naši osnovni šoli spet sliši slovenska beseda. Rada prihajam k pouku slo- venščine in učence naučim kakšno slovensko pesem. Rada bi napisala nekaj besed o moji dragi mami. Že 63 let je ni več. Stara sem bila 12 let, ko sem jo iz- gubila, ampak ostali so lepi spomini na njo, na njeno veselo naravo. Bila je zelo pridna. V tistih časih smo bili zelo rev- ni, komaj da smo imeli za košček kruha. A ko smo dobili zemljo in jo začeli obdelovati, je bilo vse lažje. Mama je bila šivilja, tako da nam je šivala obleke. T eta iz Amerika nam je pošiljala pakete, v njih so bila tudi oblačila. Mama jih je prepravljala in naredila tako, da smo bili vsi dobro oblečeni. Čeprav je bilo življenje težko, je bila mama vedno vesela. Kamor koli je šla, tam je naredila veselje. Vsi so radi prihajali k nam, ker je mama vse z veseljem sprejela. Ob večerih so popili kozarček vina in peli naše lepe slovenske pesmi. Spomnim se, ko je prišel iz Slo- venije na obisk sosed, ki je bil iz naše vasi. Zapeli so Zabučale gore, En hribček bom kupil in še veliko dru- gih lepih pesmi, ki se jih še vedno spominjam. Vsakokrat, ko zapojem mamino pesem, so moje oči polne solz. Moja mama je vedno pela, ko je delala na vrtu ali šivala na šivalnem stroju. Takšna je ostala v mojem spominu. Zato bom tudi sama pela, dokler bom živa. Cvetka Vučković, DS Kula Vršac VESELJE V TEŽKIH ČASIH 29 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-ODRASLI UČENCI LITERARNI NATEČAJ SKODELICA KA VE Učenci DPS iz BiH in iz DS Kredarica Novi Sad v Sarajevu ZGODBA O REZIKI IN VUKI Zavihtela je motiko preko ramen, vzela cekar in putro z vodo ter obrnivši ključ v vratih, krenila z ut- rujenim korakom po prašnati stezi. Sonce je žgalo z julijsko vročino in vaška ulica je bila skoraj pusta. Že zdavnaj je s cerkve odzvonilo poldne. V daljavi na drugem razpotju je zaropotala zaprega z belim ko- njem. Še nekdo od vaščanov je po poti hitel za delom. Mimogrede, pod debelo senco ogromnih cerkvenih lip, je občutila malce olajšanja v telesu, ki je zagnano od štirih zjutraj, nenehno bez odmora. Navaden dan, eden v nizu zadnjih deset let, odkar je hiša opustela pod vojno vihro. Hiša, ki je sijala v napredku, pol- na pridnih družinskih članov, zaverovanih v delu, od jutra do večera. Edino otrokom je bilo naloženo na prvem mestu učenje. Njena hči, zrasla v visoko lepo dekle in sin. Sin, ki ga je oboževala že po tradiciji ko- viljske družine, iz katere se je omožila. Mož je bil ste- ber napredka, priden in resen mojster. V odil je posel s skupino delavcev na terenu, se vračal preutrujen, pre- poten v srajci, ki je od silne vlage strohnela na hrbtu, toda iz leta v leto se je vse bolj postavljal na lastne noge in postajal gospodar. Rad je, utrujen z dela, čim je vstopil v prednje dvorišče polno rož, vzel pipec in obrezoval vrtnice. Vsak praznik, nedeljo in dneve po- čitka so praznovali spoštujoče, veselo, s prijatelji. Lepa oprava, prijazna družba, polna miza dobrot in polna klet fruškogorskega vina. Hčerka je igrala harmoniko, pelo se je in veselilo življenja. Nato je vojna vso to le- poto pahnila v vrtinec trpljenja in smrti. V as se je raz- delila na zavojevani strani, našo in njihovo. Še včeraj so se družili, skupaj premagovali težave, da bi se sedaj začeli gledati s sumom, izpod čela. Zaradi ljudi, ubeg- lih v hosto, nasprotujoč novi oblasti, so trpeli drugi nedolžni ljudje, ujeti in mučeni po zaporih, streljani. Občasno so bile racije, vaščane so odpeljali žandarji, najpogosteje na pot brez vrnitve. Spomnila se je, kako je sina, v zadnjem hipu pred racijo, zaprla v kavč in se žandarjem pogumno zlagala, da doma ni nikogar od moških. Vse več črnih rut se je videvalo na ulici. Odpeljan je nekega avgustovskega večera, kot talec, tudi njen tihi, dobri mož. Nazaj se ni več vrnil, grobu mu niso našli nikoli. Otroka sta spomladi odšla, brez slovesa, nekam daleč, v gozd. Od matere sta tajila, da sta šla v partizane maščevat očeta ter razglasila, da sta nekje v Beogradu, da nje ne bi kaznovali. Naslednje leto je padel sin Gavrilo na bosanskem brezpotju, živ- ljenje se mu je ugasnilo v sovražnem napadu na voj- vodinske partizane, na cesti Zvornik - Tuzla, nikoli se ni izvedelo, kje in s čigavo roko je ubit. Hčerka se je vrnila iz vojne, v hišo žalosti, ona jo je objela, nesreč- na zaradi prepolovljene družine. Ptica z eno perutjo ne more nikoli več vzleteti visoko.Od tedaj je vse v življenju postalo breme in manjši kamen je valil za sabo večjega. Korakoma, prevzeta z mislijo o sebi, se je zagledala v mračno senco sedanjosti, ki je zastrla ves sijaj prete- klih dni in se z nogo spotaknila ob vzboklino na ploč- niku. Spet jo je izdala ta desna noga, ki jo je, odkar je sod padel nanjo, šepajoč rahlo vlekla pri hoji. Ona in sodar, drobni majhni možak, sta snemala trojko z voza, njemu je popustila moč, slabša ženska roka pa ni imela moči zadržati težkega tristoliterskega sodu. Padel je in od tedaj njena noga ni več ista. K zdravni- ku so v teh povojnih letih odhajali le oni s partijsko knjižico. Ostali so odhajali samo, če se je šlo za življe- nje. Vzdihnila je, ne da bi se smilila sami sebi in svo- jemu grenkemu trpljenju, vse to se je moralo vzdržati. Usoda je popisala stran. Sonce je peklo na zbledelo črno obleko z zavezanim predpasnikom, črne prašne cunje na nogah in črno ruto. V as je bila polna črnine v teh letih. Samo otroci in mladi so na sebi nosili barve, pa tudi oni nekako otožne, brez veselja. Kupovalo se je na pikice. Na cesti je zastala, se zazrla dol in gor po cesti v vrsto lesenih drogov in hiš, ki so se vrstile za njimi. Popoldnevna tišina in julijska vročina sta preg- nali ljudi z ulice v senco. Samo v daljavi je črni kuža vohal po travi ob poti. Šla je naprej po Beli zemlji, saj tod pelje najbližja pot do vinograda v Djevušo. Hodi- la je, gledavši pred noge, da se ponovno ne spotakne ponovno ob neravni opečni tlakovanec. Nato jo po približno desetih korakih prestreže glas: -O, Vuka, dober dan, greste v vinograd? Pred starimi lesenimi vrati ograje manjše belo z rjavim podnožjem opleskane hiše je stala visoka žena v sivi zbledeli obleki s predpasnikom z belkastimm vzorcem. Obraz izbrazdan z gubami, porjavel, z veka- mi zakrite svetlomodre oči so živahno gledale v svet. Ona dviga glavo, zaustavi korak, spusti motiko in če- kar ob noge in postane, da si oddahne. Rada je rekla kakšno besedo z znanci, saj se tako vsi oblaki nava- dnih misli malo razmaknejo in pustijo žarek svetlobe v dušo. Čeprav so ti pogovori obremenjeni z žalostjo, celo jezo, včasih zažari iskrica humora in skromnega veselja. -Dober dan Rezika, kako ste? Mislila sem priti k vam naročit marelice za marmelado, a so zrele? Rezika je bila njena sestra po usodi, vdova, mati sina edinca ubitega pri osvoboditvi. Mož ji je bil Šva- ba, mojster, živeli so ob cesti, v glavni ulici v lepo urejeni hiši, iz katere je po vojni pregnana, da bi v 30 NAŠI ČLANI POROČAJO DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-ODRASLI UČENCI njo naselili Irižančana, ki si je prisvojil plen z vojnimi zaslugami. V tej hiši pri Rezikini tašči Vilmi, najbolji iriški šiviliji, je dajala šivati obleke svoji hčerki Ruži- ci, učenki Trgovske akademije v Novem Sadu in sebi. To so bile obleke najmodernejšega kroja iz dragih tkanin po nemških žurnalih. Rezikin edinec Tona je bil lep mlad fant, dober in naiven da se obvaruje pred nevarnostjo poziva pod uniformo pred sam ko- nec vojne. Muž Anton je medtem umrl, tudi tašča, a Tonu so nadeli uniformo Gestapa in zadolžili orožje. Nikomur hudega ni storil, nihče se ni pritoževal nad njim, toda bil je v družbi zlobnih ljudi okrvavljenih rok in nosil gestapovsko uniformo. Pri osvoboditvi Rume je ujet, saj si ni mogel predstavljati, da se v voj- ni v par dnevih ob spremembi oblasti človeška vest zmrači, zavre kri in hrepeni samo po maščevanju zase in svojih. Brez sodbe in brez milosti, oko za oko, zob za zob! Oni partizan, ki ga je ustrelil, je govo- ril, kako žal mu je bilo mladega golobradega iriške- ga fanta, nežnega kot dekle, toda ukaz komandanta se mora brez ugovora izpolniti. Ta človek je kasneje dobil napade božjasti od mučnih spominov na stre- ljanja. Rezika je pregnana v hišo, pred katero sta se tega poletnega dneva mučenki srečali, v hišo svoje matere Madžarke. Dve ženi, dve materi, dve trpinki na uga- šenih ognjiščih, ki sta jih uspeli razvneti komaj do tlenja, vendar nikoli več do tistega toplega, močnega plamena. Pogovarjali sta se kot sestri o navadnih re- čeh, gledale ena drugi v oči bez slednjih misli, se hu- domušno smejali Rezikinemu smešnemu pripetljaju. – Veste Vuka, najela sem onega dedca Lakana, Bo- sanca, da mi nakala drva za zimo, on gad pa se ponu- ja, saj veste kako!? Jaz pa mu pravim: – Ej, Lakan, prej bi jo strgala in ob marelico obesi- la, kot da tebi dam! Smejeta se Rezika in Vuka, drgneta ogrobela za- pestja porjavelih rok ob predpasnik. Sonce ju odzgo- raj gleda, listje na vejah marelice, ki se je nagnila čez platno ob vratih ograje veselo zašelesti, kot da razume, kaj govorita nesrečnici. Življenje, ta močna reka, brez vrnitve, vali žalost in veselje, rojstvo in smrt, brez mi- losti deroč spokojne obale in ruši sanje, teče naprej. Tako je vedno bilo in bo, dokler je človeškega rodu. Svetlana Momčilović U okviru projekta ‘’MOJA DOMOVINA ’’ , ob kon- cu junija, zbor, recitatorji in drugi člani DS, Kredari- ca smo obiskali primorsko regijo; Izolo, Piran, Kor- te, Leskovec pri Krškem in Trst (Italija). Zadnji dan v našem programu je zapisan turistični ogled gradu Rajhenburgu. 26.06.2018. po zajtrku iz hostela Kozmus, sloven- skega domačina, olimpijskega prvaka Primoža Koz- musa (o katerem bom kasneje pisala) usmerili smo se proti gradu Rajhenburgu .Nad izlivom potoka Bresta- nica v reko Savo okoliški prostor že stoletja nadzoruje grad Rajhenburg, eden od najpomembnejših graje- nih spomenikov srednjeveške kulture na Slovenskem. Skrbno je urejeno predgradje z obnovljenim mo- stovžem in zeliščnim vrtom. V letih od 1131 do 1147 ga je pozidal salzburški nadškof Konard I. S stavbo in pripadajočim posestvom so upravljali ministeriali, ki so dobili ime po gradu - Rajhenburški. Po izumrtju rodbine, ki je skozi stoletja prerasla v vplivno družino z viteškim nazivom, so številni lastniki stavbi dodajali nove elemente in ji postopoma dali podobo, kakršno občudujemo danes. Leta 1881 so Rajhenburg kupili menihi trapisti in ga preuredili v samostan, ki je de- loval do aprila 1941, ko je nemška okupacijska ob- last v gradu in pripadajočih gospodarskih poslopjih vzpostavila taborišče za izgon Slovencev. Leta 1947 je bil grad nacionaliziran, v njem je do leta 1966 delova- lo več kazenskih ustanov, z ureditvijo prve razstave o izgnancih leta 1968 pa je bil namenjen predvsem mu- zejski in prireditveni dejavnosti. Ob sprehodu skozi grajsko stavbo smo si ogledali stalne razstave: Stav- bni razvoj in prenova gradu Rajhenburg; Slovenski izgnanci 1941-1945; Trapisti v Rajhenburgu; Žlahtna odličja z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev naj- bolj znanega brestaniškega športnika Primoža Koz- musa; Brestaniške miniature; Grajsko pohištvo 18. In 19. stoletja iz zbirke narodnega muzeja Slovenije, Kazenske ustanove na gradu Rajhenburg 1948-1966. Grad ima ohranjeni dve kapeli: romansko iz 12. in gotsko iz 16. stoletja, kar je velika posebnost v celot- nem srednjeevropskem prostoru. Renesančni bivalni del z raskošno dvorano zaključuje bogato poslikana soba s freskami. Po koncu sprehoda in razgleda, smo obiskali mu- zejsko trgovino, ki ponuja številne lokalne proizvode in brestaniško čokolado. Esence čokolade pa preže- majo grajsko stavbo na vsakoletnem Rajhenburškem dnevu čokolade in likerjev. V kavarni in slaščičarni smo pokusili izvrstna vina z okusoma bele in črne čo- kolade. Nekatere izdelke smo odnesli domom za spo- min na tako lep dan. Milica Cvejić RAJHENBURG 26. 06. 2018 31 NAŠI ČLANI POROČAJO DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA-ODRASLI UČENCI SLOVENEC IZ SRBIJE NA KITAJSKEM PREDSTAVLJA LJUBLJANSKO FAKULTETO Član Društva Slovencev Kredarica iz Novega Sada Milan Ajduković študira likovno pedagogiko na Pe- dagoški fakulteti v Ljubljani. Ta je v mesecu maju pripravila predstavitveno razstavo na Univerzi v Nantongu na Kitajskem, s katero zadnji dve leti tesno sodeluje. Za predstavitev je med drugimi izbrala tudi sliko Milana Ajdukovića, študenta tretjega letnika. Za predstavitev je zapisal nekaj več o sebi: “Priha- jam iz Društva Slovencev Kredarica iz Novega Sada iz Srbije, kjer je moja družina že od nekdaj zelo aktivna. Oba s sestro Vladimiro sva v okviru društva obisko- vala dopolnilni pouk slovenskega jezika, ki ga podpi- ra Ministrstvo za izobraževanje in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Sestra dokončuje podiplomski študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V Sloveniji prejemam štipendijo štipendijskega sklada za Sloven- ce v zamejstvu in po svetu. Po materi sem Slovenec in imam dedka in tete ter sestrične in bratrance v Prek- murju. Kot študent, ki prihajam iz slovenske skupnos- ti iz Srbije, sem si izbral študij v Sloveniji, ker sem od rojstva navezan na Slovenijo in sem si želel poglobiti znanje slovenskega jezika in utrditi svoje korenine. Za študij likovne pedagogike sem se odločil, ker od zgodnjega otroštva rad ustvarjam. Zelo sem motivi- ran, saj je študij zelo zanimiv in kreativen. Profesorji so odlični in nas učijo raznih tehnik likovne umetno- sti in način, kako vse to posredovati učencem. Poleg tega nas vzpodbujajo k iskanju lastnega umetniškega izraza. Na fakulteti sem spoznal punco, Moniko Pešić Jevnikar iz Šenčurja, s katero si medsebojno pomaga- va pri študiju. Najini sliki potujeta na likovno razsta- vo na Kitajsko skupaj z ostalimi slikami študentov likovne pedagogike Pedagoške fakultete v Ljubljani. Zahvaljujem se mentorjem za zaupanje, sošolkam in sošolcem čestitam za uspeh in jim želim veliko sre- če in zadovoljstva pri ustvarja- nju in izražanju. Zahvaljujem se tudi slovenskim inštitucijam, ki vzpodbujajo nadaljevanje šolanja slovenskih potomcev v Sloveniji in priporočam vsem mladim iz Srbije, ki si želijo poglobiti svoje vezi z domovino svojih staršev, da me sledijo. V prihodnosti si s punco želiva odpotovati k Slo- vencem po svetu, še najbolj pa naju mika odhod k Slovencem v Argentino in tam posredovati svoje znanje slovenskim izseljen- cem in njihovim potomcem.« Besedilo in foto: Monika Pešič in Milan Ajduković Društvo se za vsestransko podporo zahvaljuje predsedniku društva Ivanu Zavrtaniku z družino, družini Kekić, Veselinov, Veriš, Maletin, Ajduković, Juršić-Huzjan, Mariji Lovrić in vsem drugim članom društva, učencem dopol- nilnega pouka, pevcem obeh pevskih skupin in članom ansambla, učiteljici Rut Zlobec, Draganu Domazetovu, še po- sebej pa družinam Jovanović, Jojkić-Polovina, Kosanović, Dimitrijević, Hribljan, Vehovec, Pejković, Milanović, Brkić, Polanec, Šumaruna, Fabijan, Lukić, Gantar, Golubović, Ivošev, ki so bili prijazni gostitelji učencem DPS iz BIH ter organizacijam v Sloveniji, Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Združenju slovenska izseljenska matica v Sloveniji, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodu za šolstvo Republike Slove- nije, in v Srbiji, Veleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu in veleposlaniku Vladimirju Gaspariču in njegovi soprogi Majdi Zorko Gasparič, častnemu konzulu Republike Slovenije v Vojvodini Rajku Mariću, metropolitu msgr. Stanislavu Hočevarju, Nacionalnemu svetu slovenske nacionalne manjšine v Srbiji, Kulturnemu centru Novi Sad in direktorju s sodelavci, Mestni upravi Novi Sad in županu s sodelavci, Pokrajinski Vladi in Pokrajinskemu in mestne- mu sekretariatu za kulturo in obveščanje, Židovski občini, Baletni šoli in Glasbeni mladini, Srbskemu narodnemu gledališču, Mestni knjižnici Novi Sad in drugim. CIP-Katalogizacija u publikaciji Biblioteka Matice srpske, Novi Sad 061.237 (497.113 Novi Sad) KREDARICA: bilten Društva Slovencev v Novem Sadu / urednica Marija Lovrić.- Let.1, št.1(marec 2001)-Novi Sad : Društvo Slovencev “Kredarica” , 2001 - Ilustr. ; 30 cm - 2001- Ilustr.; 30cm Tromesečno COBISS.SR-ID 223277807 Bilten “Kredarica” . Izhaja tromesečno. Uredniški odbor: Marija Lovrić - urednica, člani Elza Ajduković, Nevena Belić, Jasmina Veselinov, Nina Stanimirov-Veriš in Đorđe Veselinov. Aleksandar Jovanović - tehnični urednik in priprava za tisk. Tisk: Simbol - Petrovaradin. Naklada: 300 izvodov. Izvod brezplačen. Naslov uredništva: Društvo Slovencev “Kredarica” , 21000 Novi Sad, Trg slobode 3. Telefon 021/427-106. E-mail: pisarna@kredarica.org . Rešenjem Sekretariata za informiranje štev.:105/651-00104/2002-01 od 19. novembra 2002. Bilten “Kredarica” vpisan v Register sredstev informiranja. Izhajanje te številke je omogočil Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Pokrainski sekretariat za izobraževanje, predpise, upravo in nacionalne manjšine - nacionalne skupnosti. ISSN1821-1070