T < T 9 '771 580 372009 RADIO/BREZICE 88,7 in 95,9 MHi O > o š w Številka 141 Leto 6 Cena 240 SIT 15. september 2005 Zupan bo premestil sedem uslužbencev Brežice - V brežiški občinski upravi bo premeščenih sedem uslužbencev. Odpuščanj ni predvidenih. Opozicija namiguje, da gre za politično odločitev župana Ivana Molana, kar je ta zanikal. Pojasnil je, daje nova sistemizacija nujna zaradi odpravljanja zakonskega neskladja, na kar je opozorilo Računsko sodišče. Govorice, da bodo ob vodji gospodarskega oddelka Bojanu Tičarju, ki bo premeščen, morali zapustiti položaje še vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in razvoj Branko Blaževič, vodja oddelka za družbene dejavnosti Nuša Hribar in tudi direktor občinske uprave Aleksander Denžič, so po zagotovilu župana neresnične, če že ne zlonamerne. Pravi, da delajo dobro, vendar bo potrebno vse oddelke v upravi, razen finančnega, strokovno, ponekod pa tudi številčno okrepiti. Ljudje, ki bodo premeščeni, nimajo ustrezne izobrazbe za mesta, kijih zasedajo. Molan zatrjuje, da v njegovem mandatu pri kadrovanju ne bo pomembno, katere politične barve je kandidat, ampak kakšno znanje ponuja. “Ni potrebno, da med zaposlenimi zavladata strah in nezadovoljstvo. Ničesar ne počenjam tajno. In ne strinjam se z očitki dela javnosti, da naša občinska uprava dela slabo. Vendar se bo treba sprijazniti, da bo tudi v teh službah prihajalo do zamenjav, tako kot v gospodarstvu, in to ne bo pomenilo nobene revolucije.” ...na strani 3 | • ' M Kdo bo na brežiški občini sedel na novih stolčkih ? iz vsebine... ... ... Posavske mušice ...stran 2 Nadaljevanje sojenja Najgerjevi —stran 5 Majin novi rojstni dan ...stran 8 Sredi Kabula sem videl avtobus Integrala ...stran 9 Pogovor z Gorazdom Škofom ...stran 11 Kdo bo direktor zdravstvenega doma? Brežice - Zdravstveni dom (ZD) Brežice naj bi konec meseca dobil novo direktorico ali direktorja. Potem ko je dosedanja direktorica dr. Marinka Blaževič pred meseci s tega položaja odstopila zaradi spremenjenih Pogojev dela, sta se na razpis, ki je bil objavljen 20. avgusta, prijavila dva kandidata in sicer zdravnik splošne medicine Rade Iljaž in pravnica Nataša Starti, oba sta nam to tudi sama potrdila. Po besedah predsednika razpisne komisije dr. Petra Zoriča je komisija ugotovila, da eden od kandidatov - imena ni razkrila - ne izpolnjuje pogojev, saj tnora imeti kandidat P°le§ splošnih pobojev tudi visoko strokovno izobrazbo zdravstvene smeri s Socializacijo kakšne °d dejavnosti, ki jo javlja ZD. Potem-uakem ni potrebno gibanje, kdo bo nov direktor brežiškega zdravstvenega doma. Ugibamo j!, tahko, ali bo novemu direktorju uspelo opraviti delo zdravnika in o^oktorja v osmih urah, kar prejšnji direktorici ni in je zaradi tega tudi ...na strani 3 Občina Sevnica sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO, ki bo v petek, 23.9.2005,12. uri, v sejni sobi Občine Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica. Predstavljen bo osnutek Programa priprave občinskega °kacijskega načrta za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš s spremljajočimi objekti Drožanjska cesta v Sevnici. Dva ravnatelja “na prepihu” Posavje - Ravnatelji so morali glede na spremembe zakona do L septembra opraviti ravnateljski izpit, sicer so izgubili mandat in od takrat dalje opravljajo delo učitelja ali pa so jih imenovali za vršilce dolžnosti (v.d.), vendar največ za eno leto. V Posavju imamo po podatkih Ministrstva za šolstvo trenutno štiri vršilce dolžnosti ravnatelja, od tega po naših podatkih dva nova. Na sevniški Glasbeni šoli in na Osnovni šoli Šentjanž se letos ni nihče prijavil na razpis svetov obeh zavodov, zato tam funkciji vršilk dolžnosti že nekaj mesecev opravljata Betka Cimperšek in Marija Brce. Do sprememb pa je prišlo na Osnovni šoli 14. divizije na Senovem in na Osnovni šoli Tržišče. Bredo Rman, ki ni izpolnjevala pogojev, je zamenjala Zvonka Mrgole, ki je po novem vršilka dolžnosti ravnateljice. Na Senovem pa je 31. avgusta potekel mandat Vinku Hostarju, ki je po novem v. d.. Na krški občini nam niso razkrili, zakaj minister ni potrdil novega imenovanja, zato smo sklepali, da prav zaradi neizpolnjevanja pogojev glede izobrazbe, kar je Hos-tar potrdil in dodal,da pravkar pripravlja diplomo. Tudi v brežiškem šolstvu se je v tem letu zgodilo nekaj sprememb; v Globokem je bila že L januaija, ko je Stanka Preskar odšla na novo delovno mesto, imenovana Rozika Vodopivec, novo moč pa so dobili tudi na Bizeljskem. Sašo Demač, ki je bila dva mandata le vršilka dolžnosti, je L septembra zamenjala Metka Kržan. M.K. Kam z obtolčenimi jabolki? Posavje - Leto 2005 se bo zagotovo vpisalo v posavsko kroniko kot leto katastrofalnih naravnih nesreč. Poleg velike škode, ki so jo avgusta povzročile stoletne vode, je narava pokazala svojo moč že julija, ko so neurja s točo naredila največ škode v kmetijstvu, še posebej v trajnih nasadih. Tako sadjarji sedaj obirajo jabolka, ki so v večini samo za predelavo, stroški obiranja in prebiranja za drugi kakovostni razred so namreč nesorazmerni s ceno, pa tudi povpraševanja po jabolkih drugega kakovostnega razreda skoraj ni. Takšna so letos jabolka v mnogih posavskih sadovnjakih. Doslej so jabolka za predelavo oddajali Fructalu, Dani in Eti, cena je bila vedno zelo nizka in ni pokrila stroškov. Zato seje porodila ideja, da bi obrat za predelavo lahko imeli v Posavju, kar bi znižalo stroške za prevoz. “V igri” je bilo Vino Brežice, ki se že ukvarja s predelavo grozdja, nov projekt bi zanje lahko bila priložnost, da se rešijo rdečih številk. Tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak podpira to idejo. Sadjarji so projektu naklonjeni, hkrati pa si želijo čim več kakovostnega pridelka. ...na strani 2 Sadjarska zadruga Posavja odkupuje jabolka prve kakovosti in jabolka za predelavo v hladilnici v Šentlenartu. Informacije: 07/49-90-540 ali 041-647-343. .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 AKTUALNO SavaGlas, 15.9-2005 Zaradi toče je večina sadja primerna le za predelavo, vendar cena ne pokrije stroškov Predelava sadja - priložnost za Posavje? Posavje - Podatek, da v Posavju pridelamo preko 40 odstotkov sadja, je spodbuden, vendar le do takrat, ko ne pride do katastrofe, kakršna je Posavje letos prizadela večkrat. Toča je v nekaterih predelih oklestila pridelek stoodstotno, tako zdaj na drevesih zorijo jabolka, ki so le za predelavo. V Posavju takšnega obrata nimamo, čeprav so že pred časom bila razmišljanja o njem. Bo letošnje leto idejo o predelavi sadja v Posavju premaknilo korak bližje k uresničitvi, ali je bolj smotrno denar vložiti v zaščitne mreže. Rešitev je zaščita nasadov V naj večjo skupino posavskih pridelovalcev sadja so povezani Evrosad Krško, Sadjarstvo Blanca in Sadjarska zadruga Evrosad, v katero je vključenih 59 kmetov-sadjar-jev. Vsi skupaj obdelujejo 508 ha nasadov, v katerih prevladujejo jablane. Doslej so pridelek prodajali na domačem trgu in na trgih tretjih držav, od predvidenih 15.000 ton jabolk prve kakovosti ostalo le 3.000 ton, vse ostalo je za predelavo. Ali bo ostalo pri teh številka, Kozole še ne ve, saj kriterije obiranja glede na stanje pridelka iz dneva v dan spreminjajo in bojijo se, da bo jabolk za predelavo še več. Jabolka za predelavo so doslej prodali domači predelovalni industriji, cena je bila vedno zelo nizka, med 7 in 10 SIT. Letos bodo precej tretjerazrednih jabolk odpeljali v Boštjan Kozole, direktor Evro- sada: “Pogovori, da bi obrat za predelavo sadja imeli v Posavju, so res bili. Ker pa si sadjarji želimo čimmanj takšnega sadja, in ker želimo ohraniti pridobljene domače in tuje trge, smo v Evrosadu in Sadjarstvu Blanca vse prihodnje investicije usmerili v zaščito nasadov s protitočnimi mrežami. Zdaj imamo zaščitenih 18 ha jablan, v prihodnjem letu jih nameravamo z mrežami proti toči zaščiti vsaj še 30 ha.” zadnji dve leti uspešno pro- Avstrijo, kjer so se uspeli do-dirajo tudi na zahteven an- govoriti za solidno ceno, ki gleški trg. bo blizu tisti, s katero bi Čeprav je nekatera območja pokrili stroške obiranja, ma-spomladi močno prizadela nipulacije in prevoza. “Kljub pozeba, to za celotno skupino smoli imamo srečo, da v Evro-še ne bi bilo usodno, pravo pi prav letos primanjkuje katastrofo pa so povzročila tri koncentrata in so zato zainter-zaporedna neurja s točo. Tako esirani za naša jabolka, jim je po besedah direktorja Hladilniške kapacitete, ki Evrosada Boštjana Kozoleta so jih pred dvema letoma še povečali, bodo, če bo le možno, zapolnili z dokupom jabolk ali bodo jabolka hladili za druge. Predelava v Posavju dobrodošla Sadjarska zadruga Posavja poslovno sodeluje s Kmetijsko zadrugo (KZ) Krka Novo mesto in OP-ejem “Darovi narave”. Direktor Toni Koršič pravi, da so pričakovali okrog 2500 ton konsumnih jabolk, ki bi jih skladiščili v hladilnici v Šentlenartu. Vendar bodo imeli lastnega pridel- r-t-i • 7^- v* v Tom Koršič ka le okrog 500 ton, saj je toča uničila pridelek KZ Krke v Šentjerneju in nekaterim sadjarjem v brežiški občini. Izpad bodo nadomestili s hlajenjem konsumne zelenjave, so pa tudi v dogovoru za sto- ritveno hlajenje za tuje partnerje. Jabolka, ki so zaradi toče primerna le še za predelavo, bodo prodali deloma domači predelovalni industriji, večji del pa v tujino. Cena sicer še ni dokončno določena, vendar bi naj bila nekaj višja kot lani, čeprav po Koršičevih besedah še vedno ne bo pokrila vseh stroškov. Razmišljanja o obratu predelave sadja v Posavju so mu znana, v prvih pogovorih pred nekaj leti je bila “v igri” lokacija v Podbočju, ker pa količin najbrž ne bi bilo dovolj, se ni nič zgodilo. Pozdravlja uresničitev takšne ideje, ki bi bila za sadjarje gotovo dobrodošla, zaveda pa se, da je potrebno natančno proučiti več dejavnikov - ali imamo v Posavju dovolj takšnega sadja, bi se investicija splačala in kakšne so potrebe na trgu. Predelava sadja je izziv Že pred leti se je porodila ideja, da bi obrat za predelavo sadja naredili tudi v Posavju, kar bi znižalo stroške, predvsem prevoza. Predelave sadja naj bi se lotilo Vino Brežice, ki je pred nekaj leti prav tako zašlo v težave in bi takšen projekt lahko bil rešitev, podjetje se že ukvarja s predelavo grozdja, kar bi morda pocenilo investicijo, če bi bil del obstoječe opreme primeren tudi za predelavo sadja. Tovrstne pogovore je potrdil tudi direktor Vina Matjaž Pegam, ki pravi, da bi to za podjetje gotovo bil izziv in priložnost. Hkrati pa je dejal, da podjetje nima denarja za takšno investicijo, situacija, v kakršni trenutno je, jim tudi onemogoča, da bi se prijavili na razpise, zamisel bi bila izvedljiva le z nepovratnimi sredstvi. Vendar bi bilo potrebno naprej analizirati, kolikšna je vsakoletna povprečna količina takšnega sadja v Posavju, kolikšna bi morala biti, da bi investicija bila opravičljiva, saj so od obstoječe opreme v Vinu uporabna le nasipna korita. Potrebno bi Matjaž Pegam bilo zagotoviti tudi strokovni kader, saj predelava sadja zahteva drugačna znanja, kot ga imajo vinaiji. Vsekakor pa je projekt za družbo, ki sicer zdaj uspešno okreva in je stabilna, kot pravi Pegam, zanimiv. Jelica Koršič Mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo: “Po moji oceni je predelava sadja v Posavju ena od priložnosti in lahko preraste v projekt širšega pomena. Mislim na Kozjansko in Dolenjsko, ki bi skupaj s Posavjem zagotavljali surovino. Tudi glede na razvoj turizma in kakovost pridelkov bi bilo smiselno razmišljati v tej smeri; gre namreč še za druge proizvode iz takšnega sadja. Ideja torej ni slaba, država bi jo gotovo podprla, seveda pa brez lastnega vložka tudi država ne pomaga. Skoda, da še nihče v tem prostoru doslej ni prepoznal prednosti tega projekta za Posavje.” posavske nvsiCE Kako umiriti Žogo? koncih in krajih in sprejema sklepe s figo v žepu. O po-Poletje,kigaletospravza- savski enotnosti ta čas ni ne prav sploh ni bilo, je nepre- duha ne sluha, kar seveda godi klicno mimo. Zakoračili smo državi. Vse kaže, da sedanja v jesen, ki zna biti celo bolj garnitura posavskih županov, vroča, kar posebej velja za poslancev in politikov ne bo posavska medobčinska raz- kmalu dosegla dogovora o merja. tem, kje bo sedež pokrajine, Bolj ali manj je znano, da kje nove upravne enote in sproža ustanavljanje pokra- kakšna bo razdelitev institucij, jin in regijskih institucij vse Edini skupni organ, Svet hujše rivalstvo med Brežica- pokrajine Posavje v ustanavlja-mi, Krškim in Sevnico! Vi- nju, pod vodstvom Bogoviča deti je, da odnosi med vsemi o tem sploh ni razpravljal; se tremi že dolgo niso bili na bo vprašanj posavskega po-tako nizki točki kot sedaj. Na enotenja upal lotiti novi predsednik Molan? Mu lahko kaj pomaga komisija pod vodstvom Jožeta Baškoviča, ki te dni za zaprtimi vrati proučuje regijska vprašanja ter pripravlja predloge za prvo občinsko sejo? Kakorkoli že, odločitve o vsem bodo padle v Zapuščina SGP Posavje Sevnica v Brežini Lj y eni strani ostajata Krško in medobčinski politiki ima se-Sevnica oziroma njuna župa- veda svoje negativne učinke, na, pomembna moža v SLS, med drugim v ukinitvi po-ter na drugi Brežice ob ver- savske vinorodne dežele, Bre-jetni podpori ministra Vizja- žičani pa še posebej čutijo poka. Vsakdo zdaj vleče na sledice medvladja oziroma svoje, išče podporo na vseh pehanja za novim županom. Bizeljski “graščak” Klakočar je postregel gostom. Krško je Brežičane prehitelo pri visokem šolstvu, razpra- panem et circenSes! vah o mestni občim in se posebej pri naložbah ob avtoces- “Kruha in iger!” so vzk-ti. Medtem ko, verjetno žara- likale množice v starem Rimu, di slabe organiziranosti v v Posavju pa so to poletje lokalni skupnosti, samevajo površine bodoče gospodarske ploščadi na Obrežju, pa rastejo novi objekti na Drnovem. Očitno daje Krško vlagateljem finančne vložke in posebne ugodnosti, medtem ko v Brežicah te pripravljenosti ni! Je pa v obeh občinah k sreči ta čas na vrhuncu gradbena dejavnost in toliko bolj čudno je zato, kako na vse to niso bili pripravljeni pri propadli firmi SGP Posavje Sevnica, na katero spominja opuščena separacija v Brežini. Stane Zlobko kljub propadu tekstilnih tovarn bile v ospredju predvsem igre. Cela vrsta jih je bila od Loke do Dobove, še posebej pa so se izkazali na Bizeljskem, v Pišecah in Kapelah, ko so po koncertih stare glasbe postregli tudi z domačimi dobrotami. Bilo je še več jubilejnih prireditev, na 60-letnico vrnitve izgnancev pa so nepridipravi opozorili tako, da so dodobra pohabili osrednji spomenik v Brežicah! Minule mesece pa je prišlo v Posavju tudi do številnih kadrovskih menjav. Zlasti močno je zdaj zastopstvo naših ljudi na energetskem področju, kjer so se Stanetu Rožmanu in Bogdanu Barbiču pridružili Ana Gračner, Andrej Vizjak, Martin Novšak in drugi. Drago Fabijan pa je častno zapustil HSE, a bo tudi pri Cimosu Koper lahko z Litostrojevimi turbinami pomagal pri gradnji HE na Savi. Poletje je odneslo Boruta Mokroviča in Bojana Petana ter prineslo Mladena Kučiša, iz čateške vrtnarije in od Janka Bosteleta je v Papir Radeče odšel Bogdan Romih, drugo delovno mesto za Bojana Tičarja in še koga pa priprav- lja tudi župan Molan. Za novo zaposlitev se bodo čez poldrugi mesec morali odločiti tudi nekdanji poslanci Jože Avšič, Brane Janc in Branko Kelemina, Peter Žigante pa se je medtem odrekel funkciji predsednika AMD Krško in nič ni znano, če ga bo nasledil podpred- sednik Jure Podgoršek ali Niko Somrak! Nasledniki Romana Baškovča pa se lahko upravičeno boje današnje razsodbe na sodišču, ki zna privesti do novih težav Kmečke zadruge Brežice! In slednjič: upokojila sta se'zadnji brežiški predsednik občine in zatem visoki častnik SV Stane Zlobko ter gospodarski načejnik občine Krško Franci Černelič. Sodelavci so slednjemu kupili kolo, da bo ob old-tajmeiju lahko poskrbel tudi za osebno rekreacijo! Naj bo lepo obema penzionistoma! Vlado Podgoršek Bogdan Romih in Janko Bostele AKTUALNO 'Sr Občinska uprava Brežice Premestitvam ne botruje politika Brežice ■ V Občinski upravi Brežice so predvidene določene kadrovske spremembe. Tisti občani, ki kritizirajo delo uprave, spremembe pozdravljajo. Del javnosti pa županu očita, da gre za “politične premike”. “Nikakor, gre zgolj za spoštovanje zakonske regulative”, zatrjuje župan Ivan Molan. Občinska uprava Brežice po številu zaposlenih, teh je 45, ni premajhna, je pa šibka po izobrazbeni strukturi. Pred dvema letoma je Računsko sodišče ugotovilo, da sedem delovnih mest zasedajo ljudje s prenizko stopnjo izobrazbe glede na zakonski predpis. Takratni župan Andrej Vizjak je pripravil odlok o reorganizaciji, ki bi mu sledila nova sistemizacija delovnih mest, vendar je občinski svet ta odlok podprl šele nedavno. Vizjak je s sedmimi zaposlenimi takrat podpisal pogodbo o pridobitvi ustrezne stopnje izobrazbe, za kar so imeli rok do letošnjega junija. Uspelo je enemu, nekaterim do zaključka ne manjka veliko. Župana Ivana Molana je pri načrtovanem prerazpore- Občinska uprava Sevnica ima 26 zaposlenih. Pred kratkim so pripravljali novo sistemizacijo zaradi na novo oblikovane službe za investicije, kjer bodo trije zaposleni; sedanji svetovalec za investicije z oddelka za prostorsko planiranje, preko razpisa pa iščejo še pravnika in gradbenika z višjo ali visoko šolsko izobrazbo. janju poleg zakonskih zahtev vodilo dejstvo, da mora biti za današnje naloge občinska uprava visoko strokovno podkovana. “Pri premestitvah ne gre za to, da bi občinska uprava delala slabo. Toda danes se uspeh občine bolj meri po tem, koliko denarja iz domačih in mednarodnih javnih razpisov je moč pripeljati “v hišo” kot pa po tem, kako denar, ki je na razpolago, investirati. Takšnega denarja je namreč za razvoj premalo”, pravi župan. Z uslužbenci, ki bodo prerazporejeni, je opravil razgovore. Odločbe o premestitvi jim bodo vročene proti koncu meseca. Odpuščanj ni predvidenih, tistim, ki bodo uspešno zaključili šolanje, se bo priznala dosežena stopnja izobrazbe. “Če bo kdo spoznan za presežek, bo po svoji volji, če se ne bo strinjal s premestitvijo,” zatrjuje Molan. Govorice, da bodo ob vodji gospodarskega oddelka Bojanu Tičarju, ki bo premeščen, morali zapustiti položaje še vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in razvoj Branko Blaževič, vodja oddelka za družbene dejavnosti Nuša Hribar in tudi direktor občinske uprave Aleksander Denžič, so po zagotovilu žu- Ivan Molan pana neresnične, če že ne zlonamerne. Pravi, da delajo dobro, vendar bo potrebno vse oddelke v upravi, razen finan- čnega, strokovno, ponekod pa tudi številčno okrepiti. “Župan brez dobre občinske uprave in medsebojnega zaupanja ne more biti uspešen. Želim si čim boljših odnosov s sodelavci. Vsi pa moramo sprejeti dejstvo, da bodo tudi na občini v prihodnje kadrovske spremembe nekaj samoumevnega, tako kot je to v gospodarstvu. Doseči bi morali še to, da bi lahko v občinski upravi dodatno nagrajevali za uspešnost. Takšna stimulacija danes žal ni dopustna”, je Molanov komentar. Stavi na strokovno in ne politično usmerjeno kadrovsko politiko, za kar si bo v svojem mandatu tudi prizadeval. Branka Demovšek V krški občinski upravi jih je 60, a bi na oddelku za prostor potrebovali še dodatno moč, pravi direktor Franci Glinšek. Izobrazbena struktura zaposlenih je ustrezna glede na zasedbo funkcij, ker so pred leti opravili ustrezne premestitve. Na nepravilnosti jih je namreč opozorilo računsko sodišče leta 1998. Daje pri njih vse po standardih, dokazuje certifikat ISO, ki so ga dobili letos. Preverjanje učinkovitosti dela bo odslej konstantni proces. Čeprav imajo v Posavju najmočnejšo upravo, se za specifične projekte obračajo predvsem na zunanje izvajalce. Za mednarodne razpise angažirajo Podjetniški center, kije pravzaprav njihov “podaljšek”, saj gaje ustanovila občina. In ravno zaradi mednarodnih razpisov se jim zdi smiselno, da ga obdržijo. Iljaž ali Štarklova na čelu zdravstvenega doma? Brežice - Svet zavoda brežiškega zdravstvenega doma (ZD) bo najpozneje do 20. septembra odločil o novem direktorju/ici, saj je - kot je znano - sedanja v.d. direktorice dr. Marjetka Blaževič pred meseci s te funkcije odstopila zaradi spremenjenih pogojev pri opravljanju direktorske in zdravniške službe hkrati. Na tokratni razpis sveta Zavoda brežiškega ZD, ki je lzšel 20. avgusta, sta se po besedah predsednika razpisne komisije dr. Petra Zorčiča Prijavili dve osebi; kasneje sttio izvedeli, da sta to zdravnik splošne medicine Rade Vjaž in pravnica Nataša Starki, oba pa sta nam to tudi sama potrdila. Razpisna ko-Phsija je ugotovila, da eden pd kandidatov - imena ni razkrila - ne izpolnjuje pogojev, kakorkoli že, o kandidatih bo Oclločal sedemčlanski svet Zavoda, v katerem sedijo po paje predstavniki ZD in ob-cine ter dr. Zorčič, ki zastopa uPorabnike, kandidata pa mo-ra Potrditi še občinski svet. Zorčič navaja, da razpisni P°goji niso skrivnost, določa Pa jih statut sveta zavoda. Po- dela oz. razvoja ZD in opredeliti svojo vlogo pri njegovi realizaciji. Kandidata pogojev pred razpletom nista želela komentirati, kljub temu pa se kar samo po sebi zastavlja nekaj vprašanj. Dr. Blaže-vičeva je odstopila, ker svojega dela kot zdravnica in direktorica ni uspela opraviti v osmih urah. Ce bo po tokratnem razpisu zopet izbran zdravnik, se bo zgodba ponovila ali pa vsi zdravniki niso enako obremenjeni, torej imajo različen obseg dela oz. vpis bolnikov. Glede konkretnih kriterijev za opravljanje direktorske službe pa se pojavljajo tudi kritike na račun brežiškega občinskega sveta, saj odlok o statutu ZD naj ne bi bil usklajen z Zakonom o zdravstveni dejavnosti. M.K. e§ splošnih pogojev mora /Peti kandidat visoko strojno izobrazbo zdravstvene P^ri s specializacijo kakšne A^javnosti, ki jo opravlja S]T; Obvladati mora slovenja Jezik, imeti najmanj pet let .°vnih izkušenj, ob prijavi Je moral/a priložiti program Vodja oddelka za družbene dejavnosti na brežiški občini Nuša Hribar je zatrdila, da statut ni sporen, kar so jim ustno potrdili tudi na Ministrstvu za zdravje. “Doslej se vprašanje kakovosti oz. racionalnosti sploh ni zastavljalo, čeprav je bil statut enak”, se novinarskim vprašanjem čudi Hribarjeva. Vsem manjšim zavodom v Sloveniji naj bi namreč načelovali zdravniki, ki poslovodstveno in strokovno funkcijo opravljajo v eni osebi. “To je tudi najbolj racionalno, direktor pa si lahko za dodatno pomoč najame pravno službo”, še pojasnjuje Hribarjeva. Glede števila ur oz. razporeditve ambulantnega in direktorskega dela pa naj bi imel zdravnik proste roke, saj delež delovnega časa ni nikjer zapisan. “Kolikor je meni znano, je bila plača dr. Blaževičeve sporna zaradi dežurstev in ne prevelikih prejemkov zaradi opravljanja obeh funkcij,” je še povedala vodja oddelka. Občinski svet naj bi o bodočem direktorju odločal na prihodnji seji 26. septembra, ali pa na prvi naslednji, torej oktobrski. Najdražja “učna ura” Sevnica, Krško - Neurje je v krški in sevniški občini povzročilo za preko 5 milijard SIT škode. Sevniška občina je bila nekoliko bolj prizadeta. Škodo ocenjujejo na 2,7 milijarde SIT, v Krškem pa na dobre 2,4 milijarde SIT. Župana Kristijan Janc in Franci Bogovič sta na izrednih sejah občinskih svetov dobila soglasje, za prerazporeditev sredstev v občinskih proračunih, s katerimi bo omogočeno nadaljevanje najnujnejše sanacije na prizadetih območjih. V Sevnici so prerazporedili 100 milijonov, v Krškem pa 252 milijonov SIT. Za varno prevoznost cest, porušene mostove, ogrožene hiše in drugo poškodovano infrastrukturo je denar, ki ga letos lahko zagotovijo občine, drobiž. Računajo na čim hitrejšo pomoč države. Sevniški župan Janc si želi, da bi država odobrena sred- stva nakazala neposredno v občinski proračun. Pri obnovi bosta obe občini izjemno pozorni na kakovost in strokovni pristop, saj sta dosedanja šlamparija in neznanje pri posegih v prostor botrovali še večji škodi. Izjemno kritiko so doživeli vodarji, ki jih zaradi ne vzdrževanj a vodotokov nihče ne bo poklical na odgovornost. B.D. Komentar Učinkovit servis Vedno je veljalo, da je dobra občinska uprava tista, kjer so uslužbenci prijazni do strank, pripravljeni na pomoč in svetovanje občanom, ki niso vešči v upravnih in drugih postopkih. Revolucijo v posavskem in slovenskem prostoru je pred dvajsetimi leti naredil takratni vodilni trojček na sevniški občini, kjer so se različna obrtna dovoljenja reševala v enem dnevu, za zadeve z oddelka za prostor pa je stranka dobila rešitev najkasneje v mesecu dni. Poudariti je potrebno, da Zakon o upravnem postopku takrat tako kratkih rokov še ni predvidel. Predsednica občine, izvršnica in vodja oddelka za gospodarstvo pa so presodili, da učinkovita občinska uprava lahko pripomore h gospodarskemu razvoju. Na občini so izvajali delavnice za racionalno organizacijo in motiviranje uslužbencev in šli celo med občane s poizvedbo, kaj jih moti in kaj jim je všeč, če morajo urejati kakšno zadevo. Takrat pri nas še nismo slišali za ISO standard, ki obravnava ravno te parametre. V novi državi so občinam odvzeli nekaj pristojnosti, jim naložili dodatne finančne obveznosti, glavnina denarja pa še vedno ostaja v državnem proračunu. Od občin se pričakuje, da bodo črpale denar iz zakompliciranih razpisov evropskih skladov, za kar praviloma nimajo specializiranega visoko strokovnega kadra. Brežiški župan Ivan Molan razmišlja, da “pravih asov ” ne bo moč pritegniti v občinske pisarne, dokler jih ne bo možno dodatno nagraditi za uspešno delo. Tisti, ki se strokovno ukvarjajo z motivacijo, pa pravijo, da je pri ljudeh s potencialom dodatna denarna nagrada na sredini motivacijske lestvice. Na prvem mestu je zadovoljstvo nad rezultatom. Delo občinskih uslužbencev je sicer “popredalčkano ” s številnimi predpisi in za ustvarjanje novih idej nekako ni volje. Lahko pa jih motivira župan, ki predstavi želeno pot občinskega razvoja tako, da se v njej najde vsak uslužbenec kot pomemben in soodgovoren za skupn i uspeh. Pomemben zato, ker mora postopek poenostaviti in ne zakomplicirati. Pomemben zato, ker s takšno filozofijo ustvarja odzivno okolje za razvoj gospodarstva in potemtakem tudi sam pri- speva, da pride v občino svež kapital. Tako delajo v Krškem. Branka Demovšek AMKETft Premestitve v korist občanov? Ljudje pogosto bentijo čez državno upravo, njene zapletene predpise in dolgotrajne postopke, pa tudi čez uslužbence. Pa vendar so uradniki zelo malo odvisni od “trga”, njihove plače pa še manj. Na brežiški občinski upravi napovedujejo nekaj kadrovskih sprememb. Ali bodo te spremembe občutili tudi občani, bo pokazal čas. In kaj o tem menijo naključno izbrani občani? Milojko Boškovič iz Brežic: Z brežiško upravo imam bolj slabe izkušnje, saj se že več kot 20 let trudim urediti papiije za eno gradbeno parcelo. Kolikor slišim, se da zadeve veliko hitreje rešiti že v Krškem, tako da postopki na državni ravni najbrž niso preveč zapleteni ali predolgi. Problematični so torej zaposleni. Če se obetajo kakšne spremembe, toliko bolje, saj se je preveč razrasla strankarska pripadnost. Ivan Denžič iz Pišec: Postopke bi lahko poenostavili in naredili upravo bolj učinkovito. Najbolj pa me moti plačevanje prispevka za stavbno zemljišče, saj bi z njim lahko bolj koristno razpolagal kot občina. Glede izobrazbe uradnikov oz. strokovnosti dela pa bi dejal, da so za moje potrebe dovolj usposobljeni. O spremembah, ki se menda obetajo, nisem najbolje obveščen, jih pa podpiram. Rozalija Račič z Dvorc: Na brežiški občini se ne mudim več kot enkrat letno, ko pa že grem, sem zadovoljna z uradniki. Zdijo se mi prijazni, učinkoviti, tako da po mojem mnenju spremembe niso potrebne. Kolikor opažam, so storitve bolj kakovostne kot pred leti. Tudi od drugih ljudi nisem slišala kakšnih posebnih pripomb. • Miha Hode iz Globokega: Moram priznati, da nimam veliko stikov z občinaiji in zato nisem najbrž za nič prikrajšan. Vsi bi se morali truditi, da bi delali v korist občanov, kajti tako vsi pridobimo. Uprava bi morala biti tako funkcionalna, da o njej sploh ne bi govorili, ker bi bilo njeno uspešno poslovanje samoumevno. Skoraj gotovo pa lahko povem, da so uradniki preplačani. KRONIKA Sava Glas, 15.9.2005 Po pritožbah zopet na sodišču Bo posodobljena cesta zabrisala sledi? Krško - Pred leti je policija na sevniški trg z drogo kot kupca heroina podtaknila svojega tajnega sodelavca in v Celju na limanice ujela Božidarja Oprešnika in Venčeslava Hočevarja iz Sevnice ter Boštjana Grzinčiča iz Celja. Pravzaprav je Gerzinčič pobegnil in so ga šele po nekaj mesecih odkrili na meji; Hočevar je v priporu, čakajoč na končno obsodbo, že (skoraj) odsedel svojo kazen; Oprešnik pa trenutno v zaporu prestaja kazen zaradi nekega drugega kaznivega dejanja. Zagovarja se z molkom; proslavil se je le z izjavo, da bo v zaporu toliko časa, dokler ga ne izpustijo. Zgodba sega v leto 1999, ko so kriminalisti in policisti v Medlogu pri Celju na delu ujeli omenjeno trojico, ki je trgovala s heroinom. Kot pravi obtožnica, so drogo prodali tajnemu policijskemu sodelavcu in pri tem jih je ujela policija. Trojica je bila že obsojena; Oprešnik na šest let in tri mesece zapora, Gerzinčič na štiri leta in Hočevar na dve leti zapora. Po pritožbah seje šest let po dogodku zadeva spet vrnila na Okrožno sodišče v Krškem. Na tokratni obravnavi je kot priča nastopil kriminalist Božičnik, ki je bil koordinator takratne akcije v Celju. Kot je povedal, so leta ’99 v Sevnici na osnovi zbranih informacij ugotovili, da bi lahko prišlo do prodaje večje količine heroina. Imeli so podatke o osumljencu - Oprešniku - in more- f. bitnih kupcih, ki so jih dobili z izpisom iz Oprešnikovega mobilnega telefona. Policija je imela za to akcijo namreč odobrene posebne policijske metode, tudi sledenje, v Sevnico pa je plasirala tudi tajnega policijskega sodelavca. Ta naj bi bil kupec heroina. Kot je povedal Božičnik, so akcijo začeli načrtovati marca ’99, tajni policijski sodelavec pa je stopil v akcijo kasneje, ko je dobil status, in ne marca, kot je zapisano v zapisniku. S kupci heroina se policija takrat ni ukvarjala. V spektakularni akciji v Medlogu pri Celju, kjer je bil prodajalec heroina dogovorjen s kupcem, ne vedoč, da je ta policijski sodelavec, pa so ujeli še Venčeslava Hočevarja, medtem ko je Gerzinčič pobegnil. Kot kaže, v dokazovanju kaznivega dejanja do razhajanj gle- de časa in še nekaterih drugih podrobnosti, prihaja na relaciji Tehaije-Medlog. V Tehaijih je bil koordinator akcije, ki se je kasneje - na poziv kriminalistov - odpeljal v Medlog in kot pravi, že srečal bežečega Oprešnika. Gerzinčič, ki se edini zagovaija, pravi, da seje v tej godlji znašel samo zaradi dveh celjski policistov, ki sta že prej imela opravka z njim. Eden od njiju je leta ’98 pri Gerzin-čiču opravljal hišno preiskavo in našel 69 g heroina. Ger-zinčičev zagovornik je predložil dokaze, ki govorijo o tem, da njegov klient ni bil obsojen v omenjeni zadevi. Okrožni državni tožilec je predlagal ogled kraja dejanja in rekonstrukcijo dogodkov. Vprašanje pa je, če bo dal ogled verodostojno sliko, saj seje prometna ureditev tudi v tem delu Celja v šestih letih močno spremenila, kar je potrdil tudi Božičnik. Razdaljo Tehaije -Medlog je leta ’99 prevozil v treh minutah, sedaj pa je za isto relacijo potreboval sedem minut. Na nadaljevanje sojenja, ki bo še ta mesec, bo verjetno vabljena še ena priča, ki je hote ali nehote vključena v celjsko akcijo. Preiskovalni sodnik iz Celja je namreč na kraju dogodka ob dejstvu, da je Gerzinčič z avtom pobegnil, zabeležil, še tri vozila -Oprešnikovo, Hočevarjevo ter avto Daewoo tico, v katerem je bila bela vrečka, ki je bila zasežena. Preiskovalni sodnik je odredil fotografiranje obeh vozil, piše v zapisniku. Zakaj ne tudi tretjega, ki ga je vozil Gregor Zako-šek? Kdo je ta oseba, se bo izvedelo v nadaljevanju obravnave. N.Č.C. 113 - 113 - 113 Napihal 1,67 mg/l Cirje, 3. september - Policisti so popoldne okoli 17. ure v Cirju na območju policijske postaje Krško obravnavali prometno nesrečo voznika kolesa z motorjem. 50-letni voznik je izgubil oblast nad vozilom, padel po vozišču in se poškodoval po glavi. Pomoč zdravniškega osebja na kraju je odklonil, preizkus alkoholiziranosti pa je pokazal 1,67 mg/l. Po prvih ugotovitvah je med vožnjo uporabljal varnostno čelado. Spet prebežniki iz JV Evrope Obrežje, 8. september - Policisti postaje mejne policije Obrežje so pri mejni kontroli avtobusov odkrili dva državljana Srbije in Cme gore, ki sta imela v potnih listih ponarejene vizume, državljan Bolgarije pa je poleg svojega nacionalnega potnega lista uporabljal tudi ponarejeno špansko dovoljenje za prebivanje. Brežiški policisti so okoli 21. ure zvečer na Mostecu prijeli še enega državljana Bolgarije, ki je v Slovenijo prišel zunaj mejnega prehoda. Nesreča na Gubčevi Brežice, 9. september - Okrog pol pete ure popoldne je na Gubčevi ulici v Brežicah prišlo do prometne nesreče, v kateri sta se lažje poškodovali dve osebi. Na kraju dogodka sta gasilca - tehnična reševalca odklopila akumulator na dveh v nesreči udeleženih osebnih vozilih, cestišče posula z vpojnimi sredstvi ter zavarovala iztekanje goriva v bližnji jašek. Reševalci so dve ponesrečeni osebi odpeljali v bolnišnico, dežurni delavci Komunalnega podjetja Brežice pa so počistili cestišče. Ni se pomiril Brežice, 10. september - Brežiški policisti so v soboto pridržali 52-letnika iz okolice Brežic, ki je kršil javni red in mir ter v vinjenem stanju nadaljeval s prekrškom. Ob prihodu so policisti na kraju opazili več oseb, na katere je osumljenec kričal in jih zmerjal. Prisotni so bili tudi družinski člani, med njimi žena z raztrganimi oblačili in podplutbo na obrazu. Medtem ko so policisti od njih zbirali obvestila, je začel osumljenec groziti s fizičnim obračunavanjem in se tudi na poziv policistov ni hotel pomiriti. Zato so osumljenca s službenim vozilom odpeljali na pridržanje do iztreznitve, zoper njega pa bodo podali tudi obdolžilni predlog po zakonu o prekrških zoper javni red in mir, in sicer zaradi nedostojnega vedenja do policistov pri postopku ter kršitve javnega reda in ogrožanja varnosti. Prvi šolski dnevi Brežice - Združenje šoferjev in avtomehanikov iz Brežic je v sklopu preventivnih akcij v sodelovanju s policisti Policijske postaje v Brežicah izvedlo akcijo Prvi šolski dnevi. Na desetih različnih lokacijah v bližini osnovnih šol je štirinajst članov s prostovoljnim delom pomagalo osnovnošolcem v jutranjih prometnih konicah pri prehodu bolj ali manj nevarnih cest. Prisotnost članov ZSAM na cesti umiri promet, vozniki so bolj pozorni na dogajanja v križiščih, s tem pa se poveča varnost na cesti. Policist skupaj s članom ZŠAM v okolici OŠ Brežice Pomembnost njihovih aktivnosti pa ni samo prisotnost v prometu, ampak tudi posredovanje svojih ugotovitev odgovornim. Letošnja pomanjkljivost so po njihovem mnenju slabo vidni in označeni nekateri prehodi za pešce v bližini šol, zato so opozorili pristojne, da bi bilo potrebno pred začetkom šolskega leta dati posebno pozornost na obnovitev teh označb. Premalo pa je tudi obvestil voznikom o začetku šolskega leta in zato povečani nevarnosti zaradi otrok na cesti. NLB Naložba Vita 9 - Naložba Veliki zmaj Varnost na dolgi rok Do 7. oktobra v članicah Skupine NLB sklepajo življenjska zavarovanja Naložba Veliki zmaj, vezanega na investicijski sklad KBC Life Invest Fund Security NLB Vrta China Winners 1, ki je nominiran v ameriških dolarjih. Zavarovanje traja 10 let. Sklad je oblikovan tako, da na njegov končni donos vplivajo dogajanja na hitro rastočih trgih. Gre za življenjsko zavarovanje za primer smrti ali nezgodne smrti brez zdravstvenega vprašalnika, katerega pričakovani donos je povračilo neto vplačane premije ob koncu pogodbe, ob tem pa še 100 % udeležba v doseženem kapitalskem donosu, vezanem na povečanje vrednosti uravnotežene košarice delnic 25 skrbno izbranih podjetij, ki imajo vir dela svojih dohodkov na Kitajskem in za katere je mogoče pričakovati, da bodo imele korist od nadaljnje rasti kitajskega gospodarstva. Z garancijsko izjavo se belgijska banka KBC Bank NV zavezuje pokriti razliko do neto investirane premije, če naložbeni cilj investicijskega sklada, to je povračilo najmanj neto investirane premije (dolarska vrednost) ob koncu zavarovanja, ne bo dosežen. Zavarovanje traja do 30.10. 2015, konec tega obdobja bo upravljavec sklada povrnil vlagateljem neto investirano premijo (dolarska vrednost) in v primeru pozitivnih gibanj izplačal še 100 % udeležbo v donosu košarice delnic. Upravljavec investicijskega sklada KBC Bank NV bo sredstva nalagal v depozite pri prvovrstnih pogodbenih bankah in/ali v dolžniške vrednostne papirje prvovrstnih izdajateljev z namenom ohranjanja glavnice. Prihodek z naslova depozitov in obveznic bo upravljavec investiral v izvedene finančne instrumente z namenom doseganja obljubljenega donosa. O NLB Viti, življenjski zavarovalnici, d. d. NLB Vita, življenjska zavarovalnica, d. d., se je na slovenskem trgu na področju življenjskih zavarovanj pojavila junija 2003 in do konca leta 2004 na tem področju že presegla 6 % tržni delež. Ustanovili sta jo NLB in strateška partnerica KBC Insurance, vsaka s polovičnim kapitalskim vložkom. Glavni razlog za ustanovitev je bil združiti konkurenčne prednosti NLB kot najmočnejše banke v Sloveniji (z najmočnejšo blagovno znamko, z obsežno bazo podatkov o strankah in visoko stopnjo njihovega zaupanja) s KBC-jevim znanjem in izkušnjami na področju zavarovalništva, investicijskega bančnišlva in upravljanja ter informacijske tehnologije. NLB Vita je predvsem produktna tovarna. To pomeni, da se NLB Vita osredotoča na razvoj takšnih produktov, s katerimi NLB omogoči ponujanje modernih življenjskih zavarovanj, ki se prilagajajo potrebam strank v vsakem trenutku in so primerne za prodajo prek bančnih okenc. Tako v vsaki večji poslovalnici NLB,od komercialistov, dodatno usposobljenih za trženje bančno zavarovalnih storitev, dobite ustrezne informacije o vseh bančno zavarovalnih storitvah NLB Vite. V zadnjem času se vse več strank odloča za življenjska zavarovanja, vezana na enote investicijskih skladov, ki je tudi ena izmed ponujenih storitev NLB Vite. Taka je tudi nova storitev NLB Vite, ki smo jo poimenovali NLB Naložba Vita 9 - Naložba Veliki zmaj. Naložba Veliki zmaj ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. Naložba Veliki zmaj je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskega sklada. Vračilo najmanj neto vplačane premije ob izteku zavarovanja je naložbeni cilj upravljavca investicijskega sklada. Obstaja tveganje, da bo znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko nižji od neto vplačane premije. To tveganje, ki ga sicer prevzema zavarovalec, zmanjšuje jamstvo KBC Bank NV, opisano v pogodbeni dokumentaciji. Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje je NLB Vita d.d., Ljubljana. Zavarovanje trži Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka M., Ljubljana GLEDALIŠKI ABCNMA 2005/2006 JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA BREŽICE vabi k vpisu gledališkega abonmaja. Lanski abonenti: od 26.10. do 28.10.2005 Novi abonenti: od 3.10.do 28.10.2005 Informacije: 07 - 4990 - 650, 031- 473 - 224, Email: oi.brezice@jskd.si KRONIKA Nadaljevanje sojenja Vidi Najger in Ivanki Babič Buldožer ne bo odrinil skrbi obdolženk Krško - Stražni stolp, časopis, ki oznanja Jehovovo kraljestvo, v septembrski številki osrednjo pozornost namenja zvestobi in neomajnemu zaupanju. Predvsem gre za zakonsko zvestobo in zaupanje. In tako zaupanje, ki je osupnilo tudi vsega hudega vajenega sodnika Petra Žnidaršiča, očitno vlada med zakoncema Ivanko in Miroslavom Babičem z Bizeljskega. Ko je slednji izvedel, da je z njegovega računa nekdo dvignil sedem milijonov SIT, o čemer do dne, ko je bil zaslišan na sodišču, ni vedel nič, je komentiral le, da se s financami ukvarja njegova žena. In on ji povsem zaupa. Miroslav Babič je pred leti kupil trgovino na Bizeljskem in prevzel tudi obe trgovki; ena od njiju je bila obdolžena Ivanka Babič, kije poslovod-kinja trgovine. O poslovanju trgovine Babič ne ve kaj dosti, ve le, da je inventura ob koncu leta vedno “štimala”; vsaj tako je rekla žena. Sam je podjetnik in ima gradbeno mehanizacijo. S stroji pluži sneg in opravlja nekatera zemeljska dela tako za šolo kot za Krajevno skupnost (KS). Na tokratnem zaslišanju, ki je zaradi odsotnosti porotnikov potekalo zunaj glavne obravnave, je bil Babiču pred-očen nalog o internem dvigu sedmih milijonov SIT z njegovega računa in sicer z datumom 11. februar 2002. Babič o tej transakciji ni vedel nič, zato mu je žena, ki mu je v tistem času vodila knjigovodstvo, pojasnila, daje bilo teh sedem milijonov namenjenih za vračilo njegovima bratoma, ki sta mu posodila denar za nakup buldožerja. Ko bi hišnik; prihajala je tudi ravnateljica sama in kar je kupila zase, je plačala, ostalo pa so vpisali v knjigo ter ob koncu meseca šoli izstavili račun. V trgovino so prihajali po je moral sodnik nekajkrat opomniti, da mora govoriti resnico, saj je krivo pričanje kaznivo dejanje. Od kod ve, daje Najgerjeva nakupila za 20 tisoč SIT dnevno, je zani- zmanjkalo, je povedala Gre-glova, so v trgovino poslali hišnika, kije imel največ časa. Dejala je tudi, da sokov in ostalih pijač v trgovini niso nikoli nabavljali, saj so jih kida Najger ubogi buldožer, vreden sedem bilijonov, prav toliko, kolikor Uaj bi znašala Babičeva protipravno pridobljena premoženj-ska korist, kmalu razrešil zapleteno štorijo, pa je dogajanje popestrila priča Alojzija Strunjak, zaposlena v trgovini Babič. Povedala je, da so v trgovino, kjer je zaposlena, Prihajali po stvari vsi, ne le Babičeva trgovina sendviče s pršutom in po pijačo ter po nekatere druge stvari. Zaradi razlike v tokratni izpovedi in izpovedi pred preiskovalnim sodnikom, ji je sodnik predočil, kaj je rekla v preiskavi. Takrat je Strun-jakova namreč dejala, da je ravnateljica v trgovini Babič dnevno nabavljala razna živila v višini 20 tisoč SIT. Robo je naročila po telefonu, dali so jo v vrečke, prevzel pa jih je njen sin. Računi so se glasili na drugačno blago, kot je bilo dejansko dobavljeno in zato se je poslovodkinja Babičeva vedno jezila. Kje je zvezek, v katerega so vpisovali nabavljeno robo, ne ve, ker je zvezek izginil. Strunjakova je na sodišču spreminjala svoje izjave in se zapletala z njimi, tako da jo malo sodnika. Strunjakova je povedala, da je v časopisu prebrala, da je ravnateljica mesečno v trgovini zapravila 600 tisočakov. Iz tega je kakopak logično sklepati, da 600 deljeno s trideset, kolikor je dni v mesecu, znese 20 tisoč dnevno. Kot priča se je na sodišču znašla tudi kuharica na OS Bizeljsko Anica Gregl. Povedala je, da odkar je trgovino na Bizeljskem prevzela Babičeva, kuharice osebno niso več hodile nabavljat v trgovino. Na vprašanje, zakaj ne, je odgovorila, da zato, ker niso imele časa, saj je bilo več dela, ker je bilo očitno več otrok. Sodnika je ta obrazložitev zmotila, saj je dejstvo, da število otrok upada in ne narašča. Če je kakšne stvari v kuhinji imeli na zalogi v skladišču. Z novimi pričami in novimi dokazovanji se bo pestra obravnava nadaljevala v oktobru. N.Č.C. Pacienti bežijo, mar ne? Brežice - Ni se še dobro polegel prah ob izginotju pacientke Julijane Štern iz brežiške bolnišnice, že je iz bolnišnice izginila druga pacientka. Medtem ko o Sternovi ni ne duha ne sluha, pa so zadnji primer “pobegle pacientke” hitro rešili. Po Brežicah se je pred dnevi razširila vest, da je iz tamkajšnje bolnišnice pobegnila pacientka. Preveijanja na policiji so pokazala, da so iz Splošne bolnišnice Brežice v torek, 6. septembra, nekaj pred pol deseto uro dopoldne poklicali na Policijsko postajo (PP) Brežice in povedali,da je iz bolnišnice nenadoma odšla pacientka. V bolnišnici bi morala počakati na prihod očeta, ki bi jo odpeljal domov, a je odšla sama. Policisti so bili obveščeni, da gre za psihično bolnico in dajo osebje že išče po mestu. V iskanje pogrešane se je vključila tudi patrulja PP Brežice. Kmalu po obvestilu o pogrešanju so iz bolnišnice ponovno poklicali policijo in sporočili, da so delavci bolnišnice pogrešano odkrili na železniški postaji v Brežicah in jo odpeljali nazaj v bolnišnico. N.Č.C. Dvoboj Hajduk - Dinamo tudi na Obrežju Obrežje, 11. september - Okoli pol pete ure popoldne so policisti zaradi kršitve javnega reda in miru intervenirali na bencinskem servisu OMV na Obrežju. Po prvih ugotovitvah so se v sanitarijah bencinskega servisa stepli navijači nogometnih klubov Hajduka in Dinama, ki so bili na poti na zagrebški derbi. Pri tem je bil huje telesno poškodovan 23-letnik iz Ljubljane, ki mu je na kraju nudila pomoč zdravnica iz brežiškega zdravstvenega doma, nato pa je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico. Tam so ugotovili zlom leve goleni. Le dobri dve uri zatem so hrvaški mejni organi obvestili policiste na Obrežju, da so v avtobusu, kije bil z navijači namenjen v Zagreb, zavrnili štiri osebe zaradi alkohola, eno pa pridržali. Ob vračanju navijačev okoli ene ure zjutraj pa policisti na območju Posavja niso beležili kršitev. Po podatkih Nuše Hribar, vodje oddelka za družbene dejavnosti na Občini Brežice, so bili zneski za prehrano na OS Bizelj -sko v spornem letu za 100 odstotkov višji kot na drugih šolah v občini. Tako je strošek prehrane na učenca OŠ Bizeljsko v letu 2002 znašal 6.636 SIT mesečno, na OŠ Artiče 3.821 SIT, medtem ko je bil na OŠ Cerklje še nižji - le 1.731 SIT. 1(!?t ZGODOVINE AVTOMOBILIZMA SIMPLY CLEVER ■ ..'S# 1 ŠkodaFabia Clever+ ZA TISTE, KI IMAJO VSE PRED SABO izjemno ugodne cene in kreditni pogoji Avtoline Krško, Bohoričeva 10, tel.: 07 490 21 20 akcija v mesecu septembru t - akcijska prodaja kuhinj - ob nakupu 10% popust na belo tehniko prodaja kuhinj in ostalega pohištva na 12 _____ ■ _"___________ ZA VAŠ DENAR VAM NUDIMO NAJVEČ JEDILNE GARNITURE ŽE OD 53.990 SIT PISALNE MIZE ŽE OD 4.990 SIT MLADINSKE SOBE ŽE OD 36.990 SIT SPALNICE ŽE OD 59.990 SIT KAVČI IN TR0SEDI ŽE OD 29.990 SIT REGALI ŽE OD 24.990 SIT OMARE 3D ŽE OD 24.990 SIT STOLI ŽE OD 4.990 SIT Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško, tel.: + 386 (0)7 48 80 390 s E _ $ * S s* K i P £ Javni poziv krajanov Takšnega “spomenika" nočejo Krško - V Stari vasi pri cerkvi stoji napol podrta hiša Albine Zofič. Razvalina ob glavni cesti vsekakor ni v ponos kraju, zato so se z nekakšno “javno pritožbo” obrnili na SavaGlas. Želijo vedeti, kdo je dolžan ukrepati. V SavaGlasu smo pred časom spremljali zgodbo Albine Zofič, ki je po projektu Vojka Omerzuja obnavljala staro hišo. Zapletlo seje zaradi majhnega na čmo zgrajenega prizidka. Gradbeni inšpektor je marca 2002 z odločbo naložil odstranitev prizidka. Ker je prostor, kjer stoji hiša, v občinskih načrtih namenjen avtobusnemu postajališču, je občina Zofičevi ponudila odkup celotne parcele s hišo vred. Zupan Franci Bogovič, kije osebno vodil pogovore s prizadeto stranko, je bil s sklepom občinskega sveta zavezan, daje lahko najvišja kupnina 8 milijonov SIT, vendar mora biti zemljišče prazno. To pomeni, da bi morala lastnica porušiti celotno hišo, ne le prizidka. Zofičeva je zahtevala milijon SIT več. Zupan, ki je želel zadevo rešiti, da gospa ne bi bila prizadeta, je k sodelovanju pritegnil Krajevno skupnost mesta Krško. Predsednik Jože Ha-binc je soglašal, da gre rušenje na račun krajevne skupnosti. Zofičeva je na takšen izid dogovora pristala in sestavljena je bila notarska pogodba, ki pa je potem ni podpisala. Sla je v tožbo proti občini z zahtevkom za precej višjo odkupno ceno od ponujene, čemur pa ni ugodilo ne prvostopenjsko ne drugostopenjsko sodišče. “Ker je lastnica izpolnila zahtevo po rušenju prizidka, gradbena inšpekcija nima nobene osnove, da bi zahtevala dokončno odstranitev ruševin starega objekta, ki je legalna gradnja. Objekt ni v takem stanju, da bi ogrožal zdravje in življenje ljudi ali okolice. Le v primeru ogrožanja, ki po določbah zakona o graditvi objektov predstavlja “nevarno gradnjo”, bi lahko gradbeni inšpektor izrekel ukrep, s katerim bi naložil nujna dela za odpravo nevarnosti. V tem primeru postopek gradbene inšpekcije ni bil uveden”, pravi direktor Inšpekcije za prostor republiškega inšpektorata Srečko Valič. B.D. Puma med balonarji Brod pri Podbočju - V vinski kleti Staneta Jarkoviča letno skletarijo do 140 tisoč litrov cvička. Poleg vinarstva je v družinskem podjetju znana še proizvodnja jagod in trsničastvo. V razmišljanju, kako bi se enkrat letno posvetili svojim poslovnim partnerjem, da bi bilo druženje nekaj več kot le pose- danje ob prigrizku in cvičku, sta se Stane Jarkovič in sodelavec Uroš Bezjak domislila balonar-stva. S pomočjo Marjana Jere-leta iz Balonarskega kluba Kostanjevica so lani prvič poskusili s cvičkovim balonarskim fes- tivalom. Na letošnji prireditvi so adrenalinsko ponudbo povečali, saj so k sodelovanju pritegnili tudi vojsko. Povabljenci so poleg balonarskih poletov lahko poskusih padalski skok iz letala v tandemu. Zanimanje je bilo veliko. Pozornost je pritegnil tudi prikaz statično dinamičnih zmožnosti vojaškega helikopterja cougar (puma). Cvičkov balonarski festival je goste tako navdušil, da bo zagotovo postal tradicionalen, pravijo v kleti Jarkovič. B.D. Planinsko slavje na Lisci Lisca - Četrto srečanje ob razgledni tabli so sevniški planinci posvetili okroglemu jubileju svojega društva, ki ga obhajajo letos. Zbrane je nagovoril dolgoletni planinec Vinko Šeško, kije orisal stoletno pot planinskega društva, v čigar akcije se radi vključujejo tudi planinci iz drugih krajev. Srečanja pa se je udeležila tudi predstavnica Planinskega vestnika, ki letos obeležuje 110-letnico izhajanja. Za prijetnejše razpoloženje so na vrhu Lisce poskrbele tri pevske skupine: Me- šani pevski zbor Lisca Sevnica, Planinska skupina Enci- jan ter Ženska vokalna skupina Zefir. N.Č.C. £££OD(®cV m IN EGA [POHIŠTVA BREŽICE d.d. Lesokov Brežice d.d. poslovalnica Brežice Cesta bratov Cerjakov 43 8250 Brežice Tel.: 07/49-61-232 IMMtlflJiS Okna Glin Žagarstvo, vrata Liko Vrhnika, strešna okna Velux, gotovi parketi in laminati Haro, suhomontažni sistemi Knauf, kljuke Frascio in naravni kamni Marvingrad. UGODNI GOTOVINSKI POPUSTI! SPREJEMAMO NAROČILA ZA PREMOG! Gradnja športnega doma se začenja? Sevnica - Sevniški župan Kristijan Janc in direktor CGP Novo mesto Marjan Pezdirc sta svečano podpisala pogodbo o izgradnji športnega doma Sevnica. Gradbena in obrt- niška dela so ovrednotena na 300 milijonov SIT, celotna investicija pa naj bi bila vredna 400 milijonov SIT. 50 milijonov naj bi prispevala država, 75 milijonov SIT bo regionalnih spodbud, ostalo bo prispevala občina. V letošnjem letu zaradi sanacij po neurju občina za gradnjo ne bo prispevala toliko sredstev, kot je bilo predvideno. Športni dom naj bi bil zgrajen do maja 2006, opremljen pa bo verjetno nekoliko kasneje. N.Č.C. Začeli so graditi Brežice - V prvi polovici avgusta je podjetje Prodoma pričelo še z drugo fazo gradnje trgovskega centra; prvi del predstavlja pred slabima dvema letoma odprta trgovina Tuš. Investicija je ovrednotena na približno 200 milijonov SIT, odprtje pa Igor Zorko predvideva okrog 15. novembra. V novih prostorih bo posloval Baby center, ki se bo preselil iz Intermarketa, cvetličarna ter gostinski in dva trgovska lokala. Zorko v novem centru napoveduje 20 novih delovnih mest, ugodne finančne učinke pa pričakujejo tudi zaradi napovedane gradnje obvoznice do Krškega. M.K. Popravek V SavaGlasu 140 je bil v članku na strani 6 “Medalje so podeljene” pomotoma izpuščen eden od dobitnikov iz Posavja. To je Franc Grabnar iz Ardrapri Raki, ki je za cviček PTPprejel srebrno medaljo. Prizadetemu in bralcem se za napako opravičujenw. Uredništvo V strahu za šolarje Artiče - Že 14 let v Artičah opozarjajo na nevarno šolsko pot s slabo urejenimi bankinami, obenem pa je omenjena republiška cesta še precej prometna in nepregledna. Artičani bi želeli v kraju pločnik, a država ne prisluhne njihovim prošnjam, še posebej zaradi stroškov gradnje krožišča v Sp. Pohanci, ki pa bo Artičane spet razočaralo. Tudi občina je nemočna, sama pa je svoje že opravila predlani, ko je izdelala projektno nalogo za pločnik v kraju. Artičani pozivajo vse pristojne, naj si sami ogledajo situacijo, po možnosti okrog pol osme zjutraj. Posebej problematična je v Artičah cesta do šole preko nepreglednega Lapuhovega hriba, zato tudi artiški starši v strahu za varnost svojih otrok te vozijo v šolo kar z avto- ski dan je otroke na njihovi poti spremljalo nekaj gasilcev iz Sp. Pohance in dva policista. Tajnik krajevne skupnosti Franc Vol-čanšek bi želel v Artičah pogosteje videti patrulje prometne policije, saj malo voznikov upošteva omejitev hitrosti. Država, tako pravi, nima posluha za “Artiški klanec ” je zjutraj poln avtomobilov, saj starši tudi tiste otroke, ki so oddaljeni le “nekaj metrov od šole ”, vozijo, saj je cesta (šolska pot) prenevarna. mobili. S tem se nepregledne gneče še večajo. Po besedah ravnateljice ar-tiške osnovne šole Vesne Bogovič skušajo kar največjemu številu otrok omogočiti brezplačen avtobusni prevoz v šolo in nazaj, kar izvajajo za vse, ki živijo več kot km od šole. Po pravilnikih bi morah poskrbeti le za prevoz vseh tistih učencev, ki živijo zunaj štirikilometr-skega polmera. Tako imajo organiziranih precej avtobusnih Unij, redno pa uporabljajo tudi šolski kombi. Bogovičeva se še posebej boji za prvošolčke. Vseh učencev je v Artičah sicer podobno kot lani okrog 235, v vrtcu pa imajo letos največ otrok v njegovi celotni zgodovini, kar 90. Obenem pa ob artiški šoli prav sedaj preurejajo tudi šolsko igrišče, ki naj bi bilo nared sredi septembra, tako da je tudi parkiranje na igrišču, česar so se starši občasno posluževali, nemogoče. Prvi šol- njihove potrebe in varnost ot rok. Državi oz. direkciji za ceste so posredovah vse podatke, še dodaja Volčanšek, vendar je odziv pod pričakovanji, saj je Ljubljana prenovo ceste preložila za nedoločen čas. Gradnja pločnika brez obnove ceste pa bi bila nesmiselna. Brežiški župan Ivan Molan je s problemom Artičanov seznanjen, povedal je, da se državo trudijo prepričati o nujnosti investicije, kije ocenjena na 100 milijonov SIT. “Direkcija je kljub ogledu zavrnila rekonstrukcijo, za potek pločnika pa določila obstoječe cestišče, nakar smo ponovno urgirali in predvideli sanacijo, kar pa je direkcija zavrnila. Tudi letos smo bili precej aktivni na tem področju,” je pojasnil stališče občine Ivan Molan. Trenutno imajo v občini v delu projekt izdelave pločnika na spodnjem delu Artič, tudi ta je ovrednoten podobno kot republiški. M.K. m RENAULT !JU USTVARJAMO AVTOMOBILE I 0L Z DAVKI Do konca septembra si lahko omislite novega Renaulta s samo 5% ddv!* Za dodatne infori • razliko med navedeno stopnjo in 20% DDV krije Renault v obliki popusta na najvišjo priporočeno ceno cglTPV AVTO Brežice "V -S 0esta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice TPV AVTO, BREŽICE TPV AVTO Ao.«„ cmU 60. »000 Mave Ke«t» Tel.: 07 49 91 901,49 91 907 Zvonko Molan, upokojenec iz Dobove: Na maratonu sodelujem četrtič, všeč mi je druženje, obenem pa se še rekreiram, saj ni prečeč zahtevno. Dobovški upokojenci smo sicer precej v formi, saj se zberemo vsak drugi četrtek, ko naredimo nekaj kilometrov po okolici, seveda izbiramo manj prometne poti. Tudi tokrat se nas je zbralo precej iz te skupine. Maraton je vsako leto bolj popularen, tudi zaradi dobre organizacije. Upam, da se bomo na njem srečevali še veliko let. Sava Glas, 15-9-2005 Rus osvojil Poljsko Leszno - Sevniška pihalna godba seje s štiridnevnega gostovanja na mednarodnem festivalu glasbe in folklore na Poljskem vrnila bogatejša za dve odličji. V konkurenci šestnajstih godb in orkestrov je Godba Sevnica kot najboljša prejela Zlati rog. Naj višje odličje, kristalno dirigentsko palico, pa je prejel tudi sevniški dirigent Jože Rus, ki je ob zaključku festivala kot najboljši dirigent dirigiral vsem šestnajstim godbam, združenim v enem orkestru. Ob zaključku nastopa sevniške godbe pa so njegovi virtuozi - kot običajno -zaigrali Na Golici in navdušili večtisočglavo množico, sam dirigent pa je obiskovalko, ki je stala med občinstvom, popeljal na ples. Pomemben je tudi „show“, pravi Rus, ki je tokrat osvojil Poljsko. N.C.C. Sevniška pihalna godba Oče in hči na skupni razstavi Sevnica - Rudi in Irena Ameršek, oče in hči, sta svoja dela številnemu občinstvu postavila na ogled v sevniški galeriji. Rudi seje debitantsko predstavil z okrasnimi in uporabnimi izdelki iz lesa vinske trte. Pri tem žanje prve uspehe, zlasti pri barokiziranih nogah svojih trtnih stolov, pri fantazijskih uporabnih svečnikih in kiparskih živalskih asociacijah, ugotavlja Alojz Konec, ki je odprl razstavo. V obdelavi tega materiala dela pionirske korake in nima zgledov. Tudi živalski svet je del njegovega vsakdanjika, ki se zrcali v njegovih izdelkih. Razstavljalca sprejemata čestitke članic vokalne skupine Co-rona, ki so zapele na odprtju. Njegova hči Irena, ki se je razmeroma zgodaj srečala s slikarstvom, nadaljuje izročilo in iz njenih del odseva ljubezen do narave, živali in ljudi. Njena platna so polna cvetov, vinogradov, travnikov in gozdov ter gora, labodov, konj in ljudi. Irena pa se preizkuša tudi v kiparjenju in je dosegla prepoznavnost in všečnost. Sicer pa imajo Amerškovi umetnost v krvi, saj je bil Rudijev oče znan rokodelec, ki se je v glavnem posvečal lesu. N.Č.C. Obnovili so kapelico Loka pri Zidanem Mostu - Na žegnanjsko nedeljo je bilo v Loki še posebej slovesno, saj so blagoslovili obnovljeno kapelico v župnišču poleg cerkve Sv. Helene. Sredstva so ob sevniški občini prispevali tudi mnogi domači dobrotniki. Kapelico krasi kip nadangela Mihaela in ličen vitraž s podobo device Marije, s sodobnimi stoli pa je poskrbljeno za udobje vernikov. Kapelico je blagoslovil Jože Vengust, duhovnik s Planine pri Sevnici, med zbranimi Ločani sta bila tudi Zora Tavčar in Alojz Rebula. Cerkev je stoletja kljubovala vsem pretresom, v požaru je zgorela lesena streha, med prvo svetovno vojno so zvonike celo pretopili, kraj je sprejel tudi 130 Poljakinj, še od leta 1948 pa v zvoniku visita dva “kočevarska” zvonika z nemškimi napisi. M.K. Zahvala za požrtvovalnost Krško, Sevnica - Krški in sevniški župan sta vsak v svoji občini priredila sprejem s pogostitvijo za člane intervencijskih ekip zaščite in reševanja v avgustovski elementarni nesreči. V sevniški občini je prizadetih 800 gospodinjstev, uničenih 20 km lokalnih cest, številne javne poti, 17 porušenih m več kot toliko poškodovanih mostov, v krški občini je uničenih in poškodovanih blizu 20 mostov, 196 hiš je bilo poplavljenih, 300 km cest poškodovanih, 6 km je še danes neprevoznih. V obeh občinah se je sprožilo več sto plazov, Zaradi ogroženosti hiš je v obeh občinah 30 ljudi preseljenih. Ta črna statistika pove, kakšno delo so opravili člani Civilne zaščite, gasilci, teh-jnčne ekipe in podporno osebje, da so zagotovili varnost na ogroženih območjih. Kristijan Janc se jim je zahvalil na sprejemu v sevniški Kulturni dvorani, Franci Kogovič pa pri Dularju na “Če ne bi bilo požrtvovalnih gasilcev, bi bila škoda še višja ”, je dejal Viki Rihtar ob izročanju čeka Avgustu Mlakarju iz krške Gasilske zveze. Ribniku. Viki Rihtar iz krške območne enote Zavarovalnice Triglav je obema občinskima Gasilskima zvezama podaril po 500 tisoč SIT, enak znesek sta na posebna računa kot pomoč prejeli še občini. B.D. Odmevala je ljudska pesem Preska - Četrti koncert ljudskih pesmi z naslovom “Prav luštno je res na deželi” so orga-nizatoiji - Društvo Preska in Fantje s Preske - posvetih letos preminulemu članu ljudskih pevcev Fantov s Preske Jožetu Severju. Poleg Fantov s Preske so na koncertu nastopih še Ljudske pevke z Razboija, Ljudski pevci Rožmarin iz Dolena pri Ptujski Gori, Ljudski pevci iz Boštanja, Ljudske pevke iz Sestrž pri Majšperku, Vaški zvon, Ljudski pevci iz Prečne pri Novem mestu, Ljudske pevke iz Rogatca, Hrušiški fantje iz Brkinov, Ra-gle iz Trebnjega ter MePZ Biser iz Vodic. Posnetek koncerta bo predvajan v okviru torkovih večerov na Radiu Slovenija. N.Č.C. Že šestič na maratonu Dobova - Na šestem kolesarskem maratonu, ki je že tradicionalno potekal po dobovskih vaseh, se je zbralo rekordnih 135 kolesarjev, med njimi tretjina otrok. Lani seje maratona udeležilo okrog 120 rekreativcev. Kolesarji so v slabih dveh urah prevozili 20 km, se ustavili pri lovski koči na Pistačah in v Rigoncah, druženje pa so zaključili na Mostecu. Organizator je udeležencem, med njimi je bil tudi brežiški župan Ivan Molan, priskrbel tudi spominek. M.K. Popravek V138. številki SavaGlasa smo na strani 5 v prispevku z naslovom “Ledina ni Planina” zapisali, da policija tujca ni kaznovala, je pa moral lastnikom poravnati škodo. Vendar pa lastniki zemljišča, Pinozovi z Ledine, pravijo, da ta informacija ne drži. Res je bilo dogovorjeno, da mora Slovak poravnati škodo, a je do danes še ni. Prizadetim in bralcem se za netočnost opravičujemo. Uredništvo Malo drugačen Cebeln’ak Krško - V Mladinskem centru Krško so se v sklopu druge °bletnice novih prostorov lotili celostne prenove kluba Milka m njegovega imena v multimedijski cyber klub in galerijo. Idejo mladostniškega vrveža, energije in ustvarjalnosti so vizualno predstavili kot čebelnjak, kjer se bodo kreacije mladih Vlagale v satovje širše lokalne skupnosti. V čast prenove so pripravili tudi uradno odprtje, na kate-rem so domači glasbeniki poskrbeli za jam session do jutranjih Z neizčrpno energijo so žareli fantje iz skupine Pappetz, ~hyam, Zoki iz Kut Gas-a, Janez Gabrič, Sašo Pipic, Miha Kodrič in Gero. Vodja kluba Mirjana Klinec vabi druge mlade Ustvarjalce in obiskovalce, naj postanejo redni gostje klubskega ^°ucertnega dogajanju. B.D. Muzikal s kraljično in grahom Sevnica - Gledališka skupina OŠ Savo Kladnik Sevnica ^ atriju gradu uprizorila predstavo Kraljična na zrnu grah jdano pravljico je v muzikal predelala učiteljica in mentori upa Uvodič, ki je tudi sicer napisala že več tekstov : I edališko skupino, ki deluje že osem let. Največji uspeh dc I so poželi s predstavo Obiskali so nas Marsovci, kije bi ™zorjena kar dvajsetkrat. ^jično na zrnu graha, v kateri nastopajo tako učenci kot 3pi e h> so doslej uprizorili štirikrat in vedno poželi buren O; S predstavo bi radi gostovali v brežiškem kulturnem u 1° v tamkajšnjem gradu. N.Č.C. Faust dolguje občim 40 tisočakov Brežice - Zgodba Jožeta Fausta dobiva precej ne-veijetne razsežnosti. Jože je namreč pred kratkim prejel položnico za 40 tisočakov, in sicer - ne boste verjeli - neplačevanja nadomestila za stavbno zemljišče. Podatke o zavezancih davčni upravi posreduje občina. Očitno se Jože v pretekli letih ni pritožil na zapisnik oz. je kar podpisal odločbe, ki so seveda že zdavnaj postale pravnomočne, tako da Faust občini dolguje plačilo nadomestila za leto 2002, 2003 in 2004. Podatke smo preverili tudi sami, saj sobica, v kateri Faust (zaenkrat še) začasno prebiva - lastnik ima z zgradbo sicer svoje načrte - sploh ni njegova, niti zanjo ne plačuje najemnine, niti približno pa ni komunalno opremljena. Od občinskih uradnikov bi pričakovali, da Faustu spregledajo plačevanje nadomestila, saj na oddelku za gospodarstvo, ki ureja tako neprofitna stanovanja, kot sestavlja sezname plačnikov nadomestila, menda poznajo njegovo situacijo. Člani komisije, ki sije ogledala njegove stanovanjske razmere, so mu menda pred kakim tednom obljubili (kletno) stanovanje, vendar je Jože že izgubil upanje. Drugega kot groziti s samomorom, kar niso le prazne marnje, kot pravi, mu pač ne preostane. M.K. Miss Slovenije za miss sveta Bo Sevničanka miss Slovenije? Ledina -17. septembra ob 20. uri se bo v Cankarjevem domu v Ljubljani začela prireditev “Miss Slovenije za Miss sveta”. Na prireditvi, ki bo vrhunski “show” z bleščečo scenografijo, pestro koreografijo, znanimi številnimi popularnimi glasbenimi gosti ter voditeljem Boštjanom Romihom, se bo za naziv najlepše Slovenke potegovalo 12 lepotic. Med njimi je tudi Nataša Pinoza z Ledine pri Sevnici. Nataša Pinoza je 22-letna študentka Visoke šole za turizem v Portorožu. Je vitko, 180 cm visoko dekle temnih las in zelenih oči. Z modo seje prvič srečala pri petnajstih letih na sevniški srednji šoli, kjer je obiskovala frizersko šolo. Na prireditvah, ki jih je organizirala šola, je nastopala kot šolska manekenka. Kasneje je kot miss srednje šole predstavljala šolo na raznih prireditvah. Sledil je strm vzpon. Leta 2002 seje udeležila tekmovanja za supermodel Slovenije in osvojila drugo mesto. Na natečaju za slovensko Bondovo dekle se je uvrstila na tretje mesto. Njen obraz smo lahko videli na naslovnici One, Jane in v nekaterih drugih revijah. Sicer pa je Nataša preprosto dekle, ki rado riše, slika, teče, se sprehaja s psom ali se Nataša Pinoza podi z rolerji, hodi na izlete, kuha... Sodeluje v pripravah na modne prireditve in na fotografiranje z urejanjem frizur in ličenjem, rade volje pa pozira modnim fotografom. Nataša si ne dela utvar in se pri svojih rosnih letih zaveda, da je za manekenstvo že prestara, saj modna “mašine-rija” zahteva (pretirano) suhe in mlade punčke, ki so komaj zaključile osnovno šolanje ah pa še to ne. Ker stoji na realnih tleh, študira, sodelovanje na tekmovanju za miss Slovenije pa je vzela kot izziv, ki ga ponuja življenje. Zaveda se, da takih priložnosti ne bo več veliko, zato jih mora izkoristiti. Držimo pesti zanjo in upamo, da se ji bo izpolnila še ena želja - da bi se poskusila kot voditeljica na televiziji. N.Č.C. Majin novi rojstni dan Sevnica - Letošnje novo leto se je za 25-Ietno Majo iz Sevnice začelo katastrofalno, z diagnozo akutne levkemije. Končalo se bo uspešno. 26. julija so ji v Kliničnem centru v Ljubljani presadili kostni mozeg in sedaj okreva v domači negi. Ta datum je Majin novi rojstni dan, ki ga bo odslej praznovala, zahvaljujoč neznani osebi z ustreznimi krvotvornimi matičnimi celicami in plemenitim srcem ter svoji močni volji za premagovanje bolezni. “Po prestani prvi izolaciji v Kliničnem centru je Maja končno doma. Obkrožena je z vso našo ljubeznijo in pozitivno energijo, ne sme pa še sprejemati obiskov. Še vedno gre za neke vrste izolacijo, saj se njen imunski sistem počasi izgrajuje nazaj,” pravi mama Dragica. Majo je bolezen presenetila, ko se je v Papirnici Radeče kot absolventka oddelka za grafiko Naravoslovno tehniške fakultete pripravljala na diplomsko nalogo. Vneto grlo je kazalo, da bi bilo dobro odstraniti mandlje in rutinski pregled krvne slike pred načrtovano operacijo ni puščal dvoma - akutna levkemija. Diagnoza ni spodnesla tal le njeni družini, temveč tudi okolici. Ko bolezen napade tako mladega človeka, se v ljudeh sproži zaščitniški nagon, ki se običajno poraja do žrtev velikih krivic. Pred samim sočutjem gre za iskanje možnosti, kako pomagati. In pri KANAL 2000 akutni levkemiji je najbolj uspešna terapija, ki bolnika povrne v polno življenje, presaditev kostnega mozga. V Majinem sorodstvu po matičnih celicah ni ustrezal nihče. Mladinski svet (MS) Sevnica je aprila v sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko medicino v sevniški osnovni šob organiziral jemanje vzorcev krvi od ljudi, ki bi bili pripravljeni postati člen v mednarodni verigi darovalcev kostnega mozga. Po šolskem hodniku se je vila vrsta 529 darovalcev, med katerimi ni bilo jeznih pripomb na čakanje in podobno. Bilo je le tiho upanje, da bi se ponovilo srečno naključje v Nemčiji obolelega Turka. Ker v več milijonskem mednarodnem registru zanj ni bilo primernega darovalca, so opravili testiranje še v njegovi rodni vasi in našli ustreznega med 150 krajani. Akcijo je MS ponovil še v Brežicah na Ekonomski in trgovski šoli, kjer seje odzvalo 58 ljudi, ter v Idriji. Maja in njena družina ne vedo, kdo in od kod je darovalec. Teh podatkov zdravniki ne dajo. Donor ostaja anonimen. Imajo zgolj namig, da je najbrž iz tujine. Trdno upajo na najboljši izid zdravljenja- Zelo so hvaležni vsem, ki so se v Sevnici, v Posavju in zunaj njega vpisali na to “listo življenja”. Z vsakim novim imenom imajo bolniki z levkemijo več možnosti za zmago nad boleznijo. Dejan Kmetič, ki se je od začetka Majine bolezni angažiral za pridobivanje čim večjega števila potencialnih darovalcev kostnega mozga, z Majino mamo in Zavodom za transfuzijsko medicino pripravlja še akcijo v Trebnjem in v Krškem. B.D. rojstva v porodnišnici brežice Nuša Zorin je svojega prvorojenca Jako, ki so ga že ob rojstvu zaznamovale okrogle številke, tehtal je namreč natančno 3500g in je meril 50 cm, povila v brežiški porodnišnici. S partnerjem Andreasom sta se za Brežice - stanujeta namreč v Kozjem -odločila zaradi bližine pa tudi kakovosti storitev. Rojstva od 29. avgusta do 13. septembra 2005 Deklice so rodile: Andrejka Vertovšek iz Stolovnika, Anja Martinjak iz Nemške vasi, Mateja Mirt iz Brestanice, Mojca Senica iz Brežine, Nataša Lisec z Rožnega, Cvetka Hudoro-vac z Gorice, Elvira Selimovič iz Brežic in Cvetka Krejačič iz Brežic. ^ Dečke so rodile: Martina Reberšak iz Cumovca, Melita Bromše iz Anž, Lucija Hočevar iz Sevnice, Anuška Zorin iz Kozjega, Tatjana Deržič iz Rigonc, Silvija Bevc iz Leskovca pri Krškem in Katja Mlinarič s Senovega. poročili so se Mihaela in Aleš Kučič se poznata že skoraj celo življenje, zbližala pa sta se pred približno šestimi leti. Zaenkrat stanujeta pri nevesti v Kostanjevici, v prihodnosti pa si bosta, če bo vse teklo po načrtih, zgradila svoje gnezdece. Večer pred “usodnim ” dnevom so samski fantje tako na nevestinem kot na ženinovem domu postavili mlajčke - smrekico so najprej olupili in priložili desko z napisom, s katerim so bodočemu paru zaželeli obilo sreče v zakonu. Sicer pa sta si Aleš in Mihaela prstane izmenjala na mokriškem gradu, nato pa še lučaj daleč od nevestinega doma, v cerkvici na Slinovcah pri Kostanjevici. Na njuni poroki, ki sta jo načrtovala skoraj leto, se je zbralo preko sto svatov. Univ. dipl. socialna delavka in spreten pečar sta medene tedne preživela v Kopru, sedaj pa najbrž že razmišljata o prihodnosti, najbrž tudi o otrocih. Brežice 3. septembra sta se na Mokricah poročila Aleš Kučič iz Črneče vasi pri Kostanjevici in Mihaela Lešnjak iz Kostanjevice na Krki (njiju tudi predstavljamo), prav tako pa tudi Damjan Žugelj iz Ljubljane in Marija Sladoljev iz Novega mesta. 7. septembra sta si v Brežicah večno zvestobo obljubila Primož Prepeluh iz Panc in Anica Koprivc iz Brežic. 10. septembra sta si na Mokricah zlata prstana izmenjala Bojan Žulič iz Globočic pri Kostanjevici na Krki in Hermina Pezdirc z Dob, v Brežicah pa Toni Pirnar z Viher in Tanja Tomažin iz Straže pri Raki. Krško V Krškem so se 3. septembra poročili Jože Lipar iz Krškega in Martina Petrič s Senovega, Dušan Valentine iz Brežic in Alenka Kužner iz Starega Grada ter Jurij Dirnbek iz Krškega in Davorka Zrilič iz Novega mesta. V Kostanjevici na Krki pa so 3. septembra v zakonski stan stopili Borut Baznik z Dob in Andreja Selak iz Šentjerneja ter Andrej Jakolič in Petra Živkov, oba iz Ljubljane. Sevnica 10. septembra sta se poročila Ignac Keber iz Budne vasi in Mojca Pečnik iz Kamenice. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali- www.volkswagen.si Novi Polo. Z bogatim in privlačnim paketom Cool & Family. S štirimi vrati, klimatsko napravo, sodobnim bencinskim ali TD1 motorjem, sistemom ABS s komfortno zavorno asistenco, radiom s CD predvajalnikom, servo volanom, električnim pomikom stekel in daljinskim centralnim zaklepanjem je novi Polo Cool & Family tisto, kar želite od svojega avtomobila. Prepričajte se sami. Slika jf simbolna. Skupna poraba: 4.4-6,7111«) km. Emisije COj: U9 -161 glkm. Slovito vozil in modelov je «n' Radanovič Brežice d.o.o. Tei.: 07/49*92-155 Čemelčeva ulica 5, pax; 07/49-92-1^2 8250 Brežice Pogovor s Tonijem Baznikom “Sredi Kabula sem videl avtobus Integrala Brežice” Kabul, Brežice - S šestmesečne misije v okviru mednarodnih sil ISAF seje konec avgusta srečno vrnil Brežičan Toni Baznik, sicer višji vodnik v slovenski vojski. Baznik skrbi za kondicijo s kolesarjenjem, vadbo v fitnesu ali skoki s padalom in kot se je izkazalo, je bil kot član (elitnega) 10. motoriziranega bataljona dobro pripravljen na nevarni Afganistan. Tamkajšnji prebivalci gledajo smrti v oči vsak dan zaradi bolezni - v mesecu dni je v Kabulu zaradi kolere umrlo kar pet tisoč ljudi - min, streljanja, krutih kazni ali lakote, a tudi tujim vojakom ni prizanešeno. V Slovenijo je pred meseci prišla novica o (ne)sreči štirih slovenskih vojakov, ki so s hummerjem (vojaki mu pravijo hmnrner) zapeljali na neznano eksplozivno telo. Med njimi je bil tudi Baznik, ki se še vedno z nostalgijo spominja svojega “rešitelja”. Ali čutite kakšne posledice nesreče? V vozilu, ki nas je rešilo zanesljive smrti, je po detonaciji nastal velik pritisk, ki je uničen avto prestavil nekaj metrov vstran. V sprednjem zobu mi je počila korenina, eden od vojakov pa je imel nekaj težav z ušesom. Slovenci smo delovali na različnih lokacijah, mi - enota za globinsko izvidništvo - smo stanovali v kampu Julian, kjer so bili Kanadčani izjemni gostitelji. Kamp je mesto v malem, celo s športnim parkom, izvrstno zdravstveno službo, okusno hrano itd. Veliko kanadskih vojakov pozna Slovenijo, tudi Brežice, tako da nas pridejo ponovno obiskat. Kakšne so bile vaše naloge? Naše delo je bilo terensko, naloge so trajale od nekaj ur do enega tedna. Delovali smo v krogu 100 km, tudi v samem Kabulu, včasih sami, včasih v paru s kanadsko ekipo. Predvsem v zadnjih mesecih skoraj ni bilo dneva, da ne bi bil kdo od vojakov ISAF Poškodovan ali mrtev, na srečo smo Slovenci ostali živi in zdravi. Misija je bila zame gotovo velik test za samoocenjevanje tako fizične kot Psihološke pripravljenosti, Vzdržljivosti, obnašanja v kritičnih situacijah, razlikovanja dejanskega sovražnika od Provokatorja. Alije bilo v šestih mesecih °Paziti spremembe v deželi? Toni Baznik pred hummerjem Zahodne države se resno trudijo pomagati deželi, ki ni lačna, je pa civilizacijsko več sto let za nami. Kdor dežele ni videl, ne more verjeti, da ljudje kradejo vse - prerežejo električne žice in jih prodajo, preluknjajo vodovod, da napojijo kamele, iztrgajo parket in ga nato zažgejo - domači vojaki pa morajo, denimo, varovati gradbince. Moški, tudi vojaki in policisti, se po ulici sprehajajo s svojimi “tesnimi” prijatelji z roki v roki, žene pa hodijo z barvitimi burkami nekaj metrov za njimi. Zenske razen vladnih uslužbenk in nekaj upornic, ki ne nosijo burk, nimajo prostora v družbi, opaziti jih je le pri prenašanju vode in na tržnici, kjer je mogoče kupiti vse od orožja, nožev, mesa do super sodobnih avtomobilov. Na uličnih “zabavah” plešejo le moški, ki celo koketirajo s tujimi vojaki. Otroci so skrajno zanemarjeni, bojijo se celo igračk. Prebivalci odpadke mečejo na ulico, umivajo si le spodnji del nog, po državi pa se širi neznosen smrad po iztrebkih vseh vrst. Vrači šivajo rane kar z vrvico, nekateri živijo dobesedno v luknjah. Kako ste se ponovno privadili na Slovenijo? Afganistan je dežela mešanica modeme in kamene dobe - na trenutke zanimiva, a skrajno nevarna, zelo se je razrasel kriminal in trgovina z drogo - in neprimerna za turiste. Najbolj sem pogrešal drevesa, po prihodu domov grem rad v gozd, kjer gledam drevesa, kako rastejo, kako preprosta so. Afganistan sem doživljal kot prah, bedo, životarjenje, bolezen, a sem se relativno hitro navadil na življenje v Sloveniji. Sicer pa tudi v Afganistanu ni šlo brez iluzije na domovino; sredi Kabula sem na lastne oči videl avtobus Integrala Brežice -kot vsa tamkajšnja vozila, je bil tudi ta brez tablic, opazili smo tudi slovenski kamion in izdelke naših firm. Mojca Kosem V PRIJETNEM, MLADE KOLEKTIVU, DELO V TEl!EF Plačil Delo nudimo dvj kolektivu. Del od ponedeljl Pomagamo s posebnimi osoiili v Novi Ljubljanski banki smo za vse, ki so vas prizadele avgustovske vodne ujme, pripravili posebna posojila, s katerimi boste laže premostili težave pri odpravljanju posledic .te naravne nesreče. Znižali smo obrestne mere in stroške odobritve posojila. Odločite se lahko: * za osebno posojilo v gotovini, s časom odplačevanja do io let * ali za stanovanjski kredit, če potrebujete sredstva za večje Posege na prizadetih objektih. Ponudba posebnih posojil velja tako za stranke banke kot za dru9e prizadete, in sicer do konca leta. letujemo vam, da se za vsa pojasnila, ki jih potrebujete za oajem posebnega posojila, oglasite v najbližji poslovalnici oanke. Wvvvv,nlb.si ljubljanska banka Hov* ljubljanska banka «*«£, Ljubljana AKCIJA SEPTEMBER MAPO VEDI Izobraževanje 15. september Brežice - brezplačno predavanje ‘Temelji zdravih odnosov v družini”, ob 18. uri, dvorana območne obrtne zbornice 16. september Krško - dan odprtih vrat za potencialne prostovoljce, ob 17. uri, Mladinski center 19. september Sevnica - brezplačno predavanje “Kdaj začnemo otroka vzgajati-razvojne potrebe otrok”, ob 18. uri, LEKOS Galerija Ana 20. september Krško - brezplačno predavanje “Kdaj začnemo otroka vzgajati-razvojne potrebe otrok”, ob 18. uri, dvorana območne obrtne zbornice 22. september Brežice - brezplačno predavanje “Kdaj začnemo otroka vzgajati-razvojne potrebe otrok”, ob 18. uri, dvorana območne obrtne zbornice 26. september Sevnica - brezplačno predavanje “Vzgoja volje, vztrajnosti in prenašanje porazov”, ob 18. uri, LEKOS Galerija Ana 28. september Krško - brezplačno predavanje “Vzgoja volje, vztrajnosti in prenašanje porazov”, ob 18. uri, dvorana območne obrtne zbornice 27. september Krško - usposabljanje prostovoljcev za vodenje delavnic v okviru preventivnega projekta “Nam se rola brez drog in alkohola”, ob 10. uri, center za socialno delo 28. september Čatež ob Savi - brezplačna delavnica (prijave do 26. septembra) “Podjetniške priložnosti v EU” (možnost prijave na sejmu Batimat - gradbeništvo), ob 10. uri, Terme Čatež Za otroke 17. september Krško - MC direndaj (obisk Trške Gore in spoznavanje gozda), ob 10. uri, Mladinski center 24. september Krško - MC direndaj (jesensko ustvarjanje in rajanje), ob 10. uri, Mladinski center Kultura 16. september Kostanjevica na Krki - odprtje razstave “Nove razsežnosti” Tanje Špenko, ob 19. uri, Galerija Božidar Jakac 17. september Impoljca - večer s Francem Miheličem, ansamblom Barve sveta itd, ob 17. uri, DUO Brežice - punk rock fešta, ob 20. uri, klub MC 24. september Brežice - Gra(n)d rock Sevnica 2005 (Ego malfunction, razstava Mateja Leskovška), ob 20. uri, klub MC Sevnica - “hey ho, lefs go!” old pub rock’n’roll party z DJ Boškom, ob 21. uri, Mladinski center Prireditve 18. september Impoljca - razstava raznovrstnih buč, pokušina jedi, nastop Blanških vinogradnikov, popoldne, Dom upokojencev in oskrbovancev 19- 21. september Impoljca - dnevi odprtih vrat, od 9. do 12. ure, Dom upokojencev in oskrbovancev 25. september Hinje pri Šentjanžu - blagoslov nove kapelice, popoldan Šport 10. september Brežice - posavska liga malega nogometa, 16. september Brežice - rokometna tekma ŽRK Evroprodukt Brežice: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, ob 19. uri, športna dvorana 17. september Krško - nogometno srečanje med Krškim in Dravogradom, ob 16. uri, stadion Matije Gubca 24. september Brežice - državno prvenstvo v mnogoboju, stadion 28. september Brežice - rokometna tekma ŽRK Evroprodukt Brežice : RK Olimpija PLK za mlade... moda Madridčanka v Brežicah “Slovenci ste podobni Špancem” Brežice - Madridčanka Laura Garcia Perez se je po diplomi iz socialnega dela odločila, da si bo pridobila nekaj izkušenj s prostovoljnim delom v tujini. Tudi v Španiji namreč možnosti za takojšnjo zaposlitev mladih, predvsem v sociali, niso ravno blesteče. Leta 2002 se je tako preko programa Erasmus za nekaj mesecev preselila na Dansko, na začetku letošnjega leta pa je za eno leto prišla še v Slovenijo, saj je želela spoznati melos slovanske kulture. Tehtala je med Slovenijo in Italijo, a ji ni žal, da je izbrala ravno našo deželo. Kako so te sprejeli Brežiča-ni, pa mladi, kakšne so Brežice v primerjavi z večmilijonsko špansko prestolnico? Slovenci ste zelo podobni Špancem, mogoče na začetku malo bolj zaprti. Razlika med Madridom in Brežicami je očitna, tukaj je življenje bolj počasno, tam pa vsi drvijo. Tudi otroci se mi ne zdijo tako obremenjeni kot pri nas, omenim naj še kriminal, terorizem itd. Šolski sistem je sicer podoben slovenskemu, le pri študiju vas bolj “cartajo” (v Španiji ne poznajo absolventskega staža, op. p). Brežice so vsekakor lepa izkušnja, saj sem postala samostojna, bolj tudi cenim medosebne odnose, saj nimam televizije. Se pa včasih odpravim v kino. S katero skupino se največ ukvarjaš kot prostovoljka? Dejavna sem predvsem v mladinskem centru - zanj sem izvedela preko interneta - kjer Laura Garcia Perez sodelujem pri gledališki skupini, video projektih, izdelujem spletne strani. Največji problem je predvsem komunikacija, saj otroci ne govorijo angleško, sama pa sem tudi še začetnica pri učenju slovenščine. Obiskovala sem sicer tečaj, zadnje čase berem kakšne knjige za otroke, poslušam ljudi na cesti, v trgovini in podobno. Že septembra pričnemo z začetnim tečajem španščine, pri čemer se bom trudila, da si bodo tečajniki res kaj zapomnili in se ne le učili na pamet, za kar pa je seveda potrebno veliko priprav. Ali kaj pogrešaš? Mogoče več dogajanja. Tudi zato smo v centru v nedeljo pripravili obilo kulturnih in zabavnih vsebin, od gledališke in žonglerske predstave, fotografske in likovne razstave, risarske zabave za otroke do koncerta itd. Zelo veseli smo bili, da smo k sodelovanju pritegnili Foto video grupo Piksl, Likovno družino KUD-a Franc Bogovič iz Dobove, Društvo zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega in še koga. Brežice so lep kraj, zato upam, da se kdaj še vrnem. Mojca Kosem DŠB Brežice Brežice - Društvo študentov Brežice niti med tokratnimi poletnimi počitnicami ni mirovalo. Konec junija so letos prvič v Pečicah pripravili enodnevni festival “Rock Pečice”, na katerem je okrog dvesto poslušalcev prisluhnilo trem posavskim in dvema ljubljanskima glasbenima skupinama. Julija je lepo uspela športno rekreativna DŠB Špica, s katero so hoteli brežiški študenti mladim ponuditi spekter športnih dejavnosti, od paint bal-la, odbojke in iger brez meja. Konec julija pa so brežiški študenti sprejeli enajsterico študentov s slovenskimi koreninami iz tujine (iz ZDA in Argentine), za katere so pripravili športni dan na Krki. Zadovoljstvo je bilo obojestransko, naši rojaki pa so obljubili, da se še vrnejo v Brežice. DŠB Brežice za študente in dijake tudi z novim šolskim letom organizira DšBus, ki bo oktobra v obe smeri (MB, LJ) stal le 700 SIT. V soboto, 24. septembra, pa se bodo mladi ponovno odpravili v Garda-land, odhod bo ob 3.45 oz. 4. uri. M.V. Torej nadaljujmo z našo temo - modni trendi jesen/ zima 2005/06. Tokrat bom pisala o barvah, krojih in vzorcih oblačil. Če začnemo pri vzorcih, lahko še enkrat omenim težko pričakovan karo, veliko bo simetrije in glede na različne sloge lahko pričakujemo izredno veliko lepih “novih” vzorcev. Barve bodo na splošno bolj raznolike, bolj žive in vsekakor jih bo več kot kdaj prej. Nikakor ne bomo ostali le pri standardnih barvah, ampak so prodrle tudi vse ostale, seveda bolj umirjenih tonov. Veliko bo tudi mešanja barv. Ne bosta samo črna in bela, ampak cela paleta lepih, umirjenih tonov od oranžne, zelene, modre, rdeče... ter zemeljskih naravnih tonov. Materiali, kot so tvid, žamet, jeans in kort bodo še naprej prisotni v vaši garderobi. Posamezni kosi oblačil bodo torej odvisni od sloga. Vsekakor pa je treba omeniti, da se modni oblikovalci trudijo ženski obleči krilo. V modi bodo vse vrste kril - balon krila, ozka, dolga..., kakšno boste želeli. Enako velja za hlače, majice..., vse bo odvisno od sloga, za katerega se boste odločili. Več o prihajajoči modni sezoni še v naslednji številki SavaGlasa. Lea Sinko Štraus Prvi šolski dan Zopet je prišel 1. september in s tem tudi novo šolsko leto. To leto bo zame in za moje sošolce zadnje leto v OŠ Blanca. Prav nič se ne veselim, ko pomislim na naslednji september, saj takrat ne bom več videla'vseh svojih sošolk in sošolcev. Vsak bo odšel po svoje oziroma v tisto srednjo šolo, ki ga veseli. Med počitnicami sem komaj čakala, da bo prišel prvi šolski dan, z njim pa kup zvezkov na pisalni mizi, klepetanje s sošolci med odmori, dobre pa tudi slabe ocene... Pa je le prišel četrtek in tako kot vsako leto sem se zopet srečala s sošolci in se veselila z njimi. Marsikdo pa ni bil navdušen, da je počitnic že konec in bo moral zopet sedeti za šolsko klopjo in poslušati šolsko snov. Ta dan sem komaj čakala, da bo ura dve in se bom lahko odpravila v šolo. Ob pol treh popoldne smo se vsi učenci 9. razreda zbrali v učilnici za tehnično in likovno vzgojo, kjer so nas že čakali učbeniki, zvezki, delovni zvezki in vsi ostali pripomočki, ki smo jih naročili. Naš razrednik Franci Kranjec nam je prebral nekaj pomembnejših stvari, kot so letni delovni načrt, hišni red in nam predstavil novosti v devetletki, medtem pa so imeli naši starši roditeljski sestanek z gospo ravnateljico. Potem smo odšli v šolsko telovadnico, kjer smo si skupaj ogledali predstavo Mali princ, ki so jo odigrali člani društva Za boljši svet iz Maribora. Govori o dečku z drugega planeta, njegova najboljša prijateljica pa je vrtnica, ki veni. Princ se odpravi v svet, da bi našel zdravilo za svojo vrtnico. Na poti spozna veliko ljudi, ki so obsedeni z delom, zaljubljenostjo, denarjem, učenjem itd. Na koncu ti ljudje spoznajo, da morajo v svet gledati s srcem, se imeti radi, si prisluhniti in imeti čas za svoje otroke in igro. Predstava mi je bila zelo všeč in upam, da si jo bo ogledalo čim več ljudi, tudi tistih, ki še niso dojeli, da si vzamejo premalo časa za družino in prijatelje. Počitnic je konec in upam, da si bomo sošolci in učitelji med seboj prisluhnili in se razumeli, saj smo skupaj zadnje šolsko leto. Petra Omerzu, 9. razred OŠ Blanca Vedno več zanimanja za rabljene učbenike Krško, Brežice - Mladinski center Krško in Agencija za mlade Punkt sta prvo septembrsko soboto pred Agencijama za mlade PUNKT v Krškem in Brežicah že četrtič organizirala tradicionalni “Sejem šolskih knjig”. Letošnjega sejma seje udeležilo preko sto prodajalcev in kupcev. Tako kot vsako leto so prodajalci tudi tokrat neprodane knjige zaupali Punk-tu, ki jih je zanje prodajala še ves teden. Če komu še vedno ne bo uspelo prodati knjig, lahko to stori preko interneta in sicer preko foruma na prenovljeni strani Mladinskega centra Krško www.mc-krsko.si. V peklu Kyle LeBlanc je Američan, ki dela v Rusiji. Ko preko telefona sliši, daje nekdo napadel njegovo soprogo, hiti domov, vendar pride prepozno. Morilca oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov in Kyle je prisiljen vzeti pravico v svoje roke. Ko ubije morilca, ga obsodijo na dosmrtno ječo brez možnosti pogojnega izpusta. Ruski zapor, kamor so ga poslali, je neusmiljen kraj, kjer se upravnik zabava s prirejanjem dvobojev med zaporniki in zbiranjem denarja za stave. Derma Art ... LASERSKI KABINET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) Napad na policijsko postajo št. 13 Do konca leta je ostalo le še nekaj ur, policijka postaja št. 13, ena izmed naj starejših policijskih postaj Detroita, je tik pred zaprtjem. Ob hudem snežnem metežu in nevarnih cestah na novoletno noč dela le nekaj policistov, ko pripeljejo skupino zapornikov. Na policijsko postajo kmalu vlomita oborožena zamaskiranca in napadeta stražo iz avtobusa. Ob tem naletita na odpor, vsem na postaji pa je jasno, da prihaja še hujše. Napadalci so prišli rešit mafijskega kralja Bishopa in streljali bodo na vsakršno oviro. Policisti in zaporniki se morajo tokrat povezati in skušati zatreti napad. Letalec Enanajfascinantnejših osebnosti 20. stoletja - Howard Hughes, je bil industrialec, glamurozni filmski producent in neustavljivi ameriški inovator, predvsem pa je bil pilot. V tem spektakularnem epu se je režiser Martin Scorsese osredotočil na najplodnejše obdobje Hughesovega življenja; to je bil čas izjemnih inovacij v letalstvu, divjih ljubezenskih zgodb (vključno s tisto s Katherine Hepburn) in neusmiljenih korporacijskih bitk. Pripravite se za najbolj izjemen polet s Hughesom - milijonarjem, genijem in norcem. Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE LASERSKO ODSTRANJEVANJE: MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC KOŽNIH IZRASTKOV LASERSKI PILINGKOŽE DanieIaTruden,w\nv.dermaait^ ŠPORT intervju Uspešen rokometaš je tudi strasten ribič Brežice - 28-letni Brežičan Gorazd Škof, sicer po mami Črnomaljec, po očetu pa Pišečan, ni le eden najuspešnejših posavskih športnikov vseh časov, pač pa tudi vzor mladim tako glede športnega obnašanja, zdrave motivacije in veseljaštva. Čeprav uspešen, ni pozabil svojih starih prijateljev. Na tekmah ■ tudi v tujini - ga pogosto spremlja nekaj deset zvestih Posavcev, kar je redkost v slovenskem in evropskem športu. V rokometu je kako desetletje - začel je namreč precej pozno, pa ne razmišlja, da bi se poslovil na vrhuncu kariere, se pa ne bi branil nastopati tudi za kakšen tuji klub. Gorazd pravi, da se iz poraza veliko naučiš, prave prijatelje pa spoznaš ravno takrat, ko ti ne gre. Športna pot gaje od posavskih klubov - v Brežicah je njegov talent prepoznal Valja, “odkril” pa ga je Abas Arslanagič, vodila v Trimo in Gorenje, lani je prestopil med laške „pivovarje”. Letošnja sezona je pred vrati, kako je s tvojo pripravljenostjo? Pred kratkim smo sanirali poškodbo pete, večjih težav ni. Španska pripravljalna turneja je pokazala marsikaj, na žalost smo nekaj dobljenih tekem na koncu izgubili, sicer pa bo sezona še dolga. Rokometni vratar mora biti vsaj enako če ne še bolj fizično pripravljen kot igralci, več pozornosti pa trenerji seveda posvečajo raztegovalnim vajam. Kako so te sprejeli v knežjem mestu? Za začetek so mi dali dres z dvanajstico na hrbtu, ki je bila doslej vedno moja številka, razen v Gorenju. S finančnega vidika sem seveda napredoval, pogoji treninga so boljši - dvorana je ena najboljših v Evropi, trener Miro I‘ožun pa je najboljši, saj ima 2elo human sistem. Pred tekmami je sicer vedno nekaj nervoze, a je na domačem igrišču vedno boljše igrati kot na gos- Gorazd Škof tovanju. Domače občinstvo te v trenutkih kar ponese, kar pa ne pomeni, da ravno takrat ne zagrešiš kakšne napake. Doma pred TV ekranom je vse lahko. Letos nas bo v slovenskem prvenstvu verjetno resno ogrožalo le Gorenje, v ligi prvakov pa praktično vsi. Tvojo športno pot večina ljudi pozna, ali bi se še enkrat odločil za rokomet? Velika verjetnost je, da bi se odločil za nogomet. Sicer pa rokomet, tako kot vsak drug šport, kroji ravno denar. Tudi zato bi po mojem mnenju morali v Posavju ustanoviti močno moško ekipo domačih igralcev, ki bi lahko konkurirala najboljšim tudi v 1. a ligi. Na svojo kariero sem ponosen, tudi starši me spremljajo skoraj na vsaki tekmi, Šlovenija je nenazadnje evropski podprvak, z Gorenjem sem osvojil vrsto naslovov, tudi evropski superpokal, s Pivovarno Laško pa bi želel osvojiti evropsko krono. Morda pa bom kdaj zaigral tudi za tuji klub, če bom dobil kakšno dobro ponudbo. Ali ostane kaj časa za hobije? Bolj malo. Trenutno sem na začasnem bivanju v Celju, kjer je časa za uživanje malo. Treniram po dvakrat na dan, tekme pa imamo pogosto ob nedeljah. Zares pa uživam na morju in v ribolovu na Krki in Savi. Letos sem denimo ujel 75 cm dolgega soma. Mojca Kosem Skačejo tudi poleti Moravče - Posavska smučarska skakalca Aleš Zorič in Tim Sevšek, člana ŠD Gora, sta na prvi tekmi državnega prvenstva za “pokal Cocta” na smučarski skakalnici v Moravčah dosegla dobri uvrstitvi. Med 57 skakalci v kategoriji do 9 let je bil Alen Zorič deveti, Tim Sevšek pa je zasedel 23. mesto, kar je dobra iztočnica za naslednjo tekmo, ki bo 24. septembra na domači skakalnici v Sp. Dulah pri Krškem. Alen Zorič in Tim Sevšek atletika Mladi Brežičani blesteli na mitingu Brežice - Na sredinem že 20. mednarodnem atletskem mitingu v Brežicah je zopet nastopilo precej vrhunskih atletov in atletinj iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Nekateri brežiški upi so znova opozorili nase. V kategoriji članov je Tomaž Bogovič zasedel 3. mesto v metanju kladiva, Marko Špiler je bil z novim rekordom v suvanju krogle drugi, Jure Rovan je bil v skoku ob palici tretji, Rožle Bučalo je bil četrti tako v skoku v višino kot v daljino, prav tako četrti je bil Mitja Ogorevc v teku na 100, Maja Petan je bila prva v teku na 100 m čez ovire, Maruša Deržanič je zasedla 3. mesto v skoku v daljino, prav tako tudi Mateja Drobnič v skoku ob palici. radiogoniometrija Tri medalje z EP Krško - V četrtek seje iz Srbije in Črne gore vrnila državna reprezentanca Slovenije s sedmerico članov krškega in sevniškega radiokluba, ki so posegli tudi po naj višjih uvrstitvah na EP v amaterski radiogo-niometriji doslej. Adrijana Moškon (Radioklub Krško) je v kategoriji ženske do 19 let -kratki val osvojila zlato medaljo, v isti kategoriji so dekleta v sestavi Adrijana Moškon, Eva Mirtič in Maja Marušič (vse Radioklub Krško) osvojila ekipno srebrno medaljo ter ekipno bronasto medaljo v kategoriji ženske do 19 let - ultra kratki val. karate Jelerjeva z dvema medaljama Čakovec - Na sobotnem karate turnirju so nastopila tudi tri dekleta KBŠ Rajhen-burg. Marija Jeler je v kategoriji kadetinj in članic osvojila bron, med članicami nad 60 kg pa sta se Danijela in Jasmina Grilc uvrstili na 3. oz. 5. mesto. ftVTo/noBiuzE/n Citroen C4 coupe VTS je Chroenova najzmogljivejša, sPortna različica, nenavadne-§a videza in z neobičajnimi, a Vendar zanimivimi rešitvami v. notranjosti. Morda komu niso všeč nekatere oblikovne rešitve, kot na primer podolgovat lok strehe, ki se za-Niuči v visok zadek z lomlje-vln) steklom zadnjih vrat in /nim spojlerjem na prelomu, nehote rahlo zastira pogled a2aj. Morda bo kdo vihal nos a(l obliko, ki je skoraj ne-rimerljiva z ostalimi pred-avniki tega razreda. A dej-i' 0 °staja - C4 coupe VTS ^aktiven in izviren, toli-b°lj v metalno rdeči pre- Motor: encinski štiri valjnik, 16V Prostornina: 1997 cm3 <130^ m°J: 180 ™ -J^on 202Nm pri4750/min. Citroen C4 coupe VTS obleki! ana nekaterim ni všeč, pa je Zgodbo o všečnosti bi lah- potrebno poudariti, da pripo-ko ponovil tudi zaradi zas- more k varnosti tako zaradi nove notranjosti. Design in učinkovitejšega delovanja osrednji nepremični del vo- zračne blazine kot zaradi lanskega obroča, ki se ne pre- dostopnosti pomembnej ših mika z obročem, sta povsem stikal, nova tudi za ljubitelje Citroe- C4 VTS je nesporno sodo- nov. Nanje se je seveda po- ben coupe z linijami in za-trebno privaditi. Čeprav snovo, ki bo morebiti širše nepremični sredinski del vol- sprejemljiva šele čez kakšno leto, a Citroen ne bi bil Citroen, če ne bi bilo tako. Toda estetika je prav tako nesporna kot športni duh, ki ga izraža. Zabava je zagotovljena. In to tudi ne dopušča dvomov, čeprav je v športnem smislu manj izrazit kot na primer primerljiva in konkurenčna Megane ali Astra. Velikokrat govorimo o razmerju kakovost/cena. Ko pa gledamo na razmaje z vidika zadovoljstvo/cena, je C4 coupe VTS v samem vrhu. Predvsem je pri tem mišljena najzmogljivejša različica s 180 KM, z dvolitrskim bencinskim motorjem s 16 ven- Zmogljivosti: - najvišja hitrost 227 km/h - pospešek 0-100 km/h: 8,3 s - poraba po podatkih proizvajalca: 11,7/6,5/8,41/1 OOkm - testno povprečje: 10,5 1/ 100 km rokomet Pred začetkom zmaga Brežice - Brežiški župan Ivan Molan in podžupan Davor Račič sta pred začetkom sezone v 1.A državni ligi sprejela predstavnike Ženskega rokometnega kluba Euro-produkt Brežice. Slednje vstopajo v sezono s kakovostnimi domačimi igralkami, med njimi tudi kadetskimi in mladinskimi reprezentantkami Barbaro Varlec in Urško Videnič oz. Anjo Veble, ter dvema igralkama iz Škocjana, najbolj zveneče ime v ekipi pa bo gotovo posojena Krimova igralka Tanja Dajčman. Za cilj so si postavile 4. mesto v državi. Sezona se prične že to soboto s tekmo proti Ptuju na domačem igrišču. Preteklo soboto pa sta se v Brežicah na dnevu ženskega rokometa predstavili okrepitvi članske ekipe, Filipa Ačkar in Tjaša Nadu iz Škocjana. Brežičanke so sicer igrale brez domačinke Varlečeve, prav tako se jim še ni pridružila Dajčmanova. Kljub preveliki nervozi in precej zapravljenimi napadi je zmaga za igralke velika spodbuda na začetku prvenstva, velja pa naj tudi kot povabilo gledalcem. T Avtocenter RAN N d.o.o. vabi k sodelovanju PRODAJALCA ALI PRODAJALKO NOVIH VOZIL za določen čas s poskusnim delom z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Zaželjene delovne izkušnje na področju avtomobilizma, vozniški izpit B kategorije, pasivno znanje angleškega jezika, poznavanje računalniških programov, prirojen občutek in smisel za prodajo, urejen videz. Prijave: Avtocenter RANN d.o.o., Cesta svobode 37, Brežice ali po e-mailu: prodaja@avtocenter-rann.si Prijave pošljite do 20.9.2005. tili, ki tudi glede opreme vsebuje skoraj vse, kar bi si lahko v tem razredu želeli. Na izbiro je celo več vrst dišav v integriranem osvežilcu zraka za prijetnejše počutje v notranjosti. ni so pregledni celo pri močni svetlobi v oči, kar je tudi ena od novosti. Lega na cesti je zanesljiva, nevtralna, tudi pri ostrejših zahtevah voznika. Naveza s 5-stopenjskim menjalnikom je žal zgolj solidna, Motorje odločno zmogljiv saj bi v tak coupe nesporno sodil in živahen. Vožnja je zabav- novi 6-stopenjski, ki ga pre-na, že pri vrtenju nenavadne- more celo dizelska različica, ga volana, merilniki na sredi- Aleksander Krebelj ____________________________________________RAZVEDRILO__________________________________________________ stran 12 Sava Glas, 15.9-2005 E ORO MftGRftDMft KRIZftMKft OVEM Potovanje vam bo poslovno koristilo, vendar bodo stroški precejšnji. Naveličali se boste zahtevnih ljudi okoli vas, povejte jim to. Vsi poskusi, da bi izboljšali samega sebe, se bodo posrečili. Dobro premislite, preden sprejmete pomembne odločitve. Nepredvidene okoliščine lahko vplivajo na vašo vsakdanjo rutino. Pogumno se podajte v družbo, kjer se vam obetajo zanimivi pogovori. DVO JČKA Obeta se vam srečanje z zanimivo osebo, še posebej če se boste podali v filantropsko skupino ljudi. Partner bo prenapet, če se mu ne boste dovolj posvečali. Pri delu boste napredovali. r m Vznemirila vas bo odtujitev vrednega predmeta. Izboljšajte svojo prehrano. Dodatno popoldansko delo se vam lahko pošteno obrestuje. Pazite le, da se ne boste zapletli v medsebojne afere. LEV Družite se in potujte z ljudmi, ki vam lahko razkrijejo marsikatero poslovno skrivnost, povabite jih domov. Posvetite se partnerju, ki se čuti zapostavljenega. Vaš srečni dan bo četrtek. DEVICA Vašega partnerja boste spravljali ob živce ta teden, razlog za to iščite v vašem nezanimanju zanj. Namesto prepiranja doma izberite družbo prijateljev in počnite skupaj kaj zabavnega. TEHTNICA Ne dovolite svojim najbližjim, da se vmešavajo v vaše delo in posle, vendar tudi oni ne bodo navdušeni nad vami, zato ker menijo, da ne postorite dovolj doma. Premislite o potrebnih spremembah. ŠKORPIJON Znašli se boste ujeti v enosmernem odnosu. V službi boste izboljšali učinkovitost delovnega procesa. Zaradi partnerja lahko zaidete v finančne težave. Sorodniki vam bodo naklonjeni. STRELEC Posvetite se pomembnim uradnim papirjem. Odločite se, kaj vam je najpomembnejše v življenju in se te odločitve držite. Spomnite se starega prijatelja, ki vas pogreša. KOZOROG Počitek in sprostitev vam bosta bolj koristila, kot ste mislili. Težke misli in besede zadržite zase. Vaši talenti bodo prišli do izraza in nadrejeni bodo nadvse zadovoljni z vami. vodnar Pazite, kaj govorite, prehitro vam lahko uide pomemben oseben podatek. Vaša diplomatska drža vas lahko reši iz neprijetne situacije. V službi le pogumno pokažite svoje ideje. Vaš partner bo poln energije in zelo zahteven, zaposlite ga s kakšno fizično aktivnostjo. Grozi vam manjša nesreča, predvsem zato, ker boste nezbrani. Vaš srečen dan bo sobota. Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada - knjižna nagrada Saša Kidžin, Veni še 5 a, 8273 Leskovec pri Krškem 2. nagrada - zgoščenka Viktor Balon, Brezovica 24, 8259 Bizeljsko 3. nagrada - kaseta Ljudmila Bdhm, Jožeta Šavriča 12, 8257 Dobova Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: SKALA, KATAR, IMENO, NIN, KOKOS, PELOTAS, NADA, EREMITAŽA, MN, LIN, NABERNIK, ITINERAR, IKE, SRNA, TAST, TE, LOS, VARAN, EJRENE, EKATA, RASTER, CETAN. Geslo: VODOVODNI STOLP Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 23.9.2005, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko! ZNAMKA JAPONS. PERZIJSKI SLOV. IGRALEC ŽNIDAR- ŠIČ TERME PRI PADOVI BLEDOST SESTAVIL BOJAN MACUR ARAŠID ZEMELJSKI VOSEK LESTER PEARSON MORSKA RIBA GRŠKA UOGINJA ZMAGE MOTOOKIOV REKA NA KAVKAZU AMER. PEVEC MICHAEL MESNA ZOLAJEV JUHA ROMAN OGLAS PRITOK GANGESA 1 HOKEJSKI SILVO DENARNA ENOTA KLUB NAZIV ZA POLKOVN. V ITALUt 5 POKVAR- JENEC VEZNIK a. MESTO BABILONIJE ITALIJANSKI NOGOMETAŠ 6 SODNIK V SR, MITOL PODZEMLJU LJUBEZEN NASLOV ZNANE POPEVKE ČUKOV CITRO- ENOV AVTO VAŽA, drn BRATOV SIN 4 JAPON, POLITIK MAJATA KADMOVA HČI JANEŽ ANTON MARTI MAKED. N. HEROJ 3 SIROTA RIMSKA BOGINJA JEZE NEMŠKA IGRALKA NASTAŠJA VRSTA DRGANSKII- SPOJIN OTRIN VARIANTA 8 SIMON LAPLACE POGLAVAR 2 AVGUST LEBAN VOLKOVI? KNJIGE O DŽUNGLI EDINEC AED0NE VGRMltOl. KONJENIK, VREZ Pošljite rešitev cele križanke, ne le gesla! Fotokopij ne upoštevamo! Kino servis Brežice Četrtek, 15.9., in petek, 16.9., ob 18.30 Zaporniško dvorišče, akcijska komedija, in ob 20.30 Herbie: s polnim gasom, komedija; sobota, 17.9., in nedelja, 18.9., ob 18.30 Herbie: s polnim gasom in ob 20.30 Zaporniško dvorišče; četrtek, 22.9., in petek, 23.9., ob 18.30 Tašča, da te kap, komedija, in ob 20.30 Učinek metulja, triler; sobota, 24.9., in nedelja, 25.9., ob 18.30 Gospodarji Dogtowna, akcijska drama, in ob 20.30 Tašča, da te kap; četrtek, 29.9., ob 18.30 Dežela živih mrtvecev, grozljivka, in ob 20.30 Fantom iz opere, mjuzikl. Kulturni dom Krško Četrtek, 15.9., ob 19. uri Blue-berry, vestem; petek, 16.9., ob 18. uri Fantastični štirje, znanstvenofantastična akcija, in ob 20. uri Tašča, da te kap, komedija; sobota, 17.9., ob 18. uri Fantastični štirje in ob 20. uri Blueberry; nedelja, 18.9., ob 18. uri Tašča, da te kap; četrtek, 22.9., ob 19. uri Krvava romanca, kriminalna grozljivka; petek, 23.9., ob 18. uri Herbi: s polnim gasom, akcijska komedija, in ob 20. uri Krvava romanca; sobota, 24.9., ob 18. uri Herbi: s polnim gasom in ob 20. uri Krvava romanca; nedelja, 25.9., ob 18. uri Herbi: s polnim gasom; četrtek, 29.9., ob 19. uri Gospodarji Dog-towna, akcijska drama. Kulturna dvorana Sevnica Petek, 16.9., ob 17. uri Navihana druščina - 2. del, družinska komedija; petek, 23.9., ob 17. uri Hitra zebra, animirana družinska komedija; sobota, 24.9., ob 20. uri V objemu čarovnice, domišljijska komedija. RECEPT Z A VSftK Bučna juha Postopek: Čebulo olupimo in narežemo na tanke rezance. Meso jedilne buče narežemo na centimeter velike kocke. V kozici razpustimo margarino in na njej popražimo čebulo, da ostekleni. Dodamo na kocke narezano bučo in jo na zmernem ognju popražimo. V posodo prilijemo 1,51 vode, pridamo dve jušni kocki in kuhamo toliko časa, da se buče zmehčajo. S paličnim mešalcem ali univerzalnim mikserjem juho zmiksamo. Začinimo s soljo in poprom. Pinjole v ponvi na šibkem ognju opečemo brez maščobe. V juho vmešamo kislo smetano in lahko postrežemo v izdolbeni buči, po vrhu pa potresemo še pražene pinjole in sesekljan koper. Juho lahko postrežemo tudi hladno. Endivija z gorčičnim prelivom Postopek: Jajci trdo skuhamo, ohladimo, olupimo in sesekljamo. Toast narežemo na kockice in jih zlato ijavo opražimo na margarini. Na opražene kocke stresemo česen, vse skupaj premešamo in odstavimo. Slanino narežemo na tanke pramene in hrustljavo ocvremo v ponvi. Poberemo iz ponve in odcedimo na kuhinjskem prtiču. Solato očistimo, operemo in dobro odcedimo. Iz kisa, soli in popra zmešamo solatni preliv. Z njim prelijemo endivijo, premešamo in razdelimo na krožnike. V kozici segrejemo smetano, da zavre. Odstavimo jo s štedilnika in ji primešamo gorčico in rumenjaka. Omako segrevamo na majhnem ognju, da se zgosti. Z njo prelijemo solato. Potresemo z opraženimi kruhovimi kockami, s sesekljanim jajcem in slanino. Takoj ponudimo. Sestavine za 4 osebe Sestavine: 2 jajci 5 kosov toasta 40 g margarine 1 strok česna 80 g prešane slanine 1 glavica endivije (srednje velika) 3 žlice jabolčnega kisa 1/41 sladke smetane 0,5 čajne žličke gorčice 2 rumenjaka sol, beli poper Sestavine za 5 oseb Sestavine: 100 g čebule 1 kos mesa jedilne buče 50 g pinjol 1 žlica sesekljanega kopra 100 g kisle smetane 2 jušni kocki sol, poper _________________________________________________OBČINA BREŽICE________________________________________________________ stran 13 Sava Glas, 15-9.2005 Organizacija javne zdravstvene službe na primarni ravni OBČINA Brežice Na osnovi Zakona o zdravstveni dejavnosti iz leta 1992 (Ur.l.RS štev. 9/92) mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni zagotavlja in določa občina. Osnovno zdravstveno varstvo je v občini Brežice organizirano preko javnega zavoda Zdravstvenega doma (ZD) Brežice in preko zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, ki opravljajo dejavnost na podlagi podeljene koncesije. Plačnik zdravstvenih storitev je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ustanovitelj zavoda in koncedent pa je Občina Brežice. Na državni ravni niso bila izdelana natančnejša merila o tem, kakšno razmerje naj bi se vzpostavilo med izvajalci, ki opravljajo javno zdravstveno službo na primarni ravni v javnem zavodu oziroma kot zasebniki. Na Občini Brežice se je v preteklosti izkazala potreba po določitvi takšnega razmerja, saj je bilo potrebno pretehtati prednosti in slabosti ene in druge oblike izvajanja javne službe in določiti takšne cilje, ki naj bi v največji meri zadovoljili interese celotnega prebivalstva občine, še posebej pa šibkejših skupin. Pri podeljevanju koncesij je potrebno tudi pretehtati pozitivne in negativne finančne posledice, ki jih ima lahko zaradi podelitev koncesij zdravstveni zavod in ustanovitelj tega zavoda. Iz navedenih razlogov je strokovna služba Občine Brežice v letu 2003 pripravila gradivo, ki je obravnavalo to tematiko. Pri pripravi gradiva je bilo potrebno upoštevati tudi priporočila in tolmačenja Ministrstva za zdravstvo, ki jih je izdalo po sprejemu Zakona o zdravstveni dejavnosti leta 1992 glede podeljevanja koncesij v osnovnem zdravstvu, iz katerih je bilo razvidno, da se mreža javne zdravstvene službe do sprejema plana zdravstvenega varstva ne sme širiti. To je pomenilo, da so koncesije za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti na občinski ravni lahko pridobili le že zaposleni v javnem zavodu ob izpolnjevanju zakonskih pogo- jev. S pridobitvijo koncesij jim je delovno razmerje v javnem zavodu prenehalo. Tudi po sprejemu plana zdravstvenega varstva se glede širitve mreže javne zdravstvene službe ni nič spremenilo, kar je bilo s priporočilom ministra 20.2.2002 še posebej poudarjeno. Gradivo je obravnaval Občinski svet občine Brežice in marca 2003 sprejel sklep o podeljevanju koncesij na primarni ravni. V zvezi s podeljevanjem koncesij je v sklepu določeno naslednje: Občina naj bi s podelitvijo koncesij, ob upoštevanju smernic Nacionalnega programa zdravstvenega varstva, specifičnih zdravstvenih in demografskih razmer v občini ter ob postopnem prehodu iz minimalnih na ciljne standarde, dosegla razmerje 50:50 med zaposlenimi v zavodu in zasebniki (razen tam, kjer je cilj ohranjanje celotne dejavnosti v javnem zavodu). Glede na sedanje stanje ter ob upoštevanju prej omenjenih ciljev se podeljujejo koncesije v osnovnem zdravstvu občine po posameznih področjih največ v naslednjih obsegih: - Splošna in družinska medicina - podelijo se največ še tri koncesije (trenutno stanje: v javnem zavodu je sedaj 8 ekip, v zasebništvu sta 2 ekipi). Praviloma se podeljujejo koncesije v obsegu, ki ga je posamezna ekipa opravljala v Zdravstvenem domu Brežice do podelitve koncesije. Praviloma se podeli največ ena koncesija na leto. - Pediatrija - koncesije se ne podeljuje (trenutno stanje: v javnem zavodu je 1,5 ekipe, v zasebništvu je 1 ekipa). - Šolski dispanzer - koncesije se ne podeljuje; cilj je, da se dejavnost v celoti ohrani v javnem zavodu (trenutno stanje: v javnem zavodu 1,5 ekipe, v. zasebništvu ni ekip). - Zobozdravstvo za odrasle - koncesije se ne podeljuje (trenutno stanje: v javnem zavodu je 2,5 ekipe, v zasebništvu so 3,5 ekipe). Mladinsko in otroško zobozdravstvo - koncesije se ne podeljuje; cilj je, da se dejavnost v celoti ohrani v javnem zavodu (trenutno stanje: v javnem zavodu je 2,39 ekipe, v zasebništvu 0,5 ekipe). Patronažna služba -podelijo se največ tri koncesije (trenutno stanje: v javnem zavodu je 7,7 patronažnih sester, v zasebništvu ni nobene), koncesije se podeljujejo postopoma, praviloma največ ena na leto. Urgentni reševalni pre- vozi - koncesije se ne podeljuje; cilj je, da se dejavnost v celoti ohrani v javnem zavodu. - Neurgentni reševalni prevozi - koncesije se ne podeljuje; cilj je, da se dejavnost v celoti ohrani v javnem zavodu. Pred podelitvijo katerekoli koncesije Zdravstveni dom Brežice pripravi natančno analizo o finančnih in drugih posledicah, ki jih povzroči odhod posamezne ekipe iz Zdravstvenega doma Brežice. Koncesija se podeli po uskladitvi vseh vprašanj med Zdravstvenim domom Brežice, potencialnim koncesionarjem in ustanoviteljem. Po sprejemu sklepa je Občina Brežice v letu 2004 podelila še eno koncesijo za 0,7 ekipe na področju splošne in družinske medicine ter eno koncesijo na področju patronažne službe. V letu 2005 sta bili posredovani še dve vlogi za podelitev koncesije na področju splošne in družinske medicine, ena vloga za področje zobozdravstva ter dve vlogi za področje patronažne službe. V skladu s sprejetim sklepom o podeljevanju koncesij na primarni ravni se nadaljuje postopek za podelitev koncesij za tri vlagatelje, ena vloga je bila umaknjena, ena pa je rešena z negativnim odgo- Ivan Molan vorom glede na sprejeti sklep občinskega sveta. Posebej velja poudariti, da občina v skladu s sprejetim sklepom od vsakega vlagatelja za podelitev koncesije zahteva uskladitev vseh vprašanj med ZD Brežice in bodočim koncesionarjem, saj ni v interesu ustanovitelja ZD Brežice, da bi zaradi odhodov posameznikov v zasebništvo v ZD Brežice nastajali tehnološki viški. S tem namenom bo tudi prihodnje redna kontrola glede izvajanja medsebojnih dogovorov in pogodb. Oddelek za družbene dejavnosti občine Brežice občinski svet brežice v*; v • • - ' ' . , " , . , . • ■„ ' .. , . ; v . - .. ? .* , . . Referendum o RTV V SDS se zavzemamo za lo, da se uveljavi Zakon o RTV Slovenija, ki ga je na Predlog Vlade Republike Slo-venije sprejel Državni zbor Republike Slovenije iz več razlogov. Dejstvo je, da sedaj vdjavni Zakon o RTV Slovenja, ki je bil sprejet v dogo-voru med LDS in sedanjo SD, °mogoča tema dvema strankama monopol nad RTV. Tudi Predsednik LDS Tone Rop in Predsednik SD Borut Pahor si Jtenehno očitata, čigava stran- ima večji vpliv. Ugotovijo pa lahko, da ga imata obe franki neprimerno veliko. "rav tako je prihajalo do Primerov slabega in predrage-§a poslovanja, izplačila prerokih plač in honorarjev, do °rnejevanja oz. prikrojevanja jformacij. Tudi kakovost igrama je vprašljiva zaradi Ponavljanja oddaj ter predvaja nekaterih poljudnoznan-tVenih oddaj ob neprimeren času. Torej če hočemo bolj pes-er in bolj kakovosten pro-°ram, pravico novinarjev do jbodnega poročanja, bolj t jn° poslovanje, več kul- zabavnih prispevkov, jvnoteženo in profesional Poročanje in evropsko pri- jljiv zakon, vas vabimo, da obeležite referenduma in e Slasovnici obkrožite ZA. v Marko Hercigonja, °dja svetniške skupine SDS LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Želimo javno ali državno RTV Slovenije? Tojeključno vprašanje, oka-terem bomo odločali na referendumu 25. septembra. V primem, da državljanke in državljani v Sloveniji želimo neodvisno in objektivno poročanje, predvsem o najpomembnejših notranjepolitičnih problemih, gospodarstvu, sociali, pa tudi zunanji politiki, da želimo slišati in videti tako predstavnike vladne strani kot tudi opozicije in si sami ustvaijati svoje mnenje na podlagi informacij, novinarskih analiz in argumentov različnih strani, zlasti seveda tudi civilne družbe, potem zakona prav gotovo ne bomo podprli Če pa nam je vseeno, če bomo mimo sprejeli dejstvo, da bo vladna stran, ki pač predstavlja državo, sama odločala, kaj in kako bomo informirani, da bomo prisiljeni sprejemati samo in eno samo - vladno resnico, potem nam pač ni pomoči. V svetniški skupini LDS smo proti. Veijamemo, da smo s tem referendumom ponovno zbegali državljanke in državljane, vendar druge poti ni bilo. Argumenti stroke so bili ob sprejemanju tega zakona popolnoma prezrti in ignoriram. Tudi v prihodnjih dneh boste soočeni s številnimi, velikokrat ponovljenimi argumenti ZA ah PROTI. Kaj storiti? Komuveijeti? Najslabše bi bilo, kot že velikokrat doslej, zamahniti z roko in se odločiti: “Ne grem!” Ker se zavedamo, da imate politike, ki na tak način bega ljudstvo, že dovolj, vam svetujemo, da predvsem prisluhnete tistim strokov- njakomin uglednim državljanom, ki niso ne vladni ne opozicijski politiki in tudi ne zaposleni na TV ah Radiu Slovenija. Ti se zbirajo v okviru civilne družbe, za katero upajo, da se bo prebudila. Mnenje znanih osebnosti, ljudi, ki dobro poznajo pomembnost neodvisnih medijev, zlasti radia in televizije, kiju plačujemo vsi gledalci in poslušalci, pravijo, da nas zakon, če ga bomo ponovno podprli, vrača nazaj v 50. in 60. leta Jugoslavije. In da je taka ureditev RTVS, ki jo želi uveljaviti zakon, naravna ujma, ki je letos prizadela Slovenijo. Vredno je razmisliti in glasovati PROTI! Za svetniško skupino LDS J.Avšič ☆ ☆ DeSUS ^ vse genetoffi Sprašujemo se: “Koliko usklajenosti je v Posavju glede upravne enote? Ali smo na področju brežiške občine storili dovolj za homogeno delovanje? Smo bili dovolj učinkoviti pri pripravi prostorov? Ali so najodgovornejši bili istega mišljenja in dejanj, ko še niso bili v sedlu občine, in tudi sedaj, ko zasedajo vidnejše funkcije?” Po naših izkušnjah so vse premalo prepričljivi z dejanji in za morebiten neuspeh naj bodo tudi odgovorni ali vsaj samokritični. Poslanec iz sosednje občine je izrekel svoje prepričanje. Naš poslanec tega ni storil, ker ga nimamo. Gospodarski minister je še zavit v molk, brežiški župan se lovi. Izjave vodij strank v občini so si podobne, če že ne čisto enotne. Svet posavskih občin je še vedno v povoju. Vsakdo lovi ugoden čas za sebe, za skupne SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si namene le navidezno. Takšen pristop je že podedovan. Iluzorno je torej pričakovati zrelo skupno odločitev. Premajhno samozavest je opaziti tudi na državni ravni. Premalo smo odločni v dejanjih, ko gre za državne interese. Vse preveč se prepuščamo iluzijam, potrpežljivemu čakanju. Na oster besedni boj mora biti tudi odločilen odgovor. Ni res, da je celotnemu prebivalstvu, državljanom Slovenije, vseeno, da krojijo odnose med sosedoma ribiči in ne vladi. Delček zornega sija smo lahko zaznali zadnji trenutek. Smo dovolj samozavestni in diplomatsko dovolj modri!? Spet čakamo na čas, ki bo zacelil rane! V politiki je pač tako! Tudi DeSUS ne bo uspel, če ne bo odločen na braniku interesov državljanov! Za občinski odbor predsednik Rok Kržan posavska unija pum Razvoj športa v občini Brežice -Brežice še vedno brez športne dvorane!? Občina Brežice slovi kot izjemno uspešna občina na področju razvoja športa v različnih panogah, od rekreativnega do tekmovalnega razreda, tako v individualnih kot kolektivnih športih. Kljub večjim športnim uspehom in večkrat izraženim željam in potrebi po novi športni dvorani, se v naši občini do sedaj ni zbralo dovolj poguma in se resno lotilo priprave projektov izgradnje nove športne dvorane. Čas je, da se od neizvedljivih variant, tako prostorskih kot finančnih, preide v realni čas ter se upoštevajo današnje razmere in možnosti in predvsem dejstvo, da za razvoj športa in usmerjanje mladih v aktivno preživljanje prostega časa preko športno-rekrea-tivnega udejstvovanja tudi v Brežicah potrebujemo svoj športni center - športni dom. DavorRačič Ofc SOCIALNI MššJŠl DEMOKRATI Ali bomo v prihodnje volili le berače, se je po odstopu dveh podjetnikov iz občinskega sveta zaradi zahteve protikorupcijske komisije spraševal župan ene od občin onkraj Goijancev. Če smo tisti, ki živimo od skromnih delavskih in uslužbenskih plač, od prihodka majhnih kmetij ah od pokojnin berači, potem bo pač treba voliti tudi berače, ki predstavljamo večino prebivalstva te države. Čisto nič narobe pa ne bi bilo, če bi v občinskem svetu in v parlamentu sedel kak zastopnik pravih beračev /berač - kdor prosi, pobira miloščino (SSKJ str. 40, DZS 1994). Potem bi, domnevam, z malo večjim posluhom načrtovati prihodnost za obubožane družbene sloje in ne le modrovati, kako je treba še bolj skrčiti socialne pomoči. Je pa rahlo zastrašujoče, če tako misel pošilja v svet prva glava občine. Na srečo ne naše! In na srečo tudi ni dokazov, da sta bogastvo in pamet vselej v tesni povezavi! Z vsem spoštovanjem do podjetnih in premožnih, do njihovega poštenega dela, vendar za božjo voljo, ohranimo spoštovanje do vseh tistih drugih, ki soust-vaijajo blaginjo posameznikov in blaginjo države. Tudi zato v SD menimo, naj Kosova komisija kar brska tam, kjer ni tako, kot bi moralo biti. Milena Jesenko N Si Nova Slovenija Kritanska ljudska stranka OBČINA SEVNICA Novice iz občine Sevnica V konferenčni dvorani sevniškega gradu je bil v petek slavnostni podpis pogodbe za izgradnjo objekta športnega doma TVD Partizan Sevnica, ki sta jo podpisala za investitorja župan Kristijan Janc, za izvajalca Cestno in gradbeno podjetje d.d. Novo mesto ter predsednik uprave Marjan Pezdirc in član uprave Rajko Siročič. Pogodbena vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del znaša 306.600.000 SIT. Izvajalec del je bil kot najugodnejši ponudnik izbran na javnem razpisu. Dela na gradbišču pri sevniškem bazenu se bodo pričela predvidoma 20. 9. 2005, zaključila pa naj bi se do 31.5.2006. Vrednost celotne investicije je ocenjena na dobrih 382 milijonov SIT, poleg Občine Sevnica pa bosta sofinancerja še Ministrstvo za šolstvo in šport v višini 47,5 milijona SIT, ter Agencija za regionalni razvoj v višini 75,7 milijona SIT. Nov športni dom bo imel skupno 1954 m2 tlorisnih površin. Na severnem delu objekta je predvidena športna dvorana z igriščem za košarko in odbojko, na vzhodni strani objekta pa še mala telovadnica ter dvorana, namenjena sejam in šahu. V pritličju bodo tudi prostori za rekvizite, garderobe, umivalnice in sanitarije. V nadstropju bodo tribune, manjše pisarne, sanitarije in prostor za fitness s savno in pomožnimi prostori. V okviru zunanje ureditve se bo izgradilo tudi igrišče za rokomet. Vsa dela na objektu vključno z montažo opreme naj bi bila zaključena v septembru 2007. Športni dom bo pomembna pridobitev za nadaljnji razvoj športa v občini Sevnica. V mestu Leszno na Poljskem so potekali četrti Mednarodni dnevi glasbe in folklore, v okviru katerih se je odvijalo tudi tekmovanje pihalnih orkestrov in mažoretnih skupin. Med štirinajstimi evropskim pihalnimi orkestri je nastopila tudi Godba Sevnica, ki je odigrala pet samostojnih koncertov, v Šestem pa so svoje znani e združili z ostalimi nastopajočimi, ki jih je bilo preko tisoč. Posebej pomemben je bil tekmovalni del, kjer je Godba Sevnica osvojila najvišje priznanje, zlati rog. Temu velikemu uspehu je sledilo še priznanje za najkvalitetnejšega dirigenta, ki gaje prejel dirigent sevniške godbe Jože Rus. Dosežen rezultat kaže na kakovostno delo sevniških glasbenikov, ki nas vrsto let razveseljujejo s svojimi melodijami. Na zaključni prireditvi je prisotne nagovoril predsednik godbe Andrej Štricelj. Gostovanja na Poljskem se je udeležil tudi župan Kristijan Janc, ki seje med drugim srečal z županom mesta gostitelja in drugimi visokimi gosti, ki so se udeležili tradicionalne prireditve. Projekt “Poljska” je bil za sevniške godbenike zahteven strokovni, finančni in organizacijski zalogaj, z doseženim pa je bil poplačan ves trud godbenikov in njihovih donatorjev. Župan Kristijan Janc s sodelavci seje sestal s predstavniki Agencije RS za okolje in Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto, ki sta zadolžena za vzdrževanje vodotokov, med drugim tudi v občini Sev- nica. Po njihovi oceni je nedavno neuije na vodotokih v občini Sevnica povzročilo najviš-jo škodo, saj so jo ocenili na 1,8 milijarde SIT, v celotnem Posavju pa na 2,7 milijarde SIT. Za interventne naloge bodo potrebovali vsaj 126 milijonov SIT. Ekipe izvajalcev del so že na terenu in pospešeno odpravljajo posledice neurja po prioritetnem vrstnem redu. V prvi fazi bo poudarek na čiščenju nanosov in vzpostavitvi prevodnosti vodotokov s čiščenjem brežin in utrjevanje brežin na najbolj kritičnih vodotokih. To delo naj bi bilo zaključeno najpozneje do pomladi 2006. Kasneje, ko bo država zagotovila zadostna sredstva, pa bo prišlo do izvajanja trajnih sanacij vodotokov v občini. Vzpostaviti bo potrebno tudi sodelovanje vodarjev in podjetja Infra v sklopu vodnih ureditev iz državnega lokacijskega načrta za HE Blanca. Vodarji opozarjajo, da so posledice neurja v nekaterih primerih tudi rezultat nedovoljenih in samovoljnih posegov v struge potokov, na kar bodo skupaj s pristojnimi službami v prihodnje še posebno pozorni. V odpravljanje posledic neurja je bilo v občini Sevnica vključenih veliko služb in posameznikov, ki so v relativno kratkem času z interventnimi ukrepi uspeli omiliti in delno sanirati posledice razdejanja. Župan Kristijan Janc jih je povabil na skupno srečanje v sev-niško Kulturno dvorano, kjer so si ogledali film o neurju in odpravljanju posledic, v nadaljevanju pa sta se jim za njihov prispevek zahvalila poveljnik štaba CZ Ladislav Močivnik in župan Kristijan Janc. Pomočnica ravnateljice Marjana Kralj in učenci OS Sava Kladnika so z izbranimi besedami opisali dogodke, katerim smo bili nedavno priča. V nadaljevanju je bila priložnost tudi za izmenjavo izkušenj z željo vseh, da jih v takih primerih ne bi bilo nikoli več potrebno uporabiti. Direktor območne enote Zavarovalnice Triglav iz Krškega Viktor Richter pa je Občini Sevnica in Gasilski zvezi Sevnica podaril donatorska sredstva, vsaki po 500.000 SIT. Predstavniki JP Infra, Holdinga Slovenske elektrarne, Občine Sevnica in JP Komunala d.o.o. so se na skupnem sestanku pogovarjali o upravljanju infrastrukturnih objektov pri HE Boštanj. Zaradi izgradnje tesnilne zavese, ka- Kristijan Janc nalizacijskega omrežja s čistilno napravo, vodovodnega omrežja, drenažnega sistema in črpališč,a na Kompolju, kar bo izvedeno v naslednjih mesecih, je potrebno poiskati enega upravljavca, ki mu bodo objekti predani v upravljanje. Bodoči upravljavec bi se lahko še pred pričetkom del začel vključevati v vse postopke in spremljanje izgradnje. Upravljanje vseh sistemov je pomembno tudi z vidika varnosti in koordinacije. Občina Sevnica in JP Komunala Sevnica sta se pripravljeni vključiti v sodelovanje z Infro. Komunala je pripravljena sprejeti celovito upravljanje objektov in naprav in bo imenovala svojega predstavnika v koordinacijsko skupino. Ogledali si bodo tudi podoben objekt in upravljanje z njim. občinski svet sevnica SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si - SDS N Si Nova Slovenija Kritanska ljudska stranka LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ZA boljši program javne radiotelevizije Radiotelevizija Slovenija je največja kulturna ustanova v Republiki Sloveniji, ki bi morala v najširšem obsegu in na najbolj dostopen način plemenititi in bogatiti nacionalni prostor s kulturnimi vsebinami. Pomembno poslanstvo njenega programa je informiranje, izobraževanje, spodbujanje aktivnega odnosa državljanov do družbe, časa in sveta, v katerem živijo. Doslej je ta javni zavod urejal in ga še ureja zakon, ki je neprimeren, pomanjkljiv in zastarel. Posledice sedaj veljavnega zakona so bile omejevanje informacij oziroma dokazani poskusi cenzure (primer poskusa preprečitve predvajanja oddaje Žamolčani - moč preživetja) in posegi funkcionarjev LDS v program (med številnimi sta javnosti najbolj znana primera zadržanje poročila novinarja Geriča o vladnem letalu v času Ropove vlade ter vsiljevanje navodil o referendumski kampanji o oploditvi zdravih samskih žensk, ki jih je prejel odgovorni urednik od ministra LDS g. Kebra, zaradi česar je protestno odstopila novinarka - voditeljica soočenj). Na ključna mesta v organih javnega zavoda so lahko prišli vodilni ljudje podjetij, ki z RTV Slovenija tudi poslovno sodelujejo, čeprav gre vsaj za konflikt interesov, če že ne za korupcijo. Predvsem pa gledalke in gledalci ter poslušalke in poslušalci namesto dobrega programa, do katerega so s plačilom prisjjevka nedvomno upravičeni, zlasti v zadnjem obdobju dobivajo večkratne ponovitve enih in istih oddaj. Le kdo si želi za nenehni ogled besede “ZNOVA” plačevati visok RTV prispevek? Stanje v javnem zavodu RTV Slovenija je - zaradi sedaj veljavnega zakona - naslednje: - Zakon, ki je v veljavi, je po odločitvi Ustavnega sodišča že dvanajst let v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. - V zadnjih letih je prišlo do občutnega programskega siromašenja RTV Slovenija. - Nepreglednost v poslovanju in neodgovornost sta že pripeljali do težav v poslovanju celotnega javnega zavoda. - Zasebni in politični interesi so pripeljali do trgovanja z delnicami, vendar se ne ve, kakšne so bile provizije in kam bo šel denar od milijardnega izkupička prodanih delnic, čeprav gre dejansko za razpolaganje s sredstvi, o katerih mora biti javnost natančno obveščena (takšni posli so za javne zavode povsem nedopustni). - RTV Slovenija še do danes ni javno predstavila natančnega pregleda porabe denaija (po zgledu BBC), čeprav gre predvsem za denar vseh plačnikov RTV prispevka, saj državljanke in državljani RTV Slovenija plačujemo prispevek v skupnem znesku okoli 24 milijard SIT, kar je 80 odstotkov vseh sredstev, s katerimi razpolaga RTVS. - NaRTVSjebilinješepriso-ten izrazit vpliv politike, kar povsem nedvoumno in jasno priznavata prvaka opozicijskih strank. V pismu Tonetu Ropu je Bomt Pahor nedavno tega pogumno zapisal vso resnico: “Spomni se, dragi Tone, kakšen vpliv je imela tvoja stranka na medije cel čas tranzicije. Z zakonom in mimo njega.”. Rop je Pahorju na to užaljeno odgovoril z dejstvom, daje na čelu RTV Slovenija pač nekdanji predsednik (ZL)SD. Če iskreno želite boljši program, na referendumu 25. septembra z glasom ZA podprite nov zakon o Radioteleviziji Slovenija. Vaš glas ZA nov zakon o RTV Slovenija pomeni odločitev: 1. ZA bolj pester in bolj kakovosten program javne radiotelevizije. 2. ZA pravico novinarjev do svobodnega poročanja. 3. ZA bolj varčno poslovanje in za manjši RTV prispevek 4. ZA več kulture, dobre zabave in več dobrih informacij. 5. ZA enaka merila za vse ter za uravnoteženo in profesionalno poročanje. 6. ZA možnost, da pri vodenju RTVS sodelujejo vsi, ki jo plačujejo. 7. ZA evropsko primerljiv zakon, ki bo odpravil neustavnost. 8. ZA ločitev informacije od komentarja. 9. ZA pravico ljudi, da bodo seznanjeni, kako se porablja njihov denar. 10. ZA to, da bo konec prepirov med predsednikoma LDS in SD o tem, katera od teh dveh strank bolj politično obvladuje RTV Slovenija- Vabimo vas, da se referenduma udeležite in glasujete ZA nov zakon o RTV Slovenija. Vaš glas ZA nov zakon o Radioteleviziji Slovenija bo odprl možnost za boljši program javne radiotelevizije ter celovito uresničevanje vaše ustavne pravice do objektivne informacije vključno z vedno dostopno informacijo o tem, kako RTV Slovenija porablja vaš denar. Poslanci vladne koalicije Bojan Rugelj, Kristijan Janc in Stane Pajk LDS pred jesenskim kongresom V medijih in na splošno se v širši javnosti veliko govori, po drugi strani pa tudi pričakuje od kongresa najmočnejše opozicijske stranke, Liberalne demokracije Slovenije. V vezi z bodočim novim imenom predsednika stranke se nakazujejo tudi določene opcije delovanja stranke v prihodnosti, ali ostati močna opozicijska stranka ali v dobro Republike Slovenije po možnosti stopiti v vlado. Da se danes stranka veliko ubada s svojim notranjim slojem in prilagajanjem programa za prihodnost, je povsem razumljivo in legitimno, saj bo le na ta način možno najti primemo kandidatko ali kandidata za predsednika stranke. Zagotovo se v lokalnih odborih zavedamo, da danes v LDS-u ni karizmatične osebnosti, ki bi želela sprejeti funkcijo predsednika, zato sodelujemo z vodstvom stranke, da bi na podlagi novega programa za prihodnost podprli tudi ime oziroma človeka za funkcijo predsednika, ki bi bil ta program sjrosoben tudi izpeljati. Vsekakor nam ni vseeno, kam bo šla Slovenija v prihodnje, zato potrebujemo močno opozicijsko stranko ali partnerja v vladi, ki bo garant za učinkovito delovanje države. V treh posavskih odborih LDS, Brežice, Krško, Sevnica, tečejo postopki za ustanovitev Pokrajinskega odbora Posavje, ki bo enotno nastopal in s tem tudi sodeloval s centrom LDS-a, predvsem pri pripravi programa in nenazadnje kandidaturah in s tem tudi izraženo podporo določenim kandidatom. Odločitev odbora LDS Sevnica za podporo na kongresu bo izključno program in sposobnost osebe, ki bo začrtan program uspela tudi izvesti. V tem programu mora obvezno biti zajeta - poleg prioritetnih državnih zadev - tudi regija Posavje. Vse bliže je tudi referendum o RTV Slovenija, ki je pač jrosledi-ca določenih nesoglasij in nepripravljenosti “političnih” kompromisov in bomo tako o zadevi odločali na referendumu. Zagotovo je referendum povezan z zajetnimi finančnimi sredstvi (veliko jih je bilo predlaganih tudi v prejšnjih letih in sicer s strani, ki danes vladajo državi), zato smo se v odboru LDS Sevnica odločili, da namesto finančne podpore pri izvedbi referenduma sredstva, ki so v proračunu namenjena za delovanje občinskega odbora Sevnica v višini 105.000 SIT, namenimo ogroženim ob zadnjih neuijih. OO LDS Sevnica E2J |L (K SOCIALNI Ikfl DEMOKRATI PROTI novemu zakonu o RTV Zakon o RTV, ki gaje sprejela koalicija, se ukvarja predvsem z vprašanjem nadzora in podreditve javnega zavoda RTV, ne pa s tem, kako izboljšati program. Programa se ta zakon dotika le v točki, ki povečuje količino politike, saj uvaja 3. program, ki bo prenašal seje DZ. RTV Slovenija je javna in je edini medij, ki pripada vsem. Zato zanj plačujemo RTV prispevek (v novem zakonu ni nobene osnove za znižanje). Zagotavljati mora kakovostne in raznovrstne informativne, kulturne, izobraževalne in razvedrilne vsebine. Odgovorna je javnosti in ne vladajoči koaliciji, ki želi po novem zakonu skozi vlado in DZ imenovati večino članov nadzornega (9 od 11) in programskega sveta (21 od 29). Poudarjanje pisma Boruta Pahorja je le obrabljena plošča, ki kaže, da koalicija nima vsebinskih argumentov, kajti pri novem zakonu o RTV ne gre za način vplivanja politike na medije, ampak za podrejanje, prisvajanje medija. Referendum je ključnega pomena za ohranitev priborjene neodvisnosti medijev. Zato se ga moramo udeležiti in glasovati PROTI. Ne dovolimo, da bi 25. septembra 2005 odločali le tisti, ki ne razmišljajo z lastno glavo in jim je dovolj, da za njih razmišljajo njihove vodje. Ne gre za zaupnico vladi. Gre za vprašanje pravice do objektivnega obveščanja, o katerem ne more odločati le politična elita, temveč o njem odločate volivke in volivci sami. Predsednik OO SD Sevnica Franci Sotošek N.Si Vse člane in simpatizerje stranke vabimo, da se udeležijo tabora Nove Slovenije, ki bo v nedeljo, 18.9.2005, ob Zbiljskem jezeru v občini Medvode-Potovali bomo z avtobusom-Prijave zbiramo do petka* 16.9.2005 na tel. št. 031-377-789. Za dobro voljo bo poskrbljeno. Za OO N.Si Sevnik Matjaž Travea Mojca iz Dednje vasi je ponovno spraševala, kdaj bodo v kraju namestili table. Miran Germovšek z Občine Brežice je povedal, da bodo table namestili še letos, za kar je zastavil svojo besedo. Pri konkretnem primeru se zapleta zaradi definicije kraja, tako da tudi omejitev 50 km/h v Dednji vasi ne bo veljala. Anico iz Krškega zanima, ali bo kdo poskrbel za zapuščeno zgradbo SKB v Krškem. Na bodico je odgovorila direktorica krške enote SKB Almira Mlakar Božovič, ki pravi, da stavba res propada, da pa so v fazi dogovarjanja s potencialnim kupcem. Mlakarjeva se zaveda, da hiša kvari videz Krškega že dve leti, zato se zelo trudijo, da bi dobila novega lastnika. Sicer so imeli že dva resna kupca, a je zadeva padla v vodo. Direktorica vendarle upa, da bo zgodba dobila epilog še letos, je pa težko napovedovati. Angeli z Dobrave še vedno niso odgovorili z Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Dragica Janežič iz informacijske pisarne na agencije je povedala, da so pritožbo poslušalke dobili z Ministrstva za kmetijstvo konec aprila. Prednost pri reševanju so imele pritožbe glede nitratne direktive, zato Janežičeva še ne ve, kdaj bo poslušalka prejela odgovor, srčno pa upa, da čim prej. Povedala je še, da imajo tovrstnih pritožb precej, da pa bo sistem GERK tovrstne sporne zadeve rešil enkrat za vselej. Glede povračila stroškov - poslušalka je namreč ob pritožbi poslala za nekaj tisočakov kolekov - pa je Janežičeva dejala, da če je gospa to v pritožbi omenila in če bo pritožba pozitivno rešena, bo dobila tudi denar za to. § REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA SEVNICA Upravna enota Sevnica obvešča vse graditelje stanovanjskih hiš, gospodarskih in drugih objektov na območju občine Sevnica, ki so gradbena dovoljenja pridobili v letih od 1986 do 1996, da lahko dvignejo projektno dokumentacijo od 16. 9.2005 do 30. 9.2005 na vložišču Upravne enote Sevnica. Če dokumentacija ne bo prevzeta, jo bomo zaradi prostorske stiske in navodil arhiva Celje prisiljeni oddati v uničenje. Upravna enota Sevnica r' \ NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV Kraj Ulica Datum Poštna št. Telefon Podpis Število izvodov . Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmeije je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic ttaročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. V v mnenja, odgovori, popravki .. Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Mnenje svetniške skupine ni osebno mnenje ! Ko smo se v Brežicah, za nami tudi v Sevnici, odločili podpisati pogodbo za zakup ene strani v časopisu SavaGlas, je bil namen jasen. Informirati o delu občine (ena tretjina strani) in sporočanje mnenj svetniških skupin.Ceprav se včasih pri našem pisanju lahko opazi, predvsem pred volitvami, tudi kaj “ navijaškega ”, tu in tam so-opazne tudi samopromocijske zlorabe, pa je prava novost v zadnjih dveh številkah napad in obtoževanje pisca takega članka. To se je zgodilo spodaj podpisanemu in zato se tudi oglašam. Najprej želim odgovoriti g. Marku Hercigonji, vodji svetniške skupine SDS, ki me v 139. številki obtožuje sprenevedanja in zavajanja javnosti. In sicer zaradi izraženega nezadovoljstva nad novo kadrovsko politiko v Občinskem svetu Brežice, ki sem jo v imenu svetniške skupine LDS izrazil tako na seji občinskega sveta kot tudi v časopisu. Na seji ni bilo ugovora! Seveda se strinjam, da tudi dosedanja praksa v vseh treh mandatih nove lokale samouprave v občini Brežice ni bila na kadrovskem področju bistveno boljša, kako je bilo začetka tega mandata pred nekaj manj kot tremi leti, se spomnite g. Hercigonja? Vendar pa je bila z izvolitvijo novega župana najavljena uravnoteženost pri imenovanju ključnih funkcij, kar pa se ni zgodilo. Mar je zavajanje, da trije, svetnica in dva svetnika, zasedajo šest najpomembnejših funkcij?! Namesto obtožb raje objavite imena nosilcev najodgovornejših funkcij v občini in njihovo pripadnost svetniški skupini ali stranki. Še nekoliko bolj osebno pa se me je lotila v 140. številki gospa Stanka Preskar, menda v imenu svetniške skupine LORKS. Zal ne navaja, v kateri številki časopisa sem kogarkoli okrivil za nerazvitost, brezposelnost...? Sam sem pazljivo ponovno prebral vsa mnenja, ki sem jih v zadnjih dveh, treh mesecih objavil v imenu svetniške skupine LDS. Nič takega. Tudi na sejah občinskega sveta sem javno predstavljal taka mnenja, pa ni bilo reakcij. Da bi prikrival lastno neuspešnost, ni potrebno. To so mi volivke in volivci povedali pred skoraj sedmimi leti, ko nisem bil ponovno izvoljen za župana. Res gospe Preskarjeve ne razumem, da že sedaj ne pove, zakaj še nimamo visoke šole, saj je že pred verjetno kakšnimi dvema letoma sama (od mene) prevzela vodenje komisije za ustanovitev te šole. Pravzaprav nima smisla komentirati vsake trditve in misli posebej, v resnici ne razumem nagibov, ki so privedli do takega pisanja. Izražena mnenja svetniške skupine LDS Že ne bi smela povzročiti osebnih zamer. Ker je čas kislih kumaric v glavnem že mimo, je morda to pisanje ‘‘na zalogo”. Jože Avšič, Topliška 11, Čatež ob Savi mali oglasi Prodam hidravlične škarje tip Fasti, dolžine 2 m, debeline 10 mm, škarje so videti kot nove. Pokličite 041-615-674. Prodam enovrstni koruzni kombanj. Pokličite 07/49-67-123 ali se oglasite pri Feliksu Katiču v Mihalovcu 71 b pri Dobovi. Prodam cisterno za olje, prostornine 3200 litrov, in gori-lec. Pokličite 041-626-165. 69-letni osamljen upokojenec s svojim domom in drugim premoženje si želi spoznati preprosto žensko za skupno življenje. Možno je tudi dedovanje. Pokličite 050-331-714. Prodam koruzo v zrnju, ječmen 3. kal in odojke. Pokličite 47-78-315 ali 041-587-261. Že tri elektronske registracije samostojnih podjetnikov preko Razvojnega centra Brežice Vstopna točka e-VEM, ki deluje od 1.7.2005, omogoča pri Razvojnemu centru Brežice na enem mestu po elektronski poti preko svetovnega spleta med drugim: - postopek registracije samostojnega podjetnika, - posredovanje davčnih podatkov na DURS, - prijavo v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, - vpis sprememb v Poslovni register... Storitve portala e-VEM so brezplačne. Več informacij na 07/49-90-680 ali na sedežu RCB, Trg izgnancev 2, Brežice. REVITAE* •INTERREG Razvojni center Brežice v sodelovanju s partnerji organizira delavnico: "PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI V EU" v sredo, 28.09.2005, ob 10. uri v mali konferenčni dvorani A, hotel Terme Čatež. Podrobne informacije in prijave na tel. št. 07/499 06 80, e-mail maida.milanovic@rc-brezice.si in na spletni strani w^T&hrezicasi. Delavnica je brezplačna! Delavnica je organizirana na osnovi partnerskega sodelovanja RCB in EIC v okviru projekta Interreg III C-REVITAE. RCB JAPTI JAVNA AGENCIJA ZA PODJETNIŠTVO IN TUJE INVESTICIJE 0| INFO CENTRE ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega FRANCA ŠINKA iz Mihalovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter našega dragega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala patronažni sestri Boži, nosačem praporja in križa, župniku za opravljen obred, Mihi Boraniču za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, pogrebni službi Žičkar ter gostilni Krulc. Še posebna zahvala pa je namenjena sosedom Komočarjevim in Nadi iz Sel. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 13. septembra je minilo žalostnih pet let, odkar nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče in dedek JOŽE BRATOŠ - PEPI z Obrežja pri Jesenicah na Dolenjskem Težka je misel, da ga več ni med nami in praznina v naših srcih je še vedno globoka in boleča. Zahvaljujemo se vsem, ki se ga radi spominjate in postojite ob njegovem tihem domu. sz Žalujoči: žena Dragica, hči Marina ter vnuka Damir in Davor Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Šestnajsta Ko je sevniški župan Kristijan Janc videl škodo, ki jo je avgustovsko neurje naredilo v Kopitarni, je podjetju obljubil milijon SIT hitre proračunske pomoči. Denarje bil nakazan naslednji dan po izrečeni obljubi. Obrambni minister Karel Erjavec je prizadetim občinam tudi takoj obljubil pomoč, vendar Sevnica ni prejela še niti beliča. Hitrost se v fiziki izračunava v odvisnosti od dolžine poti in časa, ki ga zanjo porabiš. Ljubljana je po tej logiki bliže Marsu kot Sevnici. Za prvi šolski dan šole poskrbijo, da je zanimiv in zabaven, predvsem pa drugačen od ostalih dni v šolskem letu. Na OS Artiče so letos učence pričakali z Avsenikovo glasbo, karje sicer hvale vredno, saj so šole poleg staršev prve poklicane, da mlade vzgajajo in ker med mladimi velja, da je to “goveja muzka ”, jih je potrebno prepričati o nasprotnem. Ali je bila dobrodošlica v novo šolsko leto primeren trenutek za to, pa nismo čisto prepričani, saj je morala gospa ravnateljica učencem kar trikrat voščiti dobro jutro, pa še ni dobila odgovora. Sicer pa Angelca Likovič iz “Pobude za šolo po meri človeka ” pravi, da bi morali učenci prvi šolski dan zapeti himno, šole pa bi morale izobesiti zastave - državno, občinsko in šolsko - kaj pa EU, gospa Likovičeva? “Kako bi mi bilo lahko lepo, ” verjetno razmišlja tale muca. “Spim na toplem (medvedku), nihče me ne moti, pa še daljinski upravljalec imam, tako da lahko po mili volji gledam televizijo. A kaj, ko je program tako slab. Bom počakala do referenduma, saj je Grims rekel, da bo potem bolje! ” Čas kislih kumaric je mimo, prihaja čas ljubezni, je dejala srčasto oblikovana kumara, ki je zrasla na vrtu naše novinarke, in zaljubljeno stopila pred objektiv. Odkar je Marijino vnebovzetje vzelo tudi oba sevniška duhovni-ka-Cirila Slapšaka in kaplana Jako, v Sevnici službujeta kaplan Janko Ivančič in župnik Franc Brečko. Razveseljivo je, da se božja pastirja redno pojavljata na vseh javnih shodih in srečanjih, vendar pa nista pretirano naklonjena fotografskemu objektivu. “To že ne bo dobro, ” je na viteških igrah komentiral kaplan Janko, ko je ugotovil, da vanj zre fotografovo oko, zato se je hitro obrnil proč. “Paparazzo ” je ostal z dolgim nosom, a ne za dolgo. Na prireditvi na Lisci, kamor sta prišla oba božja služabnika, pa sta se, kljub božji previdnosti, tako prijetno zapletla v pogovor s planinko Darinko Avguštin, da še opazila nista, da za njima oprezajo “žgečkljivih ”prizorov željni fotografi. Takole ponosno je po grajskem dvorišču jezdil Janez Vidrih z Blance, ki se je pred časom proslavil s spektakularnim popotovanjem s konjsko vprego do Ptujskih Toplic in nazaj. Toda ne bi jezdil tako ponosno, če ne bi njegove kobilice nekaj minut pred tem vzel v obdelavo kovač Janko Staroveški s sodelavcem. Eni delajo, drugi žanjejo slavo, tako pač je... Podpresednik kmečkega sindikata Roman Žveglič (desno), Anica Ocvirk, krški župan Franci Bogovič, svetnik Franc Povše in direktor sevniške občinske uprave Zvone Košmerl na domačiji Ocvirkovih v Podvrhu Ammmi Ne razburjajte se, če vam poštar ne prinese nič osebnega. Kdaj pa ste vi zadnjič napisali kaj osebnega? Še najbolj spretna svinja ne pobegne s svojih kolin. <=> Prekipevanje teorije pomeni, da je potrebno odstaviti lonec prakse s štedilnika. Ne hodi po betonu, če lahko hodiš po travi. Mogočni zidovi, plahi stanovalci. Mestni utrip je večkratnik naravnega utripa. “Vaš vic” Otroci so v šoli dobili domačo nalogo: “Opiši v sto besedah, kako ste preživeli vikend.” Mali Jožek je napisal: “Ta vikend smo se nameravali odpeljati z družino k teti v Novo mesto. Naložili smo se v avto in ta nikakor ni hotel vžgati. Žalostni smo izstopili iz avta, razen očeta, kije ostal v avtomobilu in izrekel ostalih 60 besed, ki niso primerne za mojo nalogo.” Bralce vabimo, da s svojimi vici sodelujejo v novi rubriki Vaš “vic”. “Vice” pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Poslovno in projektno svetovanje Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net VREME NAPOVED ZA SLOVENIJO 15. september 2005 Danes in jutri bo sončno in toplo, le na severovzhodu bo občasno nekaj oblačnosti. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Petek Sobota Nedelja 15/24 °C 15/25 °C 14/17 °C 7/22 13/25 12/27 9/23 NAJ-POSAVKA ali NAJ-POSAVEC SavaGlas pričenja akcijo, v kateri boste bralci izbrali naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2005. Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv. Izpolnite glasovnico in jo čimprej pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice Akcija bo trajala do konca leta 2005, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni prireditvi. z Vse vaše predloge bomo objavljali vSavaGlasu, vsak glasovalec-glasovalka lahko pošlje več glasovnic, na zaključni prireditvi pa bomo enega od glasovalcev izžrebali in nagradili s praktično nagrado. GLASOVNICA | Naj-Posavka/naj-Posavec je __ I Ime, priimek in naslov pošiljatelja