Štev. 29, \ LV. V-'- m v • M II v* ■'•*-'• 1 •. % ■ k - j i, v petek ct^e 21. Julija 1922. Leto V. Hk 'fgB&sgB MBMaBg—BB8—i pr P n. Liceaiu Poljanska cesta 2, !!.&*• Oglasi: Sa 1 miti x 60 inseratnega stolpiča mali Din 0-20, uradni 0 0*30; poslano, posmrtnice i. reklame D 0*50-Večkratne objave popust. Szfraja ¥sak petek. Upravnlštvo „Domovine" v Ljubljani, Preše nova nI. 54. Uredništvo ,,Domovine", Miklošičeva o. 16, Tel. 72. Naročnina: Mesečno Din 1'—, četrtletno Din 3'—, pol-letno Din 6-—, oeloletno Din 12.—. Marljivost našega kmeta je vobče znana. Naš kmet gara od jutra do večera in kadar je najhujše in najnujnejše delo, si niti pravega oddiha ne more privoščiti. In vendar se dobijo med mekmetskim mestnim prebivalstvom ljudje, ki tega vestnega in marljivega kmetskega dela ne znajo ceniti in se hudujejo nad tem, da so tudi cene živež« visoke. Ti ljudje ne pomislijo, da morajo vočigled naraščajoči draginji industrijskim izdelkom naraščati cene tudi poljskim pridelkom, ker bi si sicer kmet ne mogel nabavljati obleke, poljskega orodja, sladkorja, soli, ne mo-g;el bi si popraviti hiše, ne gospodar-sikege poslopja. Kmet ne dela draginje, temveč se začenja draginja vedno pri industrijskih izdelkih. Draginja industrijskih izdelkov ima mnogo vzrokov. Ako se izdeluje kakšnih predmetov malo v državi, podjetnik ta položaj izkorišča in navija cene. Sedaj po vojni je deloma vzrok to, ali še več pa podraženo delo. Vsled vojne je telesna sila delavcev oslabela, a na drugi strani pa se je še delovni čas zmanjšal na 8 ur. Najhujše pa je to, da se je zlasti med milajšim delavstvom izgubilo pravo vceselje do dela. Sicer pa je med nami še mnogo dobrega delavstva, ki se ne biraai dela. Tem vsa čast! Med kmeti so redke izjeme, ki zanemarjajo delo. Kadar bo delavec delal tako, kot gara kmet, takrat bo upravičen, hudovati se nad kmetom. Ka- dar je najhujše delo, vleče kmet tudi celo do 16 ur na dan. Kmet ima noč in dan skrbi. Ako pride suša, toča, je njegov trud uničen. Ako mu živina pogine, je čestokrat niti nadomestiti ne more. Delavec pa dela 8 ur (sicer včasih tudi težko, kakor n. pr. v premogovniku), a je vendar potem prost, nobena toča, nobena suša mu ne vzame njegove plače. Čestokrat se delavec pritožuje, da ne more od svoje plače živeti, in v mnogih slučajih je ta tožba upravičena, toda delaj in garaj, kakor kmet, pa boš imel tudi večjo plačo. Na tisoče je kmetskega prebivalstva po i Sloveniji, ki navzlic vsemu garanju, ne more živeti niti tako, kot povprečno delavci, temveč mora po težkem delu vtepati krompir in kislo zelje. Kadar bo imelo vse ročno in duševno delavstvo tisto vestnost do dela kot kmet, takrat se bo produkcija povečala in pocenila. Draginja bo začela padati. Ako kriče danes socijalisti na delodajalca, da izkorišča delavstvo in še navija cene, je to enostransko, kajti tudi delavstvo je krivo današnje draginje. Krik socijalistov na kmeta j je pa naravnost zloben. Kmet je uvidel, da je po vojni, ki je uničila toliko dobrin in provzročila zaostalost produkcije, treba mnogo več dela, nego pred vojno. Delavstvo pa je nasprotno doseglo 8urni delavnik in še mnoge druge ugodnosti — in če človek gleda n. pr. ponekod zidanje, ga I takoj mine veselje, da bi si popravil kakšno poslopje, ali pa celo novo pozidal. Kmet se na polju obrne urno in hiti, ponoči, kadar ima na polju žito, pa pride dež, mora vstati, hiteti in ne sme šteti gibov, ako hoče rešiti suho žito pred vlago. Mnogi meščani govoričijo o zlatih časih kmeta in o njegovih prihrankih, toda — povprašajte kmeta! Pred vojno si je lahko postavil za par tisoč novo poslopje, sedaj pa ima denarja kot črepinj, pa si često ne upa zidati, niti popravljati razdrapa-nega poslopja. Kmetskega dela in življenja ne pozna večina mestnega prebivalstva. Le oni, ki so prišli z dežele, vedo, kaj je kmet. Med onimi, ki žive od mesečnih plač, jih je mnogo, ki so navzlic malim plačam rajše v svojem sedanjem stanu, kakor pa da bi garali na kmetiji. Celo med premogarji, ki res težko delajo, jih je mnogo z dobrostoječih kmetij, ki so odšli od doma radi tega, ker ima kmet premalo prostega časa in preveč skrbi. Zakaj neki potem kričijo ti nazaj na kmeta, da je oderuh? Danes je naravnost smešno tudi kričanje na vlado, naj odpravi draginjo s tem, da določi cene n. pr. žitu. Naravnost neumnost je tudi trditi, da je v rokah vlade izdatno zboljšanje i naše valute. Kakšna napaka vlade je j že vzrok, da vsled nje stoji naša va- j luta nekaj nižje, kot je to upravičeno.j Iz nič je, kakor pravi sveto pismo,j samo Bog svet ustvaril, naša vlada [ pa ni tako mogočna. Iz papirja še! doslej ne znajo izdelovati zlata. Čim; več bomo delali in pridelali, čim večja bo produkcija, izvoz, tem večjo ceno bo imel denar, ker je v denarju izraženo delo. V naši državi, ki je preveč trpela med vojno, se premalo proizvaja. In če bi še kmetsko delo bilo tako drago kot je industrijsko, b; "M oni, ki delajo le 8 ur na dan in L.±t i mesečne plače naibrže sploh ne mogli živeti, tako bi bil živež drag. Tako je kmetska marljivost ona, ki vzdržuje človeštvo. Še nekaj: Čim marljivejši in delavnejši je kmet, tem več pridela in tem cenejše mora prodajati. Kmet je torej za svojo marljivost zelo slabo poplačan. Potreba po intenzivnejšem delu se čuti sploh po celem svetu. Po celem svetu se čujejo glasovi po svobodnem delu in proti Burnemu delovniku, češ da je 8urni delavnik v normalnih časih mogoč, sedaj pa da je naravnost uničujoč za človeštvo. Tako pravijo zlasti v Nemčiji, da naj se delovni čas poveča, a delavec naj se zato primerno plača. Celo v zlati Švici so bili prisiljeni dovoliti 9urni delovnik. Ako je v zlati Švici tako, kako je šele pri nas. Politični pregled V Beogradu je bila zopet kratkotrajna ministrska kriza. ki so jo, seveda, izzvali radikalci, ki mislijo, da lahko delajo, kar hočejo, in da se jim ni treba čisto nič ozirati na ravnotako močne demokrate, s katerimi se nahajajo skupno v vladi. Za enkrat G. Keller-1. Albreht: Rsme© m JuSisa na (Nadaljevanje 10.) Spotoma je naletel na Metkinega očeta, ki mu je bilo videti, da gre v mtesfo. Njegovo vnanjost je bila zelo divja in zanemarjena in osivela brada že cele tedne nepristrižena. Bil je kakor prav zloben, izgubljen kmet, ki je zapravil grunt in zdaj gre drugim prizadevat zlo. Vendar ga Šali ob srečanju ni več pogledal s sovraštvom, temveč poln strahu in bojazni, kakor da je v kmetovih rokah njegovo življenje, ki bi si ga raje izprosil nego izkljuboval. Marti pa ga je od vrha do tal premeril s hu-diim pogledom in je šel svojo pot. Sali je bilo prav tako. Zdaj, ko je videl, da stari odhaja iz vasi, mu je šele postalo prav jasno, kaj hoče tukaj. Po starih znanih stezah in stezicah se je skrito plazil toliko časa okrog vasi in po njej, dokler ni prišel ck) Martijeve domačije. 2e več let ni! gledal tega kraja iz take bližine. Še takrat, ko so stanovali tukaj, sta sp>rta soseda pazila, da ni kdo stopil naa svet drugega. Zato je ostrmel nad teim, kar je bil vendar doživel v do-maači hiši očetovi. Z začudenjem je builjil v opustošenost, ki jo je gledal prred seboj. Martiju so bili zarubili leho za leho, dokler mu ni ostala samo hiša in prostor pred njo, malo vrta in njiva na holmu kraj reke. Te trdovratno najdalje ni hotel izpustiti iz rok. O kakem rednem obdelovanju seve ni bilo več govora. Na njivi, ki je nekdaj tako lepo valovila v enakomernem valovju rži, ko se je bližala žetev, so bili sedaj posejani raznoliki semenski ostanki, pometeni iz starih škatelj in posod. Vzklila je repa, zelje in podobno ter nekaj krompirja. Tako je njiva izgledala kakor skrajno zanemarjen prostor z zelenjavo. Bila je pravi vzorčni list za to, kako je mogoče živeti iz. rok v usta: tu izpuliš pest repe, če si lačen in ne premoreš ničesar boljšega, tam malo krompirja ali zelja, ostalo pa pustiš, da raste naprej ali pa segnije, kakor pač pride. Tudi je lahko vsakdo letal po njivi, kakor in kolikor miu je bilo drago. Zato je bila krasna široka njiva skoro enaka nekdanji njivi brez lastnika, ki je bila izvor vse nesreče. Zato ni bilo okrog hiše niti sledu o tem, da je poljedelska. Hlev je bil prazen, vrata so visela samo še na enem tečaju in nebroj križnih pajkov, ki so se razpasli tekom poletja, so razpredli pred temnim vhodom niti, ki so blestele v solncu. Pred odprtimi vrati šupe. kamor so nekdaj vozili poljske pridelke, je viselo polomljeno' ribiško orodje v znak nepotrebnega ribarjenja. Na dvorišču ni bilo niti ene kokoši in niti enega goloba, ne mačke in ne psa. Le vodnjak je še značil nekaj živega, toda voda ni več tekla po ceveh, ampak je pri neki razpoki blizu tal brizgala ven in tekla po tleh ter povsod napravljala male luže ter dajala tako najboljšo nazorno sliko lenobe. Medtem, ko bi bil namreč oče lahko z malim trudom luknjo zamašil in cev popravil, se je morala sedaj Metka sama truditi, da je dobila kaj čiste vode iz te zapuščenosti. Mesto v razsušenem in razpokanem koritu je morala prati v plitkih jamicah, kjer se je nabirala voda. Hiša sama je bila enako klavrna. Okna so bila na mnogih krajih razbita in prelepljena s papirjem, vendar so bila še najprijaznejše pri vsem razpadu. Kajti celo razbita stekla so bila lepo očiščena in osnažena, naravnost zlikana, in so blestela svetlo kakor Metkine oči; kajti ta okna so morala deklici spričo njenega uboštva nadomeščati vse drugo razkošje. In kakor so pristojali kodrasti lasje in katu-naste ovratne rute Metkinim očem. tako je pristojalo tem blesteči® oknom divje zelenje, ki se je vilo skoznje kroginkrog hiše: cel valujoč gozdič fižola in dišeča plan zlatorumenih kapucink. Fižol se je vzpenjal, kolikor je bilo pač mogoče, tu na kak kos orodja, tam po stari metli, ki je bila narobe zasajena v zemljo, tam na kako sekiro, od rje razžrto. Ta bolj slikovita nego prijazna domačija je stala malce na strani in ni imela bližnjih sosedov. V tem trenutku tudi ni bilo nikjer v bližini opaziti nobene žive duše. Zato je Sali brez skrbi slonel pri starem sked-njiču, ki je bil oddaljen komaj kakih trideset korakov, in je tuje strmel v tiho, zapuščeno hišo. Dokaj časa je tako slonel in strmel, ko je Metka naenkrat stopila v vežna vrata in dolgo gledala predse, kakor da je z vsemi mislimi obvisela na enem samem predmetu. Sali se ni ganil in ni trenil z očesom odi nje. Gledala sta nekaj časa drug drueega, ona sem, on tja, kakor da ogledujeta zračno prikazen, dokler se ni Šali vzravnal in počasi šel preko ceste in po dvorišču proti Metki. Ko je prišel blizu dekleta, je iztegnilo roke in je dejalo : «Sali!» Prijel jo je za roke in ji je venomer strmel v obraz. Vsa je zardela ob njegovem pogledu in solze so jo polile, ko je rekla: «Kaj hočeš tu?» «Samo tebe hočem videti!» je odvrnil. «Ali ne bi postala zopet prijatelja ?» je kriza odpravljena, ker je rešitev nekaterih perečih vprašanj, radi katerih je nastal med radikalci in demokrati, odložena za poznejši čas. Zanimivo je vedenje naših klerikal cev, kadar je v vladi kaka kriza. Njim je njihov položaj v opoziciji postal že nad vse neprijeten in bi radi zopet malo vladali. Zato upajo pri vsaki krizi, ki se pojavi, da bo ustvarjen položaj, v katerem bi morda oni prišli na površje. To so pa prazni upi, ker klerikalci so se v narodni skupščini s svojim, brezdeljem vsem delavnim strankam tako zamerili, da nimajo pri nobeni stranki zaslombe in so prepuščeni sami sebi. Taka stranka, seveda, tudi za svoje volilce ne more nič storiti in za to, da razmere pri nas še niso popolnoma urejene, se imajo klerikalni volilci zahvaliti v prvi vrsti poslancem, katere so volili. Z Madžarsko se nahajamo zopet v napetih odnošajih zaradi izgona Madžarov iz naše države. Madžari namreč v svoji deželi prav grdo ravnajo z ljudstvom našega jezika, ker je nekaj naših krajev ostalo v madžarski državi. Zato je naša vlada izgnala iz naše države nekaj stotin madžarskih družin, da se Madžarom pokaže, da njihovo vedenje nasproti našim rojakom v njihovi državi ni pravilno. Radi izgona madžarskih družin iz naše države se je madžarska vlada pritožila pri zvezi narodov, pa bo gotovo dobda — dolg nos. Ker izgon madžarskih družin iz naše države je samo naš odgovor na slabo ravnanje madžarskih oblasti z našimi rojaki na Madžarskem. V Nemčiji, ki trpi pod težkimi posledicami izgubljene vojne, trajajo še velike notranje zmede kot posledica strastnih bojev med dvema političnima strujama, od katerih je ena za vzpostaviiev cesarstva, druga pa za ohranitev republike. Te strankarske borbe so tako ostre, da se dogajajo prav pogostoma celo umori političnih osebnosti. Poročali smo že o umoru ministra zunanjih zadev Rathe-naua. Morilca sta ušla in iskali so ju po vsej Nemčiji, dokler se ni zvedelo, da se skrivata v gradu Saaleck pri kopališču Kosen. Ko sta morilca (inženjer Fischer in Rudolf Kern) videla, da ju hočejo prijeti in nista več mogla zbežati, sta se skrila v dimnik in ko so ju tudi tukaj našli, sta se sama ustrelila. Kjer se vršijo politične borbe na tak način, tam še dolgo ne bo reda in miru. V Nemčiji bo še dolgo trajala domača vojna, ki je bolj škodljiva kot vojna z zunanjimi sovražniki. V Haagu traja še vedno obnovitvena konferenca, za katero se je mislilo, da se bo zaradi ruskega vprašanja razšla brez vsakega uspeha. Najbrže se bo to tudi zgodilo in je končni razhod za sedaj najbrže samo odgoden za nekaj dni, ker so zastopniki ruske vlade stavili neke nove predloge. Je vse -zastonj: stališča ruskih boljševikov ostale države nikakor ne bodo priznale in ako hoče Rusija od Evrope pomoči v težki bedi, v katero so jo dovedli boljševiki, bo morala naj-poprej obračunati z boljševizmom, ki se je pokazal popolnoma nesposobnega za vodstvo države in Evropa ni tako neumna, da bi z gospodarsko podporo boljševizma še podaljšala življenje. Škofja Loka. Nedeljski orlovski tabor, katerega so priredili naši klerikalci z namenom, postaviti nekako protiutež sokolskim svečanostim pre-tečene nedelje, se je končal z največjo blamažo. S prižnicami in spovedni- cami so navlekli skupaj sicer še nekaj nevednih ljudi — največ žensk —, par narodnih noš z ostrogami na osedlanih konjih in nekaj raznobojnih konjenikov Orlov, nad katerih nediscipliniranostjo se je ljudstvo zgražalo. Drugo pa so bili večina otroci, bodisi naraščajniki kakor tudi članstvo, katerega pač po njegovem nastopil in obnašanju ne moremo prištevati ined odrastle. Izmed govornikov, ki so s svojimi izvajanji tako pri pridigi kakor tudi pozneje pripravljali tal prihodnjim volitvam, se je najbolj odlikoval predsednik Orlovske zveze demagog Basaj, ki je skušal kljub svojemu «krščaiiskemu prepričanju« raztrositi med ljudi gorostasno laž, da se je vršila sokolska prireditev preteče-110'nedeljo na državne stroške. Da se je pri tem poslužil le klerikalcem lastnega podlega zavijanja, je umevno, ker se tudi ta katoliški komunist boji roke pravice; če bi pa drugi ne-razsodneži, zapeljani po njegovih hujskajočih besedah kaj zagrešili, mu je seveda deveta briga. Ni čudo, da so padle pri tej priliki iz vrst poslušalcev besede: «Lažnivec!», na kar pa možakar ni reagiral, ker si je bržkone mislil, da imajo oni, ki so si dovolili te medklice, navsezadnje še prav. Zelo značilna in vsej prireditvi primerna pa se nam je zdela pesem, ki so jo peli Orli v narodnih nošah med sprevodom: «Dekle, dekle, delaj pušeljc, za to rajžo žalostno!» Razen Bog živi p---- madona« klicev v soboto zvečer na spodnjem trgu se ni pripetilo posebnega, ker je nameravano popoldansko parado in nadaljnje hujskanje preprečila huda ploha, ki je tabor razgnala na vse strani. Trbovlje. V nedeljo 16. t. m. je bil občni zbor kmetijske podružnice in sodni dan naših klerikalcev. Ugotovilo se je najprej, da eden duhovnikov laže, potem da najglasnejši klerikalni kričač že pet let ni plačal «Kmetoval-ca», kar bo moral sedaj storiti sod-niskim potem, i'11 nazadnje je dobil ta vrli katoliški mož poziv, da v osmih dneh prekliče besedo «barabe» in plača 1000 kron za podružnico ali pa ga toži 50 naprednih članov podružnice. To so sadovi duhovske hujskanje, ki naj jo nekdaj liberalni Stare v Rovtali pri litru vina skrbno premišljuje. Volitve so seveda temu primerno izpadle in so vsi klerikalni podrepniki soglasno zleteli iz odbora in so tudi nekateri pametni «Zvezarji» volili z nami. Naši so pokazali tokrat sijajno disciplino, kakor si je želimo ob vsaki priliki, in tedaj bodo tukajšnji netopirji, ki so postali že predrzni, zlezli zopet v svoje temne prostore. Kandrše pri Vačah. Že dolgo se nismo oglasili iz naše doline. Ne prerekamo se radi, vendar smo prisiljeni, da enkrat spet postavimo pred luč naše klerikalne kimavce. V nedeljo, dne 2. julija so se vršiie pri nas občinske volitve. Zmagala je SLS, kar pa ni čudno. V vsako dolino ne prisije solnce, kakor ni v vsakih možganih razsvetljenja. Pri nas imamo torej več takšnih ljudi, ki jih je Bog obla-godaril z vsem dobrim, le v glavah jim ie pustil praznoto. Najbolj se je trudil za klerikalno zmago znani klerikalni Prašnikarjev Janko. Zajec, ta klerikalni mešetar, se trudi na vse načine, da bi si zasigural županski stol. Ni mu zadostovala samo ena lista SLS, omisli si ie še Kmečko zvezo. Pridobil si je «študiranega» Bogataja, petošolca Božiča, nekega Dež-mančka in tudi «ta spodnji® Vidergar-jev stric je pomagal agitirati. Sledmi, ki ni posebno «na ta kšajt plat», ni naredil sile. Da je bila komedija še večja, se jim je pridružil Blajškovc. Ta je strašno hitel agitirati in je na dan volitev agitiral, da se mu je slina cedila iz ust, še jesti ni utegnil in je priletel na volišče s tako hitrico, da smo bili uverjeni, da je zblaznel. CILJI DOBREGA KOLOBAR-JENJA. Z rastlinami moramo na njivah menjavati. To je potrebno že zaradi tega, da pride vsaka rastlina na tisto mesto, ki je za njo z ozirom na gnojenje najbolj prikladno. Znano je, da ne moremo njiv vsako leto po-gnojiti in da se tudi rastline ne po čutijo enako dobro na gnojenih njivah. Nekatere rastline nam veliko bolj uspevajo in bolj obrode, če pridejo šele eno ali drugo leto po gno jenju na vrsto. Potrebno je menjavanje rastlin pa tudi z ozirom na posebnosti posameznih rastlin, ki naravnost zahtevajo, da se jih po gotovem redu prideluje, da nam bolje uspevajo. S kolobarjenjem zasledujemo dva cilja. Prvi cilj je ta, da dvignemo plodovitost naših rastlin, oziroma naših pridelkov. Če bomo vsaki rastlini odločili v kolobarju najpriklad-nejše mesto, tako da bo imela vsaka rastlina vse potrebne pogoje za svoj razvoj, potem se bo dvignil tudi njen pridelek. Brez vsega dvoma se da v tem pogledu pri nas še marsikaj popolnih. S smotrenim kolobarjenjem se dajo doseči na vsak način še ugodnejši uspehi kakor jih imamo danes. Najtežje stališče ima v tem, oziru naš mali posestnik, deloma zaradi tega, ker prideluje tako številne in mnogovrstne rastline, deloma pa tudi zaradi strniščne setve, ki sama na sebi otežkuje kolobarje-nje. V takem slučaju je treba, da stoje našemu posestniku zadostne množine gnoja na razpolago, da si: lahko ureja z uspehom potrebno ko-! lobarjenje. Čim večje je število rast-! lin in čiin več se nalaga zemlji, tem več je treba tudi gnoja, da bo lahko: uspešno rodila. Drugi cilj, ki ga moramo s kolo-! barjenjem zasledovati, je pa ta, da naše njive čistimo od plevela. Naše; njive so plevelne in tudi zaradi te- i ga manj rodovitne za naše pridelke, i Plevel odjeda rastlinam prostor in j živež, in kar porabi plevel, to vzame! našim pridelkom. Plevel moramo zaradi tega zatirati. Najlažje ga preganjamo s primernim kolobarjenjem.. S tem, da vrstimo rastline drugo za drugo tako, da se plevel z obdelovanjem sadežev sproti uničuje, s tem ga najbolj preganjamo z naših njiv. Čiste njive, to mora biti cilj vsakemu zavednemu poljedelcu. Zato je treba, da je vse kolobarjenje umerjeno na to, da se plevel zatira. Po žitu naj pridejo okopavine ali pa gosto in košato rastoče detelje, da vduše pod seboj škodljivi plevel. S takim smotrenim kolobarjenjem preganjamo pa tudi druge škodljivosti, ki jih povzročajo bolezni in mrčesi Pospeševanje plodovitosti in zatiranje škodljivega plevela in drugih škodljivcev, to sta tista dva cilja, ki jih zasledujemo predvsem z dobrim kolobarjenjem. Tudi v tem pogledu je treba pri nas še napredovanja, da bomo dvignili rodovitost naših njiv. REJENOST MOLZNIH KRAV. Večkrat se sliši, da so dobre molzne krave zmeraj suhe. Iz tega hočejo nekateri izvajati, da mora biti dobra molznica sploh suha, ker uporablja vso krmo za proizvajanje mleka, do-čim porabi zase ie toliko, da se vzdržuje pri telesni moči. To je istina, da uporablja krava, ki je po naravi usposobljena za dobro molžo, največji del krme za izdelovanje mleka. Ali zaradi tega še ne sledi, da bi morala biti tudi suha V mislih imam seveda krave enake reje in krave, ki so z vsem preskrbljene, kakor jih nahajamo n. pr. v kakem velikem hlevu ali pa v kraju kjer se živalim sploh dobro godi. Če je pri nas krava suha, je to navadno posledica slabe in pomanjkljive reje. Največ je takih. Vse kaj drugega pa je, če je krava pri močni reji suha. Take krave imajo navadno kratko svetlo dlako in sc že na tem pozna, da se dobro počutijo, Imajo pa tudi velika in žleznata vimena, pre-prežena z žilami, kar je zmeraj znak dobre mlečnosti. Če najdemo med močno rejenimi in vseskozi zdravimi živalimi krave, ki so suhe, potem je to na vsak način znak dobre mlečnosti. Take krave obračajo v resnici vso krmo v mleko. Podobne so kozam, ki so brez izjeme do kosti suhe, ker pretvarjajo vso krmo v mleko. Za svoj život porabijo le tisto malo krme, ki jo potrebujejo, da se vzdrže pri svoji telesni teži. Kakor nam lahko služi koza za vzor cfobre mfekarfer, tate se moramo vendarle sprijazniti tudi s tem dejstvom, da so tudi dobro ali navadno rejene krave lahko prav dobra molzna živina, ki jo nahajamo po planinskih deželah. Tam imamo živali, ki so izvrstne molznice, ki so pa pri vsem tem dobro rejene Če je dosti krme, potem jo ima žival za vse dosti, dosti za mleko in dosti za svojo telesnost. Pri plemenski živini moramo danes celo gledati na to, da nam živali vsled obilne mlečnosti preveč ne shujšajo. Tako izdelane živali so namreč bolj občutljive in bolj podvržene nevarni tuberkulozi. Iz zdravstvenih ozirov in iz ozirov na plemensko sposobnost je treba, da se nahajajo tudi molzne krave v dobrem životnem stanju. Debele krave pa ne razodevajo mlečnosti, ker skrbe bolj zase in za svojo životnost kakor pa za svojo mlečnost. = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi dne 18. t. m. se je dobilo: 100 avstrijskih kron za 30 par, 100 češkoslovaških kron za 188 do 192 dinarjev, 100 nemških mark za 20 do 21 dinarjev, 100 laških lir za okoli 382 dinarjev, en dolar za 82 in pol do 82 dinarjev 75 par. = Žitni trg. Pretečeni teden so bile v Vojvodini in v Hrvatski sledeče cene: pšenica, stara, 1450 do 1490 K z vojvodinskih postaj, nova po 1350 do 1400 K, novi ječmen 1100 K, oves 1200 do 1220 K s postaje, koruza 1200 do 1220 K iz vtovorne postaje (v Zagrebu je bila koruza mnogo dražja), moka št. 0, prvovrstna, 23 do 23 K 50 vin. iz vtovorne postaje, slabša 22 do 22 K 50 vin. = Na mariborskem sejmu z govejo živino dne 11. t. m. so bile sledeče cene za kilogram žive teže: debeli voli 37 do 39 K, poldebeli 28 do 31 K, klavne krave 24 do 29 K, plemenske krave 19 do 24 K, krave za klobase 15 do 18 K, molzne in breje krave 25 do 29 K, mlada živina 22 do 36 K, teleta 32 do 36 K. = Cene živini na Hrvatskem. Na zagrebškem sejmu dne 13. t. m. so bile sledeče cene za kilogram žive teže: prvovrstni voli 38 do 42 kron, drugovrstni 30 do 33 K, tretje vrste 22 do 25 K; prvovrstni biki 40 K; prvovrstne krave 34 do 36 K, drugovrstne 24 do 28 K. tretje vrste 16 do 20 K; prvovrstna teleta 42 do 44 K, drugovrstna 35 do 38 K; drugovrstne svinje 77 do 80 K, tretje vrste 68 do 74 K. Turopoljski prašički, dva in pol meseca stari, so stali 700 K komad. Konji so sc prodajali par: prvovrstnih paradnih 100.000 do 120.000 K, drugovrstnih paradnih 60.000 do 70 tisoč kron, težki tovorni konji 80.000 do 90.000 K; enoletna žebeta komad ■po 12.000 do 13.000 X. = Na svinjski sejem v Mariboru dne 7. t. m. so pripeljali 196 prašičev in 5 koz. Cene: 5 do 6 tednov stari prašički komad po 450 do 700 K, 7 do 9 tednov stari komad po 800 do 1100 K, 3 do 4 mesece stari po 1500 do 1700 K, 4 do 6 mesecev stari po 1800 do 2000 K, 8 do 10 mesecev stari po 2500 do 3500 K, eno leto stari po 4000 do 4300 K; koze po 600 do 700 K. = Cene vinu. Po Hrvatskem zahtevajo kmetje 16 do 20 K za liter navadnega vina, toda kupcem je ta cena previsoka in zato pride redkokdaj do kupčijskega zaključka. Pri nas v Sloveniji in v Vojvodini so cene vinu nekaj padle. — Vinska letina obeta biti letos v naši državi izredno dobra. — Dovoljen izvoz živine preko Trbiža. Italijanska vlada je dovolila, da se sme uvažati živina v Italijo tudi preko Trbiža. = Razstava zajčjerejskega društva v Mariboru se vrši dne 5. in 6. avgusta. Kdor hoče razstaviti, naj se obrne na zajčjerejsko društvo v Mariboru. = Letošnja svetovna žetev bo po sedanjih izgledih precej povoljna. V Jugoslaviji in v naših sosednjih državah se pričakuje povoljen uspeh. Enako tudi v Italiji, Franciji in Angliji. Zelo povoljna so poročila iz Amerike in Japonske. Poslednja suša je škodovala zlasti posevkom v Nemčiji, Poljski in Holandski. V splošnem se pričakuje, da bo letošnja svetovna žetev precej dobra in da bo dala kakih 16 milijonov metrskih stotov več žita kakor lani. = Izgledi letošnje svetovne hmeij-ske letine so prav povoljni. Lani se je na vsem svetu pridelalo okrog 815 tisoč starih centov (po 50 kg) hmelja. Po podatkih neke nemške pivovarni-ške tvrdke se bo letošnje hmeljsko leto na vsem svetu izvarilo okrog 148,400.000 hI piva, za kar bi se potrebovalo okrog 983.500 starih centov hmelja. Letos bi se moralo pridelati na vsem svetu torej za okoli 84.000 starih centov več hmelja, da bi letošnji pridelek lahko zadostoval potrebam vseh pivovarn na svetu. Toliko se bo najbrž tudi pridelalo. Vendar bodo cene hmelju letos skoro gotovo precej visoke, ker so po nekaterih državah zaloge hmelja precej porabljene. = Ažijo na uvozno carino se je povečal z dne 15. t. m. za nadaljnjih 100 odstotkov, tako da velja sedaj 100 zlatih dinarjev enako 700 papirnatim dinarjem. — Novi desetdinarski bankovci, ki so bili izdelani v Ameriki, pridejo kmalu v promet. Poleg njih ostanejo še sedanji desetdinarski bankovci v veljavi. o Priprave za obrtno razstavo v Celju dobro napredujejo. Razstavljal-ci, ki še hišo poslali razstavnih predmetov, naj to hitro storijo, da se ne bo potem nazadnje nakupičilo preveč dela. o Vrtnarska razstava ob priliki pokrajinske obrtne razstave v Mariboru fomljenjo in cepanjo )as> ^p^uj«, redil obhocl po glavnih dunajskih uh- j prhut, prerano osivelo« itd.; 2 porcelanasta cali. Zelo verjetno je, da bodo Dunaj- j lončka z aamotom in poštnino 80 K. čani, ki si v resnici ne morejo privo- pPt>eiajaici dole, če narofenajmanj 12 ko-ščiti niti najenostavnejše nove oble-: Bov enega pre.iareta, pop-ist v naravi, ke, vneto pristopali k društvu, in ta- j Raino! LI11)Ino raleii0 ,„ K. brkon]az 10 K. ntjfl. KO bo Dunaj v kratkem videl imenit- : nejil Hera-puder rirja. Kmgerja v velikih originalnih skailah 40 K; najlineiU Hega-zobnl ;>rašefc v patent- no parado pristnih Adamovih in Evinih potomcev. X Od pogreba svojega moža k poroki. Mlada in lepa vdovica Elektra Warton, Američanka seveda, se je ravno vozila z brzovlakom od pogreba svojega moža, toda ne s preveliko žalostjo v srcu. Preostalo ji je po možu 10 milijonov dolarjev in za te si že lahko v Ameriki kupi novega možička. Zdaj se je torej, čisto zadovoljna vozila na obisk k svoji prijateljici v Wacu. Med potjo pa vstopi ikattah 40 K; pudei 2 s ^ospe v vrecicah 8 K; zobni prašek? » škatlah 12 K. v vrečicah (4 iv; Sachel-dišcv* za perilo 12 K: Schsmpoou za lase 8 K; rumenilo, 12 listkov 18 K; najiineiii parlum po 48 ia 00 K; močna voda ?.a :ase SO Za le razne predmete s« zamot in poštnina posebe računata. EVGEN ¥. FELLER, lekarnar. STUBiCA donia. Eisairg 6t. 26S (Hrvaško). M\ H EisafliHd - fa se im\ ligtaar FBIIbp - Mm\ Odgovorni urednik Jože Hojkar. ssilajss Konsiorcij Domovine Vjsks DdaSks tlakama. X ii. v 1 JnMjaa