8. žte*. .
Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne.
Uredništvo In upravnlfitvo »Zarje«
v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3.
Sprejemajo se le frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo.
Pavialnl fpanko v dvžavi SHS.
MJA
Socialistično glasilo.
________________II. leto.
Posamezna številka atane 1 Din
Naročnina po posti z dostavljav-Ijanjem na dom 4 Din mesečno. Za Nemčijo 5 Din., za drugo inozemstvo in Ameriko 6 Din.
Reklamacije so poštnine proste. «= Oglasi po dogovoru.
Proletarci vseh dežel, združite sel
V Ljubljani, v soboto 24. februarja 1923.
Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi!
Volilci v narodno skupščino!
Kandidatne liste so vložene in volilni boj je v polnem divjem teku. Delovno ljudstvo se je za te volitve združilo v eno fronto, na drugi strani so pa kapitalisti in nekaj neznačajnih prodancev. Vse to delovno ljudstvo ne sme motiti, ker pozna zgodovino in namene vseh teh ljudi, ki so v nasprotnem taboru. Mi smo vedno trdili, da je le v združitvi moč, v združitvi načelno zvestih interesentov" na socialnem boju, ki čutijo vsak dan hujše svojo mizerijo, ki grozi, da bo še hujša, če bodo volilci tudi v tem volilnem boju podpirali svoje nasprotnike, nenačelne individue, ki so že dosedaj dokazali, da so hlapci režima, hlapci kapitalizma in sebični koristolovci.
Proč z vsemi temi elementi, proč z reakcionarno kapitalistično buržoazijo in v boj za kandidatno listo zedinjenega socialističnega proletariata! Socialistična stranka delovnega ljudstva je postavila sporazumno z mariborsko oblastno organizacijo svoje kandidate za ljubljansko in mariborsko oblast. Kandidatna iista za mariborsko oblast, ki jo tudi danes objavljamo, je tudi naša in naša je tudi njihova. Tako nastopa
delovno ljudstvo v Sloveniji v najlepši slogi pri tej volilni akciji ter v nadi, da se končno po volitvah utrdi enotnost Organizacije, za katero se najodločneje ogreva ves razredno-zavedni socialistični proletarijat.
Ta skupna akcija naj nam. pomore na eni strani do sijajnejšega volilnega uspeha, na drugi strani pa dokaže, da je za vse pošteno socialistično ljudstvo mogoče skupno delo za socializem.
Ta volilni boj bodi manifestačna akcija za enotno fronto delovneea ljudstva, ta skupna akcija bodi protest proti vsem onim, ki ovirajo enotno fronto, proti vsem onim, ki izdajajo načela in se bratijo z ljudmi, ki so najhujši nasprotniki socialističnega pokreta. Ta skupna volilna akcija bodi torej manifestacija za enotno fronto, protest proti nasilju, ki se izvaja v državi, protest proti krivicam in obsodba nasprotnikov in izdajalcev proletarskih interesov.
Po vsej Sloveniji razvite, cenjeni sodrugi, najživahnejšo agitacijo *v znamenju teh gesel ter združite svoje glasove na nastopno kandidatno listo.
Kandidatna lista za ljubljansko oblast:
Nosilec liste za volilni okraj mesto Ljubljana:
Dr. Ljudevit Perič, izvoljeni župan ljubljanski. — Namestnik: Ivan Makuc, železniški uslužbenec, Planinska cesta 273, Ljubljana.
Nosilec liste za deželo Kranjsko: Ivan Makuc, železniški uslužbenec, Planinska cesta 273, Ljubljana.
Nosilec liste za volilni okraj Črnomelj:	Janez	Panjan,	posestnik,
Čudno selo 3, Črnomelj. — Namestnik: Ivan Jerman, posestnik, Črnomelj ŠL 195.
Nosilec liste za volilni okraj Kamnik: Jakob Zabrezovnik, zidar, Olšovk st. 9 pri Kamniku. — Namestnik: Alojz Bešter, mehanik, Tezno-Kamnik.
Nosilec liste za volilni okraj Kočevje: Ignac Mihevc, uradnik, Škofja ulica št. 13, Ljubljana. — Namestnik: Franc Baloh, rudar, Kolonija 98, Kočevje.
Nosilec liste za volilni okraj Kranj:	Ivan	Tokan, narodni posla-
nec, Ilirska ul. 22, Ljubljana. — Namestnik: Franc Padar, nameščenec v predilnici, Tržič 119.
Nosilec liste za volilni okraj Krško:	Ivan	Martinšek,	posestnik,
Vrhovo 26, Kadeče. — Namestnik: Vladislav Fabjančič, profesor, Selo 56, Moste.
Nosilec liste za volilni okraj Litija: Valentin Mlakar mlajši, strojnik, Toplice 118, Zagorje. — Namestnik: Lovro Klemenčič, žurnalist, Sodna ulica 12, Ljubljana.
Nosilec liste za volilni okraj Logatec: Josip Pokovec, mizar, Hra-deckega vas pri Ljubljani. — Namestnik:	Ivan	Bravec, posestnik,
Lož 96.
Nosilec liste za volilni okraj Ljubljana okolica: Vladislav Fabjančič, profesor, Selo 56, Moste. — Namestnik: Lovro Klemenčič žurnalist, Sodna ulica 12.
Nosilec liste za volilni okraj Novo mesto: Anton Šepetave, kurjač, Kandija. — Namestnik: France Jer-šek, posestnik in tovarniški delavec. Zg. Kamenice pri Novem mestu.
Nosilec liste za volilni okraj Radovljica:	Jaka	Žorga, strojevodju,
Japljeva ulica 4, Ljubljana. — Namestnik: Janko Smolej, tov. delavet, Javornik 45.
Naša skrinjica v Ljubljani je tretja, na deželi pa šesta.
Kandidatna lista za mariborsko oblast:
Nosilec liste: Rudolf Golouh, narodni poslanec, Maribor.
Za volilni okraj Maribor, desni in levi breg: okrajni kandidat: Favaj Ivan, profesor, Maribor, Koroščeva cesta. Namestnik okrajnega kandidata • Bračič Štefan, železničar, Leskovec, (Črešnjevec).
Za volilni okraj Dolnja Lendava In Murska Sobota: okrajni kandidat: Smrekar Franc, tesarski delavec, Veržej. Namestnik okrajnega kandidata: Zver Josip, kmet, Dokležov-je, (Beltinci).
Za volilni okraj Ljutomer in Ormož: okrajni kandidat; Jlanžel Andrej, krojač, Ljutomer. Namestnik okrajnega kandidata: Belič Franc,
usnjar, Ljutomer.
7i volilni okraj Brežice in Laško:
okrajni kandidat: Šalamon Franc, rudar, Loke, Trbovlje. Namestnik okrajnega kandidata: Bedenik Franc, rudar, St. Lenart, Hrastnik.
Za volilni okraj Mozirje: okrajni kandidat: Podpečan Anton, posestnik, Ljubno. Namestnik okrajnega kandidata: Natlačen Ivan, usnjarski mojster, Ljubno.
Za volilni okraj Prevalje in Sio-venlgradec: okrajni kandidat: Bajt Anton, uradnik, Marenberg.. Namestnik okrajnega kandidata: Podržan Vinko, livar, Muta.
Za volilni okraj Celje in Konjice: okrajni kandidat: Krištof Franjo, že-
lezničar, Sele, Zg. Polskava. Namestnik okrajnega kandidata: Tokan Ivan, privatni uradnik, Ljubljana.
Za volilni okraj Ptuj in Šmarje: okrajni kandidat: Komavli Valentin, uradnik, Strnišče. Namestnik okrajnega- kandidata: Podgoršek Janez, mizar, Breg pri Ptuju.
Proletarijat! Predstoječa kandidatna lista je plod sporazuma med
vsem razredno zavednim delavstvom v štajerski oblasti. Ta sporazum je prvi korak za ozdravljenje proletarskega pokreta v Sloveniji, zato pozdravljamo enotno fronto!
V mariborski oblasti je naša skrinjica peta.
Naše volilne skrinjice so s
v Ljubljani 3. — na Kranjskem 6. — na Štajerskem 5.
Delavci! Vsi na protestni shod!
K socialnim in delavsko-var-stvenim zakonom izdeluje ministrstvo za socialno politiko posebne opravilnike. Preti pa silna nevarnost, da bodo ti pravilniki celo poslabševali zakone. Gre tudi za delavske zaupnike, katerim se jemlje možnost sodelovanja v delavskih gibanjih in stavkah. Zaraditega naj se delavstvo sploh udeleži protestnih shodov, ki se bodo vršili po Sloveniji.
Ljubljanski protestni shod se bo vršil danes v soboto, dne 24. t. m. ob 6. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma.
Opozarjamo tudi na današnji članek, v katerem govorimo o nameravanem razpadu ministrstva za socialno politiko. Na celi črti je torej reakcija na pohodu in skrajni čas je, da delavstvo s skupnimi akcijami prepreči naval kapitalizma.
Zato “pravimo, na protest In skupni boj moramo vsi brez izjeme! Ne bodimo več slepci!
*
Resolucija, ki jo predlaga Strokovna komisija za protestne shode strokovno organiziranega delavstva: „K zakonu o zaščiti delavcev je izdalo ministrstvo za socialno politiko pravilnik o delavskih zaupnikih. V § 6. in § 13. tega načrta je določba, da nimajo pasivne volilne pravice oni delavci, ki priznavajo načelo o nasilni izpremembi obstojajočega družabnega reda in da mora volilni odbor iz kandidatne liste črtati one, ki nimajo pogojev za pasivno volilno pravico. V členu 34. pa je prepovedano, da bi smeli delavski zaupniki aktivno sodelovati v delavskem gibanju v podjetju. Z
ogorčenjem protestiramo proti navedenim določbam, načrta pravilnika. Prva določba nasprotuje ustavi, ki določa enake pravice za vse dr-žavljene in nima zakonite podlage niti v členu 18. zloglasnega protiustavnega zakona o zaščiti države. Kdo naj odloča o tem, kakega nazi-ranja je posamezen delavec? Šika-nam in izigravanju delavstva hoče ministrstvo odpreti vrata na široko in na strokovnem polju hoče nadaljevati policajsko politično preganjanje razrednega delavstva. Z drugo določbo hoče ministrstvo preprečiti, da bi delavstvo volilo svoje najboljše zaupnike, hoče pa obenem vzgajati stavkokaze. Mi delavci smo med seboj enaki in enakovredni. Iste dolžnosti imamo, zahtevamo tudi iste pravice? Ne pustimo, da bi se kateremukoli izmed nas zaradi njegovega prepričanja jemala pravica, solidarni se čutimo napram kapitalizmu in njegovemu društvu. Mi delavci hočemo imeti za nas vse neomejene pravice za našo eksistenco in zato ne moremo trpeti, da bi še kogarkoli izmed nas izigravalo proti nam. Zato zahtevamo: da ministrstvo za socialno politiko črta v pravilniku o zaupnikih zgorajšnjo nesprejemljivo določbo ter da vsem delavcem pasivno volilno pravico in nikogar ne izključuje iz mezdnega gibanja. Nared-ba j;i zakon — v zakonu pa za take odredbe ni zaslombe! Mi se bomo držali zakona, a ne naredeb, ki nasprotujejo zakonu in ustavi! Kakor že ponovno, tako zahtevamo končno tudi danes za vse vrste podjetij
—	za industrijska in obrtniška — zakoniti osemurni delavnik! Živel osemurni delavnik! Živela delavska solidarnost."
Atentat na ministrstvo za socialno politiko.
Delavci, nastopite v boj proti nakani!
Reakcionarna radikalna vlada pripravlja, nov atentat na ustanovo, ki bi imela nalogo čuvati socialni položaj delovnih slojev. Odpraviti hoče, kakor poročajo iz Belgrada, zopet ministrstvo za socialno politiko ter ga dodeliti drugim ministrstvom.
Demokratsko radikalna vlada se je že enkrat bavila s to mislijo, a takrat se nam je posrečilo preprečiti to nečuveno nakano.
Ministrstvo za socialno politiko je ustanovljeno v Interesu socialno šib- ■ kejših slojev. Ta namen bi moralo imeti, čeprav ga ni imelo, zakaj izkušnja nas uči, da so dosedanji meščanski ministri, zlasti pa dr. Žerjav, absolutno izrabljali ministrstvo za, socialno politiko v ta namen, da so socialno zakonodajo in delavsko varstvo poslabševali, demontirali,-torej delali prav nasprotno, kar bi morali po svoji misiji. ,	<#>
Sedaj pripravljajo v ministrstvu zopet isti zločin. Razgnati hočejo to ministrstvo, odpraviti hočejo vsako priliko za razpravljanje o socialnih vprašanjih, ki jih je
država dolžna gojiti.
Kaj pomeni to za delavstvo? To pomeni, da je radikalna stranka riaj-hujša
nasprotnica delavstva,
ki hoče zatreti v državi vsako moderno gibanje, vsako enakopravnost in vso svobodo.
Že ministrstvo za socialno polir tiko torej ni vršilo svoje naloge prav v nobeni meri, sedaj pa, ko vjada razžene ministrstvo, je očividno, da preneha vsaka Inicijativa', vsaka aktivnost na socialnopolitičnem polju.
Kaj sedaj?
A1I si hoče delavstvo dati vzeti to ministrstvo? AH hoče delavstvo mimo gledati to grdo reakcijo? -
■ Nedvomno je v vitalnem interesu vsega delovnega ljudstva, da v teni primeru najodločneje nastani proti taki nakani radikalne vlade, tor dokaže
i uajodločnejšlm protestom
da so v državi še tudi državljani, in sicer v veliki večini, ki jih iuteresi-rajo socialna vprašanja in delavsko varstvo.
Na najodločneje protest pwi\-JJemo vse organizacije, politične, zlasti pa strokovne vseh strok in vseli struji da povedo ne-obzlrnhn radikalcem v brk, kakšne naloge ima ministrstvo za socialno politiko In kaj
ima delavstvo pravico zahtevati wl njega!
Jugoslovanska buržoazij«. brije že nad štiri leta norce iz delavstva, zasmehuje mednar. dogovore o de-iavsko-varstveni in socialni zakonodaji ter tepta vse, kar je že zakonito uveljavljeno v tem pogledu.
Povejmo si pa sedaj odkrito, ali smo zreli, da take atentate 'preprečimo? Povejmo si. kaj je bolj pametno, ali da se med seboj osebno koljemo, ali pa, da se združimo in branimo svoje pravice? Kdor je po-šten, kdor ima načela, ta bo za združitev proletarskih vrst in za odločen boj!
Volilni oklic SSJ.
Sodntgl, delavci, soeijallsfci l
Štiri leta mučnega in težkega j življenja za delavski razred so minula, j Štiri leta upanja, razočaranja in prevar so pretekla. To so bila štiri ieta neomejenega in brezobzirnega kapitalističnega vladanja.
Za popolno jalovim začasnim narodnim predstavništvom, ki je trajalo celi dve leti, je prišla prva izvoljena skupščina.
Ljudstvo je pričakovalo od te i Skupščine mnogo, a dala mu ni rsl&s 1 sar, razun
reakdjouarne ustave
In cele vrste
reakcl.k>namlh zakonskih uredb In zakonov.
Skupščina je takoj spočetka postala poprišče najljutejših medsebojnih borb poedinih strank.
Najprvo je nastal boj o vprašanju njene notranje razdelitve države in o vprašanju njene notranje ureditve.
Radikali in demokrati, ki so bili v vladni koaliciji so se složili
v obrambi polloajskega centralizma;
slovenski in hrvaški klerikalci in muslimani so zahtevali
avtonomijo poedinih zgodovinskih pokrajin;
stranke hrvaškega bloka so zahtevale
razdelitev države
na plemenski podlagi.
V	tem vprašanju se je edino Socialistična stranka izjavila ra ediit-stvo države in naroda, in to na podlagi najpopoinejše in najširše
ljudske samouprave
v občini, srezu (okraju) in županiji (okrožju) in na podlagi popolne politične in kulturne enakosti narodnostnih manjšin.
Pri izgraditvi zakonov, kakor tudi v svojem nadaljnem dejanju i načinu vladanja, se je buržuazija istotako pokazala skrajno reakcionarna in brezobzirna. Sklonila je predvsem
zloglasno
obznano iu zakon o zaščiti države,
ki so ju pretvorili v orodje najkrvo-ločnejših preganjanj nad delavci in njihovimi organizacijami v korist kapitalizma.
Zakon o zaščiti države je skupno delo vseh meščanskih strank. Skupna je tudi njihova odgovornost, ker so protipestavno uničile komunistične proletarske mandate. One so tudi odgovorne za brutalna nasilstva, ki so izvršena na podlagi zakona c zaščiti države.
Buržuazija v opoziciji ni bila nič boljša od buržuazije na vladi. Tako so slovenski klerikalci (Koroščeva stranka) 1. 1-920, pri neki manifestaciji pobili v sredini Ljubljane nad 16 delavcev, med tem, ko je vlad«. Hrvaške' zajednice v Zagrebu streljala in batinala na stotine kmetov, a <k-k*ve* brezobzirno preganjala.
S svojo politiko odsotnosti iz parlamenta je hrvaški blok samo pomagal uvajati policajski centralizem in brezkontrolno vladanje v zemlji.
Toda meščanske stranke niso svojo brezobzirnost omejile samo na delavski razred, ostale so tudi slepe, gluhe in neobčutljive pred vsemi
rodnost potrebno zemljo za gospodarstvo; boriti smo se proti oboroževanja la vojski, za mednarodni mir, proti kapitalističnemu načinu produkcije la slednjič za popolno odstranitev tega sistema.
Zato morajo 18. marca, na dan volitev, vsi tisti, ki so trpeli in-ki trpe pod 'današnjim kapitalističnim sistemom vladanja, stopiti * •
pod revolucionarno, rdečo zastavo socialistične delavske stranke,
da ji s svojim glasom pomagajo v borbi, ki jo stranka neutrudljivo vodi in ki jo hoče voditi do končne zmage socializma nad kapitalizmom.
Sodrugi in delavci, na (kki! Budite potlačene Irt preganjanje! Povejte jim, da moremo samo na poti so« cializma priti do boljšega in srečnejšega življenja. Povejte jim, da ne more delavski razred pričakovati od meščanskih strank nič dobrega.
Naj padejo 18. marca tega leča vsi delavski glasovi i vaji-i mesta v znak soglasnega protesti proti bttr-/uaziji v
rdeče socialistične Skrinjice!
Živci delavski razred v mestu to na vasi!
Živel socializem!
V	Belgradu, januarja 1923.
Dr, Ivan Tavčar.
obupnimi klici invalidov ht vojuih sirot, pustile so tudi uradnike zaman čakati na rešitev njihovega zakona in rešitve iz njihovih težkih razmer.
K:ij naj pravimo o agrarni reformi?
Zastonj Je čakalo storisoče krneč* kega naroda brez zemlje štiri ieta:
eni, da dobijo zemljo, drugi, da se osvobodijo od zavisnosti od strani lastnikov zemlje, od veleposestnika, bega in kapitalista — ali tega niso dočakali. Poljedelci, ki pripadajo narodnostnim manjšinam, obsojeni so'na popolno propast, ker so izključeni od koristi agrarne reforme.
Meščanske stranke so dosedaj izigravale izvedbo agrarne reforme na vse mogoče načine in bodo to tudi v bodoče nadaljevale, dokler se ne obveljavi močan delavski socialistični pokret, ki jih prisili k zvrše-vanju agrarne reforme.
Tudi edina dva malo boljša zakona: zakon o zaščiti delavcev in o j zavarovanju delavcev sta ostala do- j sedaj le mrtva črka ita papirju. Bur- j žuazija je uporabila vsa sredstva, da jih ne oživotvori. Zato pa je zakon
o	zaščiti države tem občutnejše oži-votvorjen proti delavstvu.
Pa slaba valuta? In neznosne cene življenjskim potrebščinam? S temi stvarmi si meščanske stranke niso nmogo glave belile. Da je ljudstvo noč in dan obupavalo zaradi draginje, tega niso jemali k srcu niti radikalci, niti demokrati, hiti muslimani, niti Koroščevi klerikalci, pa uidi takozvana zemijoradniška stranka in stranke hrvaškega bloka ne. Kajti vse to so stranke bogatejšega sveta in kolikor je bilo delavcem in siromakom slabše, toliko je bilo za kapitaliste boljše.
Celi kraji naše zemlje so trpeli obupen glad, eni radi suše in slabe letine, drugi radi toče, ali buržuazija. ki ima oblast v rokah, je vse to gledala mirno in ravnodušno. Bila je zadovoljna, Če je šlo le kapitalistom dobro.
Vsa politika vseh meščanskih strank v vseh 4 letih našega novega življenja, obstojala je samo v boju za vlado in za brezobzirno izkoriščanje onih dobrin, ki jih je vstvaril delavski razred.
Poeditie vlade niso niti nastajale, uiti padale v Skupščini, kakor bi tx> moralo biti, ampak izven Skupščine v dvoru.
Vladna moč se je kupovala za vsako ceno. Tako je prišla zadnja čisto radikakska vlada do moči za ceno imenovanja 15 novih generalov, in ti korak so javno in od vsega srca pozdravile tudi stranke hrvaškega bloka ter s tem pokazale, da ne obstoji med njim in med vsemi našimi ostalimi meščanskimi strankami nl-kakn razlka.
V	nasprotstvu proti taki celokupni politiki, boril se je socialistični pokret iu njegova stranka za
najširše ljudske svoboščine,
?a ljudsko samoupravo, za pravice narodnostnih manjšin, za zaščhn in zavarovanje de« lavstva,
za popolno oskrbo favatidov Iu vojnih fcirot,
ta popolno Izvedbo agrarne reforme,
stoječ nu stališču, du sme biti posestnik zemlje ie oni. ki Jo obdeluje; borili smo se za to, da dobi vsaka poljenJeleka rodbina br*tf ozira na na-
V pondeljek, dne 19. t. m. ob i eni uri popoldne je po daljši bolezni i preminul v Ljubljani tir. Ivan Tavčar j na svojem stanovanju Breg št. 8.
Dr. Tavčar je bil markantna osebnost v mditičnem in kulturnem življenju Slovencev, zlasti zadnjih tridest let. Po poklicu je bil dr. Tavčar odvetnik, obenem pa politik in pisatelj, ki je imel izredno razvit dar govorništva ter ima ko pisatelj prikupno poljansko zgovornost, ki je čitatelja vabila ter zbujala v njem občutek, da mora biti tudi pisatelj sam vrlo simpatična osebnost.
Dr. Ivan Tavčar je bil ustanovitelj narodnouapredne stranke v Sloveniji, ki je vodila desetletja proti-duhovniški boj, pomešan z nemškim liberalizmom. Stranka, ki se duševno ni nikdar poglobila, ni kulturno delala, tudi ni izvršila svoje prave zgodovinske naloge. Danes lahko rečemo, da narodnonapredna stranka svojega ustvaritelja ni nikdar razumela, ker se Je izgubljala nje agilnost v negativnem delu, v boju proti klerikalizmu. Kulturni napredek tned slovenskim narodom, kolikor ga je bilo. je bil samoraslega značaja, ki se je razvijal kot odpor proti neuglajenemu političnemu boju.
Dr, Tavčar je bil značajen mož.
V svoji stranki je odločilno vplival na politično delovanje stranke. Zavedal se je, da je zastopnik buržoa-zije. Prav mnogokrat je to javno povedal, češ, da je samoobsebi umevno. V občinskem svetu je rekel nekoč: Vem, da imate socialisti prav, ampak sedaj dokler ste vi v manjšini, bomo mi odločevali, kadar bomo mi v manjšini, boste pa vi.“ V polemiki je govoril dr. Tavčar z izredno ljubeznivostjo, prejšnja leta s sarkazmom in ognjevito odločnostjo, zadnja leta pa z izredno konciljant-nostjo.
Po svojih samoraslih, možatih načelih je dr. Tavčar delal kot državni poslanec, kot deželni odbornik in zadnjih devet let km ljubljanski župan.
Župan ljubljanski je bil vso vojno dobo. Mestu je županoval v najkri-tične;ši dobi, takrat, ko je avstrijska soidateska neprestano grozila občini.
V zasebnem razgovoru je nekoč rekel dr. Tavčar, ko smo govorili o
ljubljanski občini in režimu, da nerad dela tako kakor dela, toda mora, ker ne more prepustiti občine vojaškem« komandantu, ki ji vedno čepi za tik
nikoni.
Ne maramo peti slave s tem na-rodnonapredni stranki, ker se dr. Tavčar že več let ni strinjal 7 nje politiko. Dr. Tavčar je delal v občini kot župan, ter si je zlasti s svojim delom v ljubljanski občini nakopal nasprotnike v svoji stranki, ki so ga končno potisnili v ozadje.
Velike zasluge ima dr. Tavčar kot pisatelj. Prvo večje njegovo delo je bil »Slovenski pravnik1*, pozneje pa vrsta zgodovinskih romanov in novel. Moderni pisatelji se niso strinjali z njim, enako je pa tudi dr. Tavčar večinoma obsojal modernizem v literaturi.
Z dr. Tavčarjem je izgubila na-rodnanapredna stranka svojo življenjsko silo, čeprav se zadnji dve leti sam javno ni udeleževal politike. Silila ga je k miru trdovratna bolezen, kateri je končno podlegel mož dela, mož odkritega značaja, ki ui poznal demagogije, ki je javno in vedno zagovarjal in branil interese svojega buržoaziHJga razreda. Kot oseba je bil dr. Tavčar naklonjen zlasti dijaštvu, rahločuten in nesebičen je bil pokojnik. S Tavčarjem je spojen največji de! razvoja javnega življenja pri nas.
Blag spomin odkritemu nasprotniku! Sožalje njegovi rodovini!
Dr. Ivan Tavčar je bil rojen 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Šolal se je v Ljubljani in Novem mestu ter na dunajskem vseučilišču, kjer se je preživljal z In-strukcijami in pisateljevanjem, l-eta 1881 je bil izvoljen prvič v ljubljanski občinski svet ter je bil član občinskega sveta 37 let. Leta 1900. je bil izvoljen v dunajski državni zbor. Sedem let je bil državni poslanec ter je odločno nastopil proti splošni vo-. lihvi pravici. Po. prevratu je prevzel v prvi narodni vladi mesto poverjenika za prehrano, to mesto je pa zaradi bolezni v nekaj mesecih odložil. Več let je bii tudi deželni poslanec kranjski in deželni odbornik. Zadnji dve leti je bival večinoma na svojem posestvu na Visokem v poljanski dolini.
Obletnica Matije Gubca.
(Ob JSO ktnlcl njegove smrti.)
V	svetovni zgodovini neznatna epizodica v življenju narodov je krvava zgodovina Slovencev, ki je dejansko svetovna zgodovina ne pozna. Ipak je to zgodovina trpljenja in suženjstva. V evropski zgodovini je igrala zemlja, v kateri prebiva slovenski narod, važno pot, na kateri so se vršili muogi boji, mnogi prehodi narodov. Po tej poti je hodil Atila, gospodarili so Rimljani, nemški cesarji, ropali Turki, vojevall Benečani, Francozi in tudi svetovna vojna je imela tu svoje morišče. Politični gospodarji so bili v teh pokrajinah v teku stoletij najrazličneji. Vsak je pa, čim je zavojeval te pokrajine, r*)slal v deželo svoje plemenitaše in vojskovodje ter jim izročil rraščlne Hi veleposestva z namenom, da branijo njegovo državo pred sovražniki. V večnih bojih Je bil slovenski narod v edno siromašen, brez odporne sile, zaradi tega se jo pa razvil silovit despotizem prltepenih
graščakov, ki so ravnali s kmeti hujše kakor s sužnji. Pobotati so morali ti siromaki za graščake, od svojih pridelkov dajati desetino ter hoditi v vojno, kadar je to zapovedal graščak. Upravitelji graščin, ki so Jih imenovali valpcte, so sodili, pretepali kmete in skrunili njih svojke. ne da bi se kdo upal upreti grozovitim činom vsegarnogočnih graščakov iu njih namestnikov.
V zasužnjenih dušah slovenskega kmeta je vrela nezadovoljnost, kmet je stiskal pest. skrivaj grozil, a ni ga bilo moža, ki bi to ubogo tlačeno in do kosti izmozgano paro zbudil In združil k javnemu odporu. Vsak. kdor se je genll v tisvih časih, je i»-gubil glavo.
V petnajstem In šestnajstem sto-j letju je bilo več uporov. Najbolj po-I memben je bil oni v Ziljski dolini na
Koroškem. Vsi tl upori so pa ponesrečiti In graščaki so se nad kjnott vedno kruto maščevali Varofcl vsei»
'uporov so biti v prvi vrsti gospodarskega značaja. Takrat se je uvedlo rimsko pravo tn vrednost poljskih pridelkov se Je'dvigala ob uvajanju •denarnega gospodarstva. Graščaki so pričeli zaradltega z večjo strogostjo izterjavah daslse, oziroma tri-but, da so izterjane pridelke prodajali. Drzni so bili celo tako, da so uvajali zopet davščine, ki so jih bili prej opustili. Slabo ravnanje s kmeti iti pa gospodarski pritisk sta torej bila prava vzroka, ki sta že dolgo časa netila v srcih Zatiranih kmetov najodločneje odpor proti graščinskemu režimu.
Na vrhunec je prikipela upravičena odpornost slovenskega in hrvaškega kmeta v levih 1572—1573. Središče in Izhodišče upora so bila na veleposestvu madžarskega grofa Tahija v Subotici, kjer so se že koncem leta 1572. uprli kmetje. Prvi po-četki upora so se pa pričeli v hrvaškem Zagorju ter se razširiti preko Sotle na spodnje Štajersko In pozneje urdi na dolenje Kranjsko, oziroma Belo krajino in Hrvaško. Napravili so unorniki velikopotezen načrt. Med voditelji so bili zlasti kmet Matija Gubec in njegova dva tovariša Ivan Pasanc in Ivan Mogaič. Vsi trije so biU Subotčani. Za poveljnika upornih čet so izbrali Belokranjca Ilijo Gregoriča, ki je bil izboren vojak. Uporna vojska se je zbrala v Zagorju na Hrvaškem, kjer so sklenili zavzeti najprej Karlovec in pa Brežice ob Savi, odkoder bi prodirali na Dolenjsko. Pridružilo se jim je mnogo kmetov iz Slovenije ter je bil že pripravljen pohod na Zagreb, kjer so hoteli premagati gospodo in proriaski kmetiško \1ado za hrvaško
Sprava v slU. Kako silno občutijo demokrati izgubo Ljubljane, je
dokaz to, da so se po dolgih pogajanjih dogovorili za skupen nastop pri volitvah v narodno skupščino. Težek porod, je bil to. Pol leta so se zmerjali; tožili, psovali z izdajalci in si očitali goljufijo in korupcijo, sedaj pa sta si podali roke prenovljena narodno-napredna stranka in demokratska stranka. Vrag naj vzame zajedničar-sko in demokratsko politiko, samo, da ne zmagajo ti preklicani socialisti, ki imajo že tako občino v rokah. Na prvem mestu kandidira profesor Fr. Rejsner, njegov namestnik je pa dr. Vladimir Ravnihar. To družbo namerava podpirati tudi tistih pet novopečenih radikalcev' v Ljubljani. Da, da, kompromisi, pobratimija, vse to se lahko sklepa, toda veliko vprašanje je. kaj bodo volilci rekli k takim dogovorom med demokratskimi strujami, ki so bile, ne brez vzroka, do zadnjega časa v laseh kakor pes in mačka. Kaj resnega taka pobra-timija pač ne more biti. Volilci naj to upoštevajo ter »apno vse sile, da demokratom tudi taka neiskrena pobratimija ne bo nič koristila. Urad-ništvo nima prav nobenega interesa, da podpira tak blok ljubljanske bur-žoazije in kapitalistov, ki ga je dve leti vlekla za nos. In kaj naj rečemo o delavskih volllcih in o vseh onih vo-lilcih, ki so na lastnem telesu čutiti brutalno pest te gospode ter čuli, kako so delali za blagor naroda, iz iz demokratskih vrst samih. Možje demokratje se s tern, če so se uvod seboj pobratili, niso prav nič poboljšali. Samo to si naj volilci delovnega ljudstva zapomnijo, pa demokratom pri volitvah v narodno skupščino tudi ta najnovejša pobratimija ne bo nič pomagala. Zlasti pa imajo Črno piko ti gospodje v socialni zakonodaji, v poboljšanju uradniških in železničarskih plač. Tain so pokazali skrajno brezsrčnost in krivičnost. In te ljudi naj bi ljubljanski volilci volili!? S tem bi si zasadili nož le globlje v svoje meso.
Pukl med demokratskimi starini hi mladini O volilnem kompromisu za rr>vst<» Ljubljano med demokratsko in narodnonapredno stranko (redivi-vphsta priobčila ..Jutro" hi ..Slovenski Narod" poročili, ki se v bistveni točki rc strinjata. „ Jutro" poroča, da ima prof. Relsner ostati poslanec, dokler ne bodo rešena uradniška
in slovensko ozemlje. Izvedba načrta pa ni posrečila. Odposlali so manjše čete na razne kraje, ki so pa imele to nesrečo, da jih je gospoda, ki se je med tem pripravila, potolkla drugo za dru"o. Prvi oddelek Je bil poražen pri Krškem že 5. februarja 1573. Gregorič je imel svoje čete na levem bregu Save m je hotel prikriti svoji četi poraz pri Krškem. Zbiral je kmete po spodnjem Štajerskem; da bi jih odpeljal' preko Sotle v Zagorje, toda ob Sotli ga Je zalotil sovražnik in uničil njegovo četo. Med tem je pa že tudi prodrla hrvaška gospoda do Stubice ter sc tam spoprijela z Gubčevimi četami dne 9. februarja ter jih potolkla, dasl so se krepko branile. Gospoda Je voditelje upora kruto kaznovala. Matijo Gubca pa dne 15. februarja 1573 I na Markovem trni v Zagrebu na ža- j rečem prestolu, z žarečo krono kro- | nala za »kmetiškega kralja". Zločin- ; ska p-ospoda je mučila Matijo Gubca in ga umorila, ker se je boril za svobodo kmeta trpina, za sužnje.
In danes piše gospoda o Matiji Gubcu. Slika ga kot mučenika ter ga izrablja v svoje politične namene. Njegova dejanja poveličuje tista gospoda, ki kmeta in delavca izkorišča , ki obema jemlje svobodo, ki Je sklenila zakon o zaščiti države in krade delovnim slojem pridobljene pravice drugo za drugo. To je ironija, to Je smešenje mučenikov, ki so prelivali kri za svoje ideale, za svojo svobodo.
Mučeništvo boritelja za svobodo torej izrabljajo — danes, po 350. letiii
—	demagogi, ki bi bili takrat enako mučili boritelja za svobodo.
vprašanja. „Slov. Narod" pa trdi, da ima doba posl. Reisnerja poteči vsekakor dne 1. januarja 1924., neglede na to, ali bodo do tedaj rešena uradniška vprašanja. Ne vemo sicer, katero poročilo je pravilno, zdi se pa, da je točno poročilo »Slov. Naroda", ki Je v svoji nerodnosti priznal, da se je sklenila kravja kupčija na čisto matematični podlagi, dočim je ,.Jutro" čutilo nemoralo, ki tiči v takem kompromisu in ga je skušalo maskirati z rešitvijo uradniških vprašanj. Ljubljanski volilci, ki so jim imputira, naj pozabijo na bančni konto Lavriča in Markoviča, na izvozni-čarske prašiče in naj volijo „napredni bk>k“, imajo pravico zahtevati, da se jim pove prava vsebina tajne pogodbe, ki so jo sklenili pri zeleni mizi mladinski in starinski voditelji.
Ministrski predsednik Paški Je imel na kongresu radikalcev v Bel-gradu daljši govor, v katerem je hvalil ustavo, češ, da je najmodernejša in da se ne more svobodoijubnost primerjati z nobeno republikansko ustavo v civiliziranih državah. Pašič je s tem radikalce tu deloma prav pošteno potegnil, deloma mu pa niso hoteli ugovarjati, ker pač morajo svoje dete hvaliti. Kdor pa pozna ustavo podrobno ter je nekoliko pokukal čez mejo ..Pašičeve" zemlje, ta ve prav dobro, da je naša ustava težka prevara, na podlagi katere more vsakokratni režim svobodno kratiti državljanske pravice Jugoslovanov, vrhu-tega pa, če bi bila ustava še tako lepa. če pa režim ustvarja izjemne zakone, sklenjene zakone pa sabotira ali vsaj nikakršne pažoje ne posveča njim, da bi se tudi izvajali, razen zakona o zaščiti države. Da, taka stranka res zasluži, da jo podpirajo ljudje, ki so farbali javnost, da so socialisti ali pa komunisti. Isti očitek velja vsem onim, ki nastopajo proti enotni fronti socialističnega delavstva. Vsi so enaki Izdajalci proletarskih interesov'.
Nemci in volhve v narodno skupščino. Nemci so se pogajali z radikalci glede volitev v narodno skupščino. Vsekakor bodo Nemci kandidirali. Ne zaupajo pa radikalcem več, zlasti jih Je razburila odločba, da imajo volibjo pravico samo tisti Nemci, ki so bili službeno vpisani v volilni imenik pred 5. januarjem. Nemci bodo o svoji taktiki Šefe sklepali. — Radikalci so pa le dosegli svoj namen s tem, da so vpfl-
! zoriirsmšfl<G mnogo-kandidatur s svojimi obljubami temu in onemu, kJ i bodo pa pozneje pozabili nanje.
Kandidatne tiste .Neodvisne de-i lavske stranke j« vlada zavrnila. Pra-| vi, da ima to pravico v zntisiu zakona
i	o zaščiti države. JV) našem mnenju j pa to ni pravica, ker je zakon o za-. ščiti države protiustaven. Tako postopanje je enostavno nadaln iabso-iutizem.
Meja med Albanijo in Jugoslavija Je končno določen«'!,
Pogodba med Italijo la Jugoslavijo je ratificirana. Delegacija za razmejitev Je že dospela v Opatijo. Ve-deremo, kaj so skuhali.
Vdova bivšega cesarji Karla se nahaja v gospodarskih težkočah. Iz-javija, da si pridržuje pravico zase in za otroke do madžarskega prestola. Grof Apponv se pogaja z njo v imenu monarhistov.
Dunajski monarhisti še rogovilijo. Na Dunaju so priredili monarhisti velik shod. Po' shodu so odhajali v gručah ter je na nekaterih krajih prišlo do demonstracij in spopadov med delavci in monarhisti.
’ Dr. Alojzj Rašht umri Češkoslovaški finančni minister dr. Rašln, ki je bil postal žrtev znanega atentata, je danes teden opoldne umrl. Dr. Rašhi K' bil absolutist in prijatelj dra Kramara ter ga je avstrijska vlada že med vojno preganjala, ker se je boril s svojim prijateljem za
Pošto« položnice smo danes pri- ' iožili našemu listu. Vljudno prosimo vse naročnike, da naročnino takoj obnove, ker bomo sicer list morali ustaviti vsem onim, ki tega ne store. ..Zarja" Je danes predbojevnica konsolidacije delavskega pokreta, zaraditega pričakujemo, da jo bodo vsi resni prijatelji delavske stvari nadalje in še bolj vneto podpirali.
Dr. BogumU Vošnjak pred —
Justico. Za ustavnih bojev so izdali slovenski kulturni delavci posebno avtonomistično spomenico, o kateri se je govorilo tudi v narodni skupščini. Dr. Vošnjak je bil takrat poslanec (samostojni kmet) in najhujši centralist, ter je pozneje dobil mesto čehoslovaškega poslanika. K spomenici je govoril tudi dr. Vošnjak ter omenil, da sta duševna očeta spomenice dva. bivša uradnika dvorne knjižnice na Dunaju. Sum je mogel leteti le na njegova kolega gga. dr. Ivana Prijatelja in dr. Frana Kidriča, ki sta opravičeno smatrala v teh besedah očitek avstrljakantštva in eventualno indiskretnost, ki utegne škodovati vseučilišču in profesorskemu zboru v Ljubljani na ugledu. Profesorja sta zahtevala disciplinarno preiskavo, ki se je uvedla. Ko je komisija pozvala dr. Vošnjaka, da sc izjavi, je pa — molčal, sploh ni dal odgovora, dasl bi bil moralna dolžan dati zadoščenje ali pa vzdrževati inkriminirano nazi-ranje o pomenu svojih besed. Nato ga je ..Slovenec" razžalil v nekem članku, ki ga je napisal o tej stvari, in dr. Vošnjak je hitro vložil tožbo, v kateri je bil ..Slovenec" obsojen na 1000 Din globe, l ikal se je članek izjave, profesorskega zbora, v kateri je ta izjavil, da je dr. Vošnjak vedoma govoril neresnico. To so deistva, ki jih posnemamo po časopisih. Nas pa zanima stališče, ki ga je zavzel dr. Vošnjak pri obravnavi. Kljub verodostojnim pričam, razen nekaj njegovih ožjih prijateljev, je potrdilo, da pomeni Vošnjakova izjava avstrija-kantstvo, se Vošnjak ni spuščal v tem oziru v polemiko. Izjavil je: Stojim prvič tukaj, nikogar nisem dolžil avsuijakantstva, upam pa, da me visoki sodni dvor ne bo diskvalificiral (namreč obsodil),' kajti takrat ko je izšel v ..Slovencu" žaijhi članek, sem bil že imenovan za poslanika v Pragi. In če sodni dvor diskvalificira mene, ki sem zastopal našeg«i vladarja, to ne bo koristilo konsolidaciji naše države. Zastopal pa sem častno svojega vladarja na enem najtežavnejših mest. Tak Je bil zagovor dra Vošnjaka po bistvu. Torej eato, ker Je zasvopai vladarju, ne sme biti diskvalificiran? Kje Je tu logika? Gre samo zato, aU Je dr. Vošnjak pravilno
o3vnboditev čehoslovaške jemlje, Pu svojem mišljenju je bil Mladočeh s kapitalistično mentaliteto, Pogreb Je bil v sredo ob velikih tkgrebnih slavnostih. Buržoazija ga hvali kot zelo spretnega finančnika, kar. je pa temeljilo na čimvečjem izkoriščanju dela. Odtod tudi obsovraženost med delovnimi sloji. Rojen je bil 1, 1867.
Francozi v Poruhrju prav energično nastopajo proti nemški odpornosti. V angleškem parlamentu so govorili o intervenciji med Francijo in Nemčijo, za katero še je zavzemal Lloyd George. Bonar Law, sedanji preinier-minister, pa je izjavil, da utegne imeti okupacija usodne posledice, vendar vlada ni za intervencij', ker je še prezgodaj. V zmislu vlack: je zbornica sklenila, da opusti vsakršno intervencijo. V zadnjem času piše jako mnogo nemško časopisje o moralni zmagi Nemcev, kar za spkv-! šno javno mnenje tudi velja. Končno je pa vendarle cela zadeva boj kapitalizma za prvenstvo, narod pa trj>i in hira, dočim kapitalizem zbira svoje sile za še odločnejši boj proti delovnemu ljudstvu,
Orleotsko vprašanje se zaenkrat
reši mirnim potom, ker je tudi angor-ska vlada za sporazum z Anglijo. Utisk imamo, da angorska narodna skupščina sprejme mirovne pogoje, ki so bili predlagani lausanuski konferenci.
svoje ožje kolega in za to, ker ni dal zadoščenja, ter če je to res, kar je trdi! o dveh uradnikih dvorne knjižnice in kakšen namen je imel pri tem. Funkcija posameznika pač ne more biti nikakršna imuniteta za tistega, ki zasluži sodno ali pa javno obsodbo.
Sramota se je zgodila v Ljubljani,
dne 3. decembra, je zapisal »Slovenski Narod", ko je sklenil volilni pakt z ..Jutrovri". Te besede so drzne, nesramne. Ali so ljubljanski volilci. ki so volili večinsko v občinski svet, storili kaj nečastnega? Ali jim morete očitati kaj takega, kakor ste očitali vi sami demokratom? In tu naj bo sramota?! Volilci, na to neslanost združnih deviških demokratov, ki se drznejo pisati o večini Ljubljančanov na tak način, dajte 18, marca pravi odgovor!
NI lepo pa tudi ne značajno. Po listih krožijo vesti, da bodo neki socialisti aii komunisti agitraH za radikalne kandidature ter celo kandidirali na radikalski listi, to je na listi, ki jo postavlja najbolj nazadnjaška stranka v državi. O značaju ali o prepričanju se pri takih ljudeh oe i.nore govoriti sploh ne, nekaj povsem nenormalnega pa je, če se socialist ali komunist priglasi v državi SHS — radikalcem. Tak korak je Kajnovo znamenje za vsakogar, ki na tak način prodaja socialistično »prepričanje", ki je kdaj trdil, da Je prepričan socialist.
Kandidatura s. Frana Korena v Celju je vložena. Vloži! Jo je v Mariboru sam. Najprej se je pogajal z mariborsko organizacijo, ki mu je dala največje koncesije, Izjavil je celo, da, če n« pride do enotne fronte, se umakne iz j>oUtičnega boja; končno pa se je le premislil, se izneveril Mariborčanom ter proglasil svojo kandidaturo. Tako se razdira enotna fronta skupne volilne akcije.
Razveljavljen kandidatni Usti sta Brnotova v Ljubljani in radikalska. Rdeča skrinjica bo torej pri volitvah edino naša.
Raz vrija vfiene kandidatne Hste? Po vesteh iz časopisja bosta Radičeva in republikanska (Novačanova) kandidatni listi razveljavljeni, ker nista — zadostno opremljeni.
Spored kandidatnih list za ljubljanska oblast: V Ljubljani: 1. SLS 1. SLS (dr.‘Korošec), 2. SKS, 3. NLS, (dr. Perič), 4. JDS (Relsner), 5. NLS (dr. Šušteršič). — Za Kranjsko: 1. SLS (dr. Korošec), 2. SKS. 3, NLS. 4. NSS. 5. JDS. 6. SSDL (Jv. Makuc), 7. NRS, S. SSJ.
Spored kandidatnih 8s< za mariborsko oblast: 1. JX>S kJr. Kukovec),
POLITIČNI PREGLED.
DNEVNE VESTI.
ravna!, da je na tak način apostrofirai
(dr. Korošec), 3. SKS (Drofenik), 4. Slov. republ. stranka (dr. Novačan), 5, Socialistični (s, Golouh), 6. Nemška stranka (F. Schauer), 7. Slov. km. rep. str. (Stjepan Radič), 8. Brno-tova soc. str. (Fr. Koren), 9. Neodvis. gosp. str. (Fr. Zagorski), 10. NSS (Brandner), 11. Radikalna stranka (dr. Stojadinovič).
Kočevski okrajni glavar je prepovedal ljudski shod, katerega je nameravala prirediti SSDL, dne 18. t. m. v hotelu Trst v Kočevju. Gospod okrajni glavar je dal odstraniti plakate, ki shod napovedujejo in utemeljuje svoj korak z ozirom na javni red in mir. — Pripominjamo, da so plakati, ki vabijo na shod že izšli v ..Delavskih novicah" in so pasirali neženirano bistro oko ljubljanskega cenzorja. Sicer je res, da je Ljubljana malo in samo malo „naprej“ pred Kočevjem, vendar pa si ne moremo misliti, da bi vlada in organi „posinatrali“ paragrafe, ki naj skrbijo za javni red in mir skozi druga očala v Kočevju in druga očala v Ljubljani. — Čudna dežela je ta ljuba svobodna Jugoslavija. — Red in mir hoče gosp. okrajni glavar Ogrin ohraniti v Kočevju s tem, da prepoveduje naše shode, pusti odstranjevati plakate in maltretira in pošilja svoje orožnike med zaupnike SSDL. — G. okrajni glavar, le počasi z represalijami in terorjem. — Represalije in teror, to Vam lahko garantiramo — bodo imele ravno nasproten efekt, kakor si ga morda želite — Radi bi vedeh, katere so točke našega programa, katerih nekaj je natisnjenih na plakatu, ki ogrožajo javni red in mir, katere točke bodejo posebno v oči? Pa ne morda boj proti valutni špekulaciji ali boj proti absolutističnemu centralizmu? — G. okrajni glavar, čuvar zakona, ne s silo in terorjem, z objektivnim čuvanjem dolžnosti in pravic boste svoje mesto izpolnjevali, ker bo sicer res morala priti enkrat spet „ob-znana" za tiste, ki kratijo delavnemu ljudstvu nainrimitivnejše pravice državljana — svobodo izražanja svoje politične pripadnosti.
Vsak konventike! bi rad kandidiral v narodno skupščino. Tak utisk dobi miren opazovalec politične kolobocije v Sloveniji, ko vidi, da je na Štajerskem vloženih enajst, na Kranjskem pa deset kandidatnih list. To je dokaz osebne politike in nepoznavanja načel političnih in gospodarsko političnih programov.
Časi se izpretninjajo. Po polomu svetovne vojne, so sklicali orožniki v ljubljanskem uršulinskem kloštru shod orožnikov, na ta shod so orožniki povabili zastopnike vseh političnih strank. Socijalistična stranka je poslala na shod s. Ig. Mihevca, ki je sedaj srezki kandidat za Kočevje. So-drug Mihevc je na orožniškem shodu izjavil nastopne besede: Gospodje, v Avstriji ste bili hlapci kapitalizma, bodite v Jugoslaviji čuvarji zakonov in ne pandurii jugoslovanskega kapitalizma. Prav je imel s. Mihevc, da je povedal, kar je slutil že v naprej! Pri nas v Kočevju žandarmerija preganja in ovira naše sodruge pri volilni agitaciji ter dela naravnost na roko radikalcem. Časi se izpreminjajo in tudi to se izpremeni. Volilci, vi se pa zavedajte svojega položaja ter vstopite za zmago pri volitvah v narodno skupščino. Sami si moramo "omagati, prej ne bo bolje!
Pogreb dr. Ivana Tavčarja se je
vršil v četrtek ob ogromni udeležbi ljubljanskega prebivalstva. Udeležba dokazuje, kako markantna osebnost je bil pokojnik. Izpred njegovega stanovanja so odpeljali trupli pokojnika že v četrtek opoldne v veštibul, prve nadstropje, mestnega magistrata, kjei je rnkva čakala do pogrebne rlav.u -sti, ki se je izvršila pred magistratom. Tam se je poslovil od pokojnika njegov prijatelj dr.' Triller in drugi govorniki. Od tam. je šel izprevod po glavnih cestah do starega pokopališč .t pri Šv. Krištofu, odkoder so odpeljali truplo še zvečer v Škofjo Loko, od tam pa drugo jutro na Visoko, kjer so ga položili v grobnico, ki jo je dal napraviti pred dvemi leti. Pogreba so se udeležila kulturna, narodna In druga društva ter zastopniki javnih uradov in zasebnih korporacij.
Stanovanjska sodišča. Ustanovljenih je pet stanovanjskih sodišč: za Slovenijo v Ljubljani;■ za Srbijo, Črno goro in Vojvodino v Belgradu; Hrvaško in Slavonijo v Zagrebu; za Bosno in Hercegovino v Sarajevu; za Dalmacijo pa v Splitu. Ta sodišča rešujejo stanovanjske zadeve v zadnji instanci ter so sklepi končno veljavni.
Vsestranski napredek. Delavec bo svoboden takrat, kadar bo gospodarsko neodvisen. To smo v naših noticah že večkrat povedali. Danes pa ponavljamo to svojo trditev z zavestjo, da so gospodarski osamosvojitvi bližamo vedno bolj, da napredujemo s hitrimi koraki. Kdo je tisti, ki povzroči osamosvojitev? To so naše delavske gospodarske organizacije, na katere bi moral zaveden delavec paziti tako, kakor na punčico v svojem očesu. Če bodo te krepke, bo delavstvo krepko. Napredek pa se jasno kaže na merilu gospodarske osamosvojitve, to je na hranilnih vlogah hranilnega oddelka Konsumnega društva za Slovenijo. Pred enim letom smo imeli hranilnih vlog K 3,500.000, danes pa K 6,300.000 torej malo manj kot še enkrat toliko. Ali smemo to imenovati napredek? Gotovo. To ni samo napredek, temveč to je velikanski napredek, ki nam koristi mnogo, ki nas bo rešil odvisnosti. Hranilni oddelek Konsumnega društva uživa najširše zaupanje svojih vlagateljev, ki se vsak dan množe. Tega napredka se moramo tembolj veseliti, ker so današ-
Ksr je res, je i*es2
Testenin®
.PEKflTETE’
so tako okusne in tečne, da so splošno hvaljene. Zahtevajte jih pri trgovcih!
Parket ar j a
veščega dela na vseh parketnih strojih, nadalje več spretnih
mizarjev
za fino delo iz mehkega in trdega lesa in enega
strugarja
sprejme večje lesno industrijsko podjetje v bližini Kamnika. Stanovanje z električno razsvetljavo preskrbljeno. Sprejmejo se le najboljše moči treznega in poštenega značaja. Pismene ali ustmene ponudbe je pošiljati na civ. ing. V. Remec Ljubljana, Kersnikova ul. 7.
nje razmere vse druge, samo delavstvu niso naklonjene. In.vendar napredujemo na vsej črti In povsod. Naše geslo za bodoče leto bodi: Vsak krajcer v hranilnico Konsumnega društva, ki obrestuje bolje kot ostale, hranilnice.
Sodrugi! Na delo in agitacijo!
Niti mesec dni nimamo več do volitve v narodno skupščino. Zaradi-tega je potrebno, da zberem te tri tedne še vse svoje moči ter duševno in materialno podpremo svoje lastno volilno gibanje. Nimamo bank, nimamo milijnov, zato moramo sami poskrbeti za sredstva za agitacijo, za tiskovine ter druge ogromne stroške, ki so zvezani z volilnim gibanjem. Na shodih, v družbah, pri agitaciji, povsod se spominjajte, da moramo nositi vse te napore in stroške le z združenimi močmi. Ako hočemo vse delo, ki je ogromno, izvršiti moramo imeti tudi sredstva. V ta namen se je ustanovil
Centralni Volilni fond SSDL.
In ker meščansko časopisje, pa tudi drugo, ki dela proti enotni fronti
socialističnega proletariata neprestano bega volilce, je naša najsvetejša, dolžnost, da razširjamo med ljudstvom letake in časopisje, ki daje potrebna pojasnila in zbuja delovne sloje k solidarnemu nastop" V ta namen smo ustanovili
Centralni tiskovni fond SSDL.
Lotili smo se dela za združitev socialističnega proletarijata. To delo je nam vsem sveto, zato hočemo tudi žrtvovati že v tej volilni borbi vse svoje duševne in inaterielne sile za čim lepši uspeh. Apeliramo na zavednost socialističnega proletarijata. apeliramo na iskrenost vseh, ki res hočejo, da dosežemo namen.
Naklonila v ta namen sprejema uprava ...Zarje in uprava ..Delavskih Novic".
Za Centralni volilni fond so darovali doslej ss.r Tokan, Klemenčič, Fabjančič, Makuc, Cvelbar po 10 Dinr lesni delavci ljubljanske podružnice na občnem zboru 110.50 Din. — Skupaj 170.50 Din. Iskrena hvala!
Odgovorni urednik Franc Gogala. — Izdajatelj In lastnik: Konzorcij „Zar]e“. — Tiska tiskarna J. Blasnika nasledniki.
Ivan Jax in Sin
Ljubljana, Gospoaveta&a c. 2
Šivalni stroji In stroji za plitenje.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču.
Ustanovljena 1.1867. — Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „Ad!er“.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovaren: DUrkopp, Styria, Waffeiirad.
Kupim takoj
vroče-parno
lokomobilo
beez kondenzacija IOO HP. Ponudbe na upravo liste.
Ne prenagli se!
z nakupom eke si nisi ogledal zalogo pri a
JOSIP PETELfne-U
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip At. 7.
Tovarniške zaloge najboljših šivalnih strojev „GRITZNER“ za rodbinsko In obrtno rabo. Posamezne dele za šivalne stroje in kolesa. — Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, toaletne potrebščine, galanterija in modno blago.
~ Na veliko in malo.	—
NBZIiilNlLO!
m
J***
p.,,
občinstvu znancem, prijateljem in gostom z dežele vljudno naznanjava, da bova odprla
UNILO
o ml palaCi Ljubljanski! kreditni banka, naspi1, gina. pošte prvovrstno kavarno
EMONA
opremljeno as vsem ko»s>foyionii.
Sklicuje se na najino dolgoletno prakso, upava cenj. goste s solidno in .skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti ter se priporočava za naklonjenost.,
jan in Kati	,
FIAtA-	odPro	nekflj	dnl
etvu naznanilo po časopisih- 1
RESTAVRACIJA so pozneje in se bQ to sl. obČln-
x.*<