SLOVEL SET
CELOVEC TOREK 7. FEB.
1989
Letnik XL!V. Štev. 10(2433)
izhaja v Celovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt
Cena:7šil.
700 din
P.b.b.
Naerada za M. Hader!ap
Zbornik FP: Ukrepati bi moraio državno tožilstvo
Dr. Marjan Sturm, kandidat „Drugačne Koroške/Anderes Karnten", je preko tiska pozvai državno tožilstvo, da naj ukrepa proti pisanju svobodnjaške stranke v njenem novejšem zborniku.
Vsebina tega namreč jasno nasprotuje doiočiiom zakona o ponovnem nacističnem udejstvovanju. V smisiu novejših spoznanj ustavnega sodišča pa bi moraio državno tožilstvo zbornik ceio
zapleniti. Sturm nadalje poudarja, da je omalovaževanje nacističnih zločinov na Koroškem doseglo mero skrajnosti.
Proti pisanju v zborniku se je prejšnji teden izrekla tudi vrsta umetnikov, na diskusiji z deželnim svetnikom FP Freunschla-gom v Celovcu pa je prišlo do poloma, ko se le-ta ni hotel distancirati od vsebine zbornika. Poslušalci so iz protesta zapustili prireditev.
Več na 8. strani!
Medijska vojna: ORF odpovedat koprodukcije z RTV Ljubijana
Nocoj bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili letošnje Prešernove nagrade. Podelitvena svečanost je hkrati tudi osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Letos bo potekala v znamenju 140-letnice smrti največje slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Slavnostni govornik bo predsednik CK ZKS Milan Kučan.
Med nagrajenci je tudi naša mlada pesnica Maja Haderlap (slika zgoraj), ki bo nagrajena za svojo pesniško zbirko Bajalice. Prejela bo nagrado Prešernovega sklada. Maji Fladerlapovi k visokemu priznanju iskreno čestitamo in želimo, da bi bila tudi v bodoče tako ustvarjalna.
O osrednji prireditvi 'ob slovenskem kulturnem prazniku in podelitvi Prešernovih nagrad v Ljubljani bomo poročali v naslednji številki Slovenskega vestnika.
Medijska vojna med avstrijsko in ljubljansko radiotelevizijo! Kot je v petek poročala avstrijska tiskovna agencija APA, je ORF zaradi „delovanja programa „mm2" v Mariboru" odpovedal vse načrtovane koprodukcije z RTV Ljubljana.
Avstrijska agencija poroča, da na omenjenem programu že od minule jeseni oddajajo „reklame v nemškem jeziku za področje avstrijske Štajerske", kar ORF ocenjuje za „grobo poslovno motenje".
Šef studia avstrijske radiotelevizije v Gradcu je omenjeno dimenzijo programa „mm2" ocenil celo kot „akt piratstva" in ob tem izrazil obžalovanje zaradi tega „kamna spotike", ki bo zavrl kulturno sodelovanje z obeh strani.
Ob takem besedilu in agresivnem nastopanju ORF se sprašujemo, kaj je v ozadju te enostranske „vojne v etru". Tako v Sloveniji kot tudi v Avstriji in seveda tudi na avstrijskem Štajerskem ljudje sprejemajo ne samo progra-
me ORF in RTV-Ljubljana, temveč tudi vrsto drugih programov. V nekaterih mestih, na obeh straneh avstrijsko-jugoslovanske meje so že celo priključeni na kabelsko televizijo, ki je „televizijski svet" še bolj odprla.
ORF pa se še vedno obnaša tako, kot da bi imel v Avstriji absoluten monopol, ki ga ne sme motiti nobena „tuja" postaja, in to kljub temu, da se toliko govori o dobrem sosedstvu, o skupnem prostoru Alpe-Jadran, o odprtih
mejah, ki bi jih bilo treba sploh odstraniti.
Toda najnovejša akcija ORF Korošce ne preseneča. To, kar se sedaj dogaja „mm2", se je zgodilo že postaji „Te!e Uno" in isto vsak dan občutimo koroški Slovenci, saj nam še sedaj otežujejo sprejem programa RTV-Ljubljana. Upati je, da bodo ob razreševanju spora med obema radiotelevizijskima hišama vključili tudi problematiko medijske povezanosti koroških Slovencev.
PREBER!TE
2	Ravnatelj Kukoviča o delu dunajske šolske komisije
3	Reportaža o zborovanju „Drugačne Koroške/
Anderes
Karnten"
4	Heute im ..Slovenski vestnik"
5	Slovenski kulturni praznik na Dunaju/ Gobec o Kernjaku
6	Tribuna bralcev
7 Nov Vestnikov roman: „Za dolar človečnosti"
Veseti pust pri Brezniku
! Med številnimi pustnimi zacije v Pliberku. „Veseli lnova Roza so bili močno prireditvami ob koncu tedna pust" je bilo geslo raz- zaskrbljeni, „ku ga j Korej v so na pustno veselico vabile posajenega norenja na trgu Vienu pukidov", Prtov Keter tudi slovenske kulturne, poli- pri Brezniku. UniegovLojz, pa je predstavil slovenski tične in gospodarske organi- Pokržnikov Luka in Bajd- televizijski spored iz Pliberka.
VESTNtKOV
VEČER
v gostilni Kaiser Ziljska Bistrica v petek, 10. 2., ob 19.30
Vse občane Straje vasi vabimo, naj se udeležijo „Vestnikovega večera", kjer vam bomo predstavili naš časopis in z vami razpravljali o „občinskem portretu" in drugih aktualnih vprašanjih.
LESERABEND
im Gasthaus Kaiser Feistritz a. d. Gail am Freitag, den 10. 2., um 19.30
Das „Gemcindeportrat Hohenthurn" ist ein guter AnlaB, sich am „Leser-abend des Slovenski vestnik" zu beteiligen. Herz-lich eingeladen sind alle Gemeindeburgerinnen und -biirger. Kommen Sie, diskutieren Sie mit uns, lcrnen Sie uns kennen.
KOMENTAR
dr. KR/S77JAM4 SCA/ELMA/DRA
MFMZy
KLUS^
avlopr:;'Ac .s/ovcr:.sAc^:: ^ -< go.spor/ur.sn^u laAo ^ yo/!Čwe AaAor .s sc^črtc s:::;::; /l/p je pred ArctlA/r:; pr/ prcd.sfavZtv/ v AuderUiAew A/::A:: ::a Dunaju neAo/ZAo zcA/o /u rad/ z arejeuo.spo pro.s7oror* aMO A/// v.s; č/.slo zadovo/ja/. Po drag/ srrara pa /ad/ zaa/raaaje Aadearou za „j/oueayAo go.spodar-^ruo" a/ A:7o raAšao, Aof AZ ^Z A do ro zc/el/. O rear je freda ara/o razar/.sda.
VzroA/ so zago/ouo raz/Z-ča/. /lagaz/raao.sr /a Area-drao.sv AadearA /a .š/adea-
fou je AZA: vča.s/A ze u/i/'a — roda ae .saruo ared .S/oveac/. Pazea rega prav daaaj-sAeara A/aba a/ arogoče očr-rar/ aeaAr/uao^r/ v prereA/ZA dred /<?!//;, Ao je y/o za orga-a/z/raaje odpora prod /oče-va/aeara arode/a. Da Maro-vo/jao g/a^ouaaje po^/aaca /z tv.sr aarodae sAapao.sd za ^o/^A/ zaAoa, prod Aare-reara se je rad/ sdadearsAa ar/ad/aa do/go /a zauzero Aor//a, a/poz/d^ao up/Zt a/o aa arodvacZ/o Za zaapaaje v .s/ouea.sAe po/Zdčae s/raAra-re, prau gotovo a/ rreAa aa .s/roAo raz/agad.
Da ^ra s/o^easAa po/Zr/Aa Za go.s^o&tr.slvo že zaradr aa.se ara/ožreuZ/ao^d rad/ preAo o^eA aročao poveza-aa, vearo v.s/. Vedao sp er je govor o poaraajAaaja Aadrou, AZ aaj AZ Arez dvo-
ara pr/Aaja/Z p ra e Zz žradear-sAZA vr^f.
Če pa .s/ouea.sAZpo/ZdAZ Za g o .sp o d a r.s r v e a Z A Z	raso
zaroža/ arodu/rad .sradear-sAe ar/ad/ae, j/ar aad/d Ava-/Zrerae raožao.sd za praA.so Za perspeAdve za Aa.saejžo zapo.s/Zrev, j/a: jraaačao zagorov/d u.saj o.saoraa .sred.sr^a za aajeara/ao Za uzdržeuaaje A/aA.sAZA prostorov, porear oA.sraja nevarnost, da rad: a:/ada Znte-/Zgeaca s/ovensAZ:n srraA/a-raa: Aa.saeje ae Ao aad:7a rega, Aar s/ /e-re od aj/A pr/ča-Aajejo.
Za rega a/Z eaega jaaAc/o-aarja a/Z d/reArorja je ro a:orda agodao, Aer ograja n/egov slo/čeA Ao/j rrdea.
Vpra.šaaje pa je, če je ro v /are res a ce/orae aarodae sAapaosd.
Svetovalnica za pomoč in oporo bivšim zapornikom
Od /era 79&Z da/je de/aje v Ce/ovcn .Sveto vn/n/cn za A Z us e zapora/Ae. O A pred.srau/r^Z poročZ/a za /ero /9<S^ so ajea: .sode-/nvc/ ZzrazZ/Z aeAarere že//e, AZ AZ AZvsZn: zapora/Aoar o/aj.sa/e čas po odpa.sra. Da AZ j/ai pr/AraaZ/Z poa/žaaja pred doa:ač:'arZ oAč/asAZraZ arad/, arearjo, da aaj AZ v Aodoče /aAAo zapro.sZ/Z za soe;'a/ao podporo aapo.sredao aa oArajaea: g/avar^rua. 7b AZ oraogočZ/o rad/ AZrrej.šZ po.sropeA Za ač/aAorZrej.so potnoč v aaj-Aaj.šZ .srZ.sAZ.
Votiini
sestanki
„Drugačne
Koroške"
Železna Kapta: v torek, 14. 2.1989, ob 19.30 uri, v hotelu „Obir"
Bilčovs: v sredo, 15.2.1989, ob 19.30 uri, v gostilni „Pri Miklavžu"
Bekštanj: v nedeljo, 19. 2. 1989, ob 10. uri, v gostilni Pri Pušniku" v Ratenčah Šentjakob v Rožu: v torek, 21. 2. 1989, ob 19.30 uri, v posojilnici
Globasnica: v sredo, 22. 2. 1989, ob 19.30 uri, v gostilni „Pri Soštarju"
Sele: v nedeljo, 26. 2. 1989, ob 11. uri, v farnem domu. Kotmara vas: v ponedeljek, 27. 2. 1989, ob 19.30 uri, v gostilni „Pri Mežnarju"
Žitara vas: v torek, 28. 2. 1989, ob 19.30 uri, v posojilnici v Miklavčevem
Borovlje: v sredo, 1.3.1989, ob 19.30 uri, v društveni sobi „Pri Bundru"
Pliberk: v četrtek, 2.3.1989, ob 19.30 uri, v kletni dvorani posojilnice Pliberk.
Vsi vabljeni!
MIHA PASTERK
Da bi se bivši zaporniki lažje vključili v družbo, kar traja določen čas, so socialni delavci zanje predlagali podaljšanje akcije 8000 na najmanj tri leta.
Kdor je brez sredstev, je običajno tudi brez strehe, zato predlagajo zanje enosobna stanovanja z najemnino do 1.000 šilingov, kar naj bi jim omogočile občine z občinskimi stanovanji.
Ne nazadnje menijo, da bi morali azil, v katerem bivajo
osebe brez stanovanja, preurediti v sobe za eno osebo. Mnogim bi to pomenilo bolj človeško življenje v prehodni dobi.
Kot je razvidno iz letnega poročila, je Svetovalnica za bivše zapornike v preteklem letu s 3.926 razgovori pomagala 512 osebam.
Delo inštitucije pa se ne omejuje zgolj na svetovanje. Večina odpuščencev je v hudi finančni stiski. Prav zaradi tega so avgusta 1988 ustanovili društvo, ki naj bi nudilo pomoč zadolženim bivšim zapornikom. V okviru inšti-
tucije deluje tudi društvo „Contrapunkt", ki je lani zaposlilo 72 oseb. Od teh jih je 30, ki so iskali pomoči pri svetovalnici.
Poleg pomoči pri zaposlovanju socialni delavci pomagajo prizadetim tudi pri iskanju stanovanj. Posebej so poudarili tesno sodelovanje s koroško Caritas. Razširili so tudi delovanje društva AWOLL! To društvo najame stanovanja in jih odda ljudem, ki so brez strehe. Od meseca maja 1988 pa je v Celovcu na razpolago tudi zasilno prenočišče.
Svetovalnica za bivše zapornike na Kolodvorski cesti št. 9/11/3 v Celovcu je odprta vsak dan od 9. do 13. ure, v četrtkih pa tudi popoldne od 15.30 do 19.00. Klienti imajo možnost, da se lahko posvetujejo tudi v slovenščini.
Vpisovanje s položnico
Avstrijski študentje so lahko zadovoljni. Birokraški postopek vpisovanja v študijsko smer ob vsakem semestru ter s tem povezano natančno vpisovanje posameznih predavanj , proseminarjev in seminarjev bo od naslednjega semestra dalje odpravljen. Tako imenovano inskripcijo bo od zdaj dalje mogoče opraviti samo še s položnico. Namesto dolgih številk za posamezna predavanja bo (na položnici) zadostoval vpis številčne kratice za študijsko smer. S tem bo potem mogoč obisk vseh (v posamezni študijski smeri navedenih) predavanj. Omejitev: za predavanja, vaje in seminarje, kjer je število udeležencev omejeno, se bodo študentje morali slej ko prej tudi osebno prijaviti!
Na dunajski univerzi bo s položnico mogoče vpisati tudi dvojni študij. Rok vpisa se bo podaljšal do 31. marca. Naknadne inskripcije na bo več.
Začetnikom formalnosti vpisovanja na univerzo za enkrat še ne bodo olajšane -vsaj pri prvem vpisu se bodo morali spoprijeti z birokratskim izpolnjevanjem neštetih formularjev.
Pa tudi sicer je še nekaj novosti, ki bodo študente prav gotovo znanimale. Zvezni minister Tuppy je še lani v decembru v izjavi za tisk dejal, da bo treba tudi v Avstriji v zvezi s približanjem standardom Evropske skupnosti na novo razpravljati o pristojbinah za študij (Stu-diengebuhren). Pred kratkim pa je - po številnih protestih študentskih organizacij in zastopstev - dejal, da o takih zaostritvah vendarle ne bo debate, in da bo regularna vstopnica za študij na avstrijskih univerzah slej ko prej še vedno piaturitetno spričevalo L Sch.
,,Komisija ne izvršuje dogovorjenih naiog!"
Piše ravnatelj Franc KUKOVIČA
„Komisija za zadeve manjšinskega šotstva na Koroškem" je bita ustanovljena po naročilu avstrijskega parlamenta z nalogo, da bi 3 leta spremljala potek uveljavljanja nove šolske zakonodaje v praksi na treh ravneh:
1.	Pravnoorganizacijske zadeve dvojezičnega šolstva.
2.	Pedagoška vprašanja dvojezičnega pouka - izobraževanje učiteljev, učni načrt, izdelava in uvajanje didaktičnih učil...
3.	Aktualna vprašanja in ukrepi ob razvoju šolstva. Posebej so omenjena opazovanja šolskega nadzorništva, šolski poskusi, želje manjšine in predlogi prizadetih.
Po razgovorih uradnikov ministrstva za pouk in predstavnikov obeh slovenskih osrednjih organizacij je ministrica Hawlič-kova 27. septembra 1988 podpisala poslovnik komisije. Poleg že omenjenih treh področij so v njem podrobno opisane smernice za delovanje komisije.
Do sedaj je komisija zasedala dvakrat, 11. oktobra in 22. novembra 1988. Prvo zasedanje je bilo neke vrste medsebojno spoznavanje in predstavitev mnenj posameznih članov komisije.
Na prvi seji je poleg predstavnikov univerze tudi slovenska stran izrekla konkretne želje, kot
so:
#	Predložitev pismenega poročila Koroškega deželnega šolskega sveta o dogajanjih na dvojezičnih ljudskih šolah po uvedbi nove zakonodaje.
#	Vzpostavitev delovne skupine za uvedbo konkretnih dejavnosti, ki naj privedejo do večjega spoštovanja slovenskega jezika v šoli in javnosti.
W Reševanje problema „didak-tičnih delavnic".
#	Izdelava poročila (po nalogu komisije) o stanju pouka, medsebojnih odnosih, ukrepih itd. na dvojezičnih ljudskih šolah iz vidika pripadnikov manjšine in slovenskih članov komisije.
Prva seja je bila dokaj konstruktivna in je dala upati, da bomo začeli z delom po načrtova-
nih področjih in lahko reševali konkretne primere (pomanjkljivosti, pritožbe,...) iz vsakdanje šolske prakse.
Na drugi seji se je situacija bistveno spremenila. Vodja manjšinskošolskega oddelka Franz Wiegele je poda) poročilo o stanju na dvojezičnih ljudskih šolah po začetku šolskega leta 1988/89. V pismeni obliki nam ga ni izroči). Menda gaje naknadno poslal ministrstvu na Dunaj. Od tam smo ga dobili 18. 1. 1989. Poročilo je bilo pozitivistično in je prikazalo vse v najlepši luči.
Ob zaključku Franz Wiegele ugotavlja:
„V šolski praksi se spoznavajo in koristijo zboljšani pogoji. V skoraj vseh šolskih sobah vršijo učitelji vestno in z velikim naporom svoje delo v dobri klimi. Občutno se je pričel dialog med narodoma."
Wiegelejevo uradno poročilo je tipično poročilo vladajočih struktur, ki ne upoštevajo potreb in želja pripadnikov narodne skupnosti.
Ko bomo izdelali lastno poročilo, ho treba obe objaviti. Jav-
nost in strokovnjaki morajo imeti možnost primerjave.
Na drugem zasedanju je prišlo do nepravilnosti (neupoštevanja poslovnika) zaradi vodenja komisije po političnih smernicah.
#	Predsedujoči je članu komisije zabranil vstop v šole, kar je kršitev poslovnika, točke Hl/5. Vzrok, slovenski člani komisije naj ne bi razpolagati z najrazličnejšimi podatki, ki so potrebni za njihovo delo?
#	Onemogočanje izvajanja točke 111/4 poslovnika, ki pravi naslednje: Komisija mora po treh letih predložiti parlamentu obširno poročilo. K takemu poročilu brez možnosti dostopa do vseh informacij s šolskega področja slovenskim članom ni mogoče prispevati vsebinsko dobro utemeljenih pripomb.
#	Vsiljevanje nepotrebne podkomisije iz taktičnih razlogov.
#	Zavrnitev našega predloga na osnovi poslovnika točke lll/l o sklicanju tretjega zasedanja komisije za 20. december 1988.
W Najava ob koncu seje, da se bo število članov komisije zvišalo za
tri koroške politike. O tem ni bilo dogovora s slovenskima osrednjima organizacijama. Zaradi tega je to kršitev obstoječega dogovora pod pritiskom protislovenske politike na Koroškem.
Prepričan sem, da tretjega zasedanja ne bo pred koroškimi volitvami. Morda bo sklicano, opravilo pa se verjetno ne bo. Če namreč nočemo zgubiti verodostojnosti, moramo vsaj slovenski člani komisije iz protesta zapustiti sejo, ko bodo tam sedeli trije nezaželeni politiki.
Bojim se, da je komisija ustanovljena zato, da zaposluje nekaj Slovencev, vse ostale pa uspava. Za nas koristnega rezultata pa naj ne bo!
Kljub temu pa imamo za zasedanje pripravljene konkretne predloge in zahteve.
Če komisija ne bo smeta deto-vati po naših predstavah in uresničevati naše predtoge, torej detovati po postovniku, je edino ustrezna konsekvenca izstop vseh stovenskih čtanov. Sicer se bomo tri teta voziti na Dunaj in se vračati kot htapci Jerneji!
Po/eg g/avrt/h kand/c/a/ovso d/7/ na zdoro^anju /ud/ os/a// podporn/k/ vo/Z/nega združen/a.
^Dru^ačna Koroška" z opthmzmom v vo!i!ni boj
Prvo vo///wo z&orovau/e ..Drugačne Koroške"/e 6//o v pe/ek zvečer v M/ad/u^kem domu v Ce/ovcu. Ko/ y'e po zak//učku de/a/ dr. Marjan Murn!, prv/ .s/oven^A:/ kaud/da/ na Z/ls//', je pozitivu/ rezu/tat zborovanja fnd/ v fen/, da se n/bče n/ /žrebe/prod vo/dnen/u združenja. Prav zarad/ /ega je pozva/ v .se, ki /n/.sdjo, da je od/očdev pravdna, naj združenje abdvno podprejo.
Poudaril je, da je enotnost v tem, da na volitvah nastopamo skupaj, vendar se moramo zavedati, da v
SOLIDARNOSTNI PRAZNIK ZA UNIV. PROF. DR. PETRA GSTETTNERJA/ S0L1DARITATSFEST FUR UN!V. PROF. DR. PETER GSTETTNER
Šentprimož/St. Primus
Sodelujoči/Mitvvirkende: Mladinski zbor „Danica" Ansambel „Drava"
„4 J"
Silvija & Eda Velik Reinhard Sellner Bruji
narodni skupnosti obstajajo različna gledanja, kar se je najbolj pokazalo ob problematiki šolstva. Za najvažnejšo osnovo volilnega združenja je Sturm smatral plebiscitarno odločanje kandidatov v vseh važnih vprašanjih, ker je to edini demokratični način in ena bistvenih izkušenj zadnjih let. Nadalje je poudaril, da volilno združenje ne more delovati samo za volitve 12. marca, in menil, da je treba v perspektivi delovati dolgo-
ročno. Vizija „Drugačne Koroške" je v tem, da nadaljuje s svojim delom tudi po volitvah. Sturm je prosil za sodelovanje vse, kajti uspeh volilnega gibanja je odvisen predvsem od angažiranosti vsakega posameznika.
Tudi Hans Haider, Michael Mark in Mirko Kert so predstvili svoje poglede na volilno zavezništvo.
V diskusiji je bila izrečena marsikatera pobuda, o kateri bodo morali kandidati še razmišljati. Navzoči so izrazili svoje zadovoljstvo nad zavezništvom in svoj optimizem, vsi pa se zavedajo, da bo za uspešen nastop 12. marca moral vsakdo še veliko doprinesti	Miha Pasterk
Dr. Marjan S/ttrm /n M/c/iae/ Marb s/a pr/s/u/mi/a E/en/.
Ude/eženc/zborovanja so /zraz///zac/ovo/js/vo nad vo///n/m združenjem „Drugačna Koroška".
SMe. Pasferk
Umik iz Afganistana končan
Kot sporoča sovjetska tere države, med njimi tudi tiskovna agencija TASS, so Avstrija, že umaknile svoja se v nedeljo - to je teden dni diplomatska predstavništva, pred dogovorjenim rokom - Afganistanski režim izjav-iz Kabula umaknile zadnje lja, da bo Kabul branil pred sovjetske čete. Uporniki so uporniki z vsemi sredstvi. V napovedali napad na glavno ta namen so svojim prista-mesto, iz katerega so neka- šem že razdelili orožje.
!zrae!ski načrti za uboj Arafata
TEL AVIV. Izraelska obrambni minister Rabin, obveščevalna služba Mos- Na zasedanih ozemljih se had je po neuradnih infor- medtem nadaljuje upor macijah že pripravila načrt Palestincev proti izraelski za odstranitev voditelja okupaciji. Izraelska vojska PLO Jaserja Arafata. Nje- je v zadnjih dneh spet ubila govo izvršitev naj bi nadzo- dva palestinska otroka, rovala premier Shamir in
Državni udar v Paragvaju
ASUNCION. Generala Rodrigueza, komandanta prvega korpusa paragvajske vojske, so v petek uradno proglasili za novega predsednika države. Bivši predsednik Alfredo Stroessner, ki je pred 35 leti v Paragvaju uvedel diktaturo, je bil z udarom aretiran in zanj so uvedli hišni pripor, nekatere agencije so namigovale, da bo Stroessnerju uspelo
Revalorizacija cestnin v Sioveniji
LJUBLJANA. Od sobote dalje veljajo v Sloveniji nove cestnine za vožnjo po avtocestah. Za voznike z inozemsko registracijo je cena za osebni avto na odseku med Naklim in Ljubljano 6000 dinarjev, za relacijo Ljubljana - Razdrto 12.000 dinarjev, od Hoč do Arje vasi pa 8000 dinarjev. V odnosu dinar - šiling je cena celo nižja kot v istem obdobju lanskega leta.
pobegniti v Čile. Medtem se je zvedelo, da je diktator z družinskimi člani in 25 sodelavci dobil politično zat& čišče v Braziliji. Uradnih podatkov o žrtvah spopadov ni, po mnenju opazovalcev pa je življenje izgubilo več kot 250 oseb, med njimi tudi civilisti. Rodri-guez je sporočil, da je bil vojaški udar opravljen zato, da bi končno uvedli demokracijo.
Gorbačov že maja v Peking!
PEKING. Sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova so v soboto uradno povabili na obisk na Kitajsko. Do vrhunskega srečanja bo prišlo sredi maja letos, to sta potrdila Deng Hsiao Ping in sovjetski zunanji minister Ševard-nadse. Junija pa bo sovjetski partijski voditelj in državni predsednik obiskal Zvezno republiko Nemčijo.
JE Krško spoštuje vse predpise
LJUBLJANA. Republiški komite za informiranje v Ljubljani je sporočil, da Jedrska elektrarna Krško spoštuje vse predpisane omejitve svojega delovanja zaradi pregrevanja reke Save. Poudarja, da v JE Krško vsak dan po predpisani metodologiji merijo temperaturo reke in da elektrarna zato obratuje s 88 odstotno zmogljivostjo.
Nezaposienost narašča
LJUBLJANA. - V enajstih mesecih preteklega leta se je v Sloveniji glede na enako obdobje leta 1987 število zaposlenih zmanjšalo za 1,5 odstotka. V gospodarskih dejavnostih se je zaposlenost znižala za 1,9 odstotka, v negospodarstvu pa je bila višja za 0,6 odstotka. V novembru lani je bilo v republiki Sloveniji zaposlenih 827.421 delav-
cev, od tega kar 46 odstotkov žensk. Statistika pa kaže, da nezaposlenost narašča. Novembra lani je bilo na republiškem zavodu za zaposlovanje v Ljubljani prijavljenih 24.486 oseb, kar je za 2,4 odstotka več kot oktobra 1988 oz. 40 odstotkov več kot novembra 1987. leta. Delež nezaposlenih se giblje torej okrog 3%!
HEUTE
)M
Die Seite fur unsere deutschsprachigen Leser/innen
FPO-Jahrbuch: Die Staatsanwa<tschaft soi! einschreiten
Dr. Marjan Sturm, Kandidat des Wah)bundnisses „An-deres Karnten/Drugačna Koroška", forderte die Staatsan-waltschaft auf, gegen die Schreibweise des jungst er-schienen Jahrbuches der FPO einzuschreiten. Diese wider-spreche eindeutig den gesetz-iichen Bestimmungen und muBte auf Grund des Ver-botsgesetzes und der entspre-
Fremdsprachen-Wettbewerb 1989
Die Karntner Jugend er-halt heuer zum funften Mai Gelegenheit, am Fremdspra-chen-Wettbewerb der Bun-deswirtschaftskammer bzw. Handelskammer teilzuneh-men. Teiinehmeberechtigt sind die vierten Jahrgange, aiso Schuierinnen und Schii-ier von Handelsakademien, Hoheren Lehranstalten fur wirtschaft)iche Frauenberu-fe. Nennungen werden bis 18. f^ruar beim W1F1-Sprach-referenten Robert Kafka in Klagenfurt fur die Landes-Oualifikationsrunde entge-gengenommen. Wettbe-werbssprachen sind Englisch als ..Pflichtfach" fur alie, und eine zweite lebende Sprache, also auch Slowenisch (HAK).
chenden Entscheidungen des Verfassungsgerichtshofes aus jungster Zeit beschlagnahmt werden. „Die Beschonigung der Nazizeit hat in Karnten bereits das MaB der Uner-traglichkeit erreicht", erklare der Kandidat des Wahlbund-nisses.
Sturm kundigte weiters an, daB er gegen das gepiante
Der neue Vorstandsdirek-tor der Kelag habe keine Perspektiven hinsichtlich Ener-giesparkonzepten anzubie-ten, kritisierte Michael Mark, Aktivist gegen den Ausbau der Oberen Drau und Kandidat des „Anderen Karnten/ Drugačna Koroška".
„Ein Spitzenmanager in der E-Wirtschaft, dem zu
Denkmai fur die sogenannten Verschleppten, unter denen nachweislich mehrheitlich Funktionare desNS-Regimes waren, eine breite internatio-nale Aufklarungskampagne starten werde. Vergangen-heitsbewaltigung darf nicht auf eine Beschonigung des Nazi-Terrors hinauslaufen. theiBt es abschlieBend in der Presseaussendung.
Energiesparen nichts anderes einfallt, als Verzicht im privaten Haushalt, durfte wohl die falsche Personalentscheidung gewesen sein." Energiesparen bedeute nicht ..Konsum-verzicht", sondern Verringe-rung der Energieverluste und Steigerung von Effizienz und Wirkungsgrad.
Das Andere Karnten/Drugačna Koroška" fordert:
#	maximale Nutzung der Energiesparmoglichkeiten
#	vorrangigen Ausbau der sanften Energietechniken
#	verbraucherseitige Ener-giepoiitik
#	keinen weiteren Kraft-werksbau ohne Energiebe-darfsnachweis unter Beruck-sichtigung von Energiesparmoglichkeiten
191.500 Gaste im Casino Veiden
VELDEN. Wie Veldens Casino-Direktor Sandermann vor wenigen Tagen im Rahmen einer Pressekonferenz mitteilte, wurden im Jahr 1988 191.500 Gaste, davon mehr als 77.000 (40 Prozent) Auslander gezahlt. Das neue „Casino 2000" in Veiden wird in der zweiten Mai-Halfte 1989 eroffnet werden und eines der groBten Casinos in Europa darstellen. Der Un-terhaltungsprofi Franco Andolfo hat mit dem „Casino 2000" in Veiden einen langerfristigen Zusammenarbeitsvertrag un-terzeichnet.
UBW wird „Universitat Kiagenfurt"
Die „Universitat fur Bildungswissenschaften" in Klagenfurt wird umgetauft! Durch die Einfiihrung der beiden Studienein-richtungen Informatik und Betriebswirtschaftslehre zusatz-lich zur Bildungswissenschaft sei eine derartige Namensande-rung gerechtfertigt, erklarte Wissenschaftsminister Dr. Hans Tuppy vergangene Woche in einem OVP-Pressegesprach in Klagenfurt. Die Namensanderung soli im Herbst 1989 vom osterreichischen Parlament in Form einer Gesetzesanderung vollzogen werden.
Harte Kritik an Keiag-Direktor
„Anderes Karnten" deckt auf: FPO mit Repubiikaner-VVahisiogan
„Die Romer m Karnten"
Landeshauptmann und Kulturrefernt Dr. Peter Am-brozy stellte vergangene Wo-che die Werbeaktion „Die Romer in Karnten" vor, die in der Zeit zwischen 20. Mai und 20. Oktober 1989 oster-reichweit auf die rund 800 Jahre dauernde romische Vergangenheit Karntens so-wohl Inlander, wie auch die auslandischen Gasten auf-merksam machen soli.
Der Wah!s!ogan der Berli-ner Republikaner, „D!E ZEIT !ST RE1F", hat ganz klar den rechten Rand der Gesellschaft erreicht, wie sich nach den Berliner Wah-len gezeigt hat", kommen-tiert der Landesgeschaftsfuh-rer der Grunen Alternative. Es durfte wohl kein Zufall sein, daB nun auch die FPO mit diesem Slogan seit eini-gen Tagen auf Plakatflachen
in Erscheinung tritt, heiBt es in der Aussendung des Grunen Pressedienstes.
„Das Andere Karnten/ Drugačna Koroška" spricht sich ganz klar gegen Rassis-mus, Auslanderfeindlichkeit, Minderheitenfeindlichkeit und Deutschnationalismus aus", erklart der Spitzenkan-didat des Anderen Karnten, Hans Haider.
Haftentiassenenhiife mit neuen Vorschiagen
AnlaBlich der Prasentation des Jahresberichtes 1988 der Haftentlassenenhilfe Karnten, Zentralstelle Klagenfurt, wurde von den Mitarbeitern/ innen auch ein Wunschkata-log vorgestellt.
Darin wird hingewiesen, daB in Zukunft Haftentlasse-ne den Antrag auf Sozialhilfe direkt bei den Bezirkshaupt-mannschaften stellen sollten. Dadurch vvtirde eine als dis-kriminierend empfundene
Hurde - das Heimatgemein-deamt - entfallen, auch wur-de eine schnellere Abwick-lung des notwendigen Ver-fahrens erreicht werden. Ein weiterer Wunsch ist die Ver-langerung der „Aktion 8000" fur Haftentlassene auf min-dest drei Jahre, sowie die Zurverfugungstellung von Untermietzimmern zu Prei-sen bis 1.000 Schilling. Dies konnte von den Gemeinden zur Verfugung gestellte Ein-
zelzimmer in Gemeindebau-ten sein. Anstelle des Ob-dachlosenasyls in der beste-henden Form sollten Uber-gangsmoglichkeiten auf Basis von Einzelzimmern geschaf-fen werden.
Die Zentralstelle ftir Haftentlassenenhilfe, die seit 1981 in Klagenfurt besteht, be-treute im vergangenen Jahr 512 Klienten bei insgesamt 3.926 Besprechungen.
Skupina Phoenix v Trstu
„Slovenski kulturni klub" v Trstu je v soboto, 28. jan. 1989, ob 18.30 uri priredil za svoje mlade člane koncert jazz-rock glasbe.
Izvedli so ga štirje vneti glasbeniki, vsi dijaki slovenske gimnazije, ki so se torej podali med sovrstnike v zamejstvo ob Jadranu. V program so vključili skladbe iz standardnega jazza kot tudi lastne skladbe.
Značilnost jazza je improvizacija. Vsak glasbenik prevede temo v svoj glasbeni jezik in na svojem instrumentu v času improvizacije izstopi kot solist.
Zame osebno je jazz-kon-cert posebno doživetje, kadar solistu uspe pritegniti poslušalce in jih navdušiti s svojo igro. Pri tem naj bi mu tehnično obvladanje instrumenta pomagalo, da ta svoja čustva lahko tudi diferencirano izpove (zaigra). Včasih se razvije spontana komunikacija med dvema solistoma, kar pa ne izključuje ostalih članov.
To, kar sem slišala v Trstu (v Peterlinovi dvorani) mi je bilo v veselje in užitek, čutila pa sem, da ostala publika ni povsem sodelo-valazizvajalci, kar je za jazz skoraj nujno potrebno. Tako je nastopajočim manjkala tista opora, gonilna sila, ki sili izvajalce v dobro improvizacijo in solistično igro. Seveda je vzrok za tako podajanje pri izvajalcih, ki so še vsi dokaj neizkušeni, ob profesionalnem vodstvu pa bi se lepo razvili. Včasih je bilo čutiti, da fraze oziroma stavki niso bili zaključeni, na nekaterih mestih pa bi si želela več intenzivnosti.
V Trstu se je torej predstavila jazz-skupina slovenske gimnazije - Phoenix iz Celovca v zasedbi: N. Vavti -trobenta, St. Thaler-kita-ra, M. Kušej - bobni, A. Feinig - klavir. Po koncertu je sledil družabni del, kjer so se nastopajoči srečali z mladino v Trstu. Drugi dan so si ogledali mesto in popoldne utrujeniprispeli na Koroško.
Drami o ženski probiematiki
Poročali smo že, da je pri Založbi Wieser izšla knjiga dramskih besedil Rudija
Šeliga in Dušana Jovanoviča. Oba teksta se ukvarjata z žensko ali kar z ženskim vprašanjem, celo principom. Šeligo je ubral način, ki je blizu sodobnim poskusom obnove tragedije, Jovanovič pa uporablja žanr groteske. Šeligo se sicer povsem neposredno opira na gradivo ruske feministke Aleksandre Kollontaj. Ženski princip pri tem pomeni ljubezen, moški pa vojno, politiko in destrukcijo.
Zanimiv je torej prav spoj obeh tematskih sklopov v okviru revolucionarnosti ali postrevolucionarnosti. Knjigo je opremil Matjaž Vipotnik. Naprodaj je v knjigarni „Naša knjiga". Njen naslov pa je Volčji čas ljubezni oziroma Jasnovidka ali Dan mrtvih.
SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
M/kscha//ee 4, 9020 Ce/ovec
brezp/ačno izposoja knjige in revije in ima svoje prostore v M / a-dinskem domu vCeiovcu.
Knjižnica posiuje ob ponedeijkib in forkib	od 70. do 7 S. ure
ob sredah, četrtkih in petkih pa	od 8. do 76. ure
Fantastični romani
DRE1FUSS Kurt: Onstran vesolja:
poskusnemu pilotu Timothyju Jonesu odpovedo naprave, iztrga se iz zemeljske težnosti in po čudnem naključju pristane na neznanem ozemlju, na daljnem planetu onstran vesolja .. - Murska Sobota : Pomurska založba. - 234 str.
KOTZVVINKLE W.: E.T. Vesoljček in njegove dogodiv-" line na Zemiji. -
irska Sobota : Pomurska založba. - 232 str.
NATION Terry: Preživeti:
roman opisuje uničujočo epidemijo neke vrste kuge in kako so potem skupine preživeicev in posameznikov začenjate iivtjenje in razvoj zno-va... - V Lj.: Prešernova družba. - 297 str. (Zbirka Ljudska knjiga)
SiLVERBERG Robert: Knjiga tobanj je slikovit preplet štirih ameriških študentov, ki se jim nepričakovano pokaže neverjetna možnost, da bi postali nesmrtni ... - Ljubljana : Mladinska knjiga. - 211 str. -(Zbirka Zenit)
TOLKtEN J R R: Hobit ati Tja in spet nazaj. Hobiti so nevsiljivo, četudi zelo staro ljudstvo, ki liubijo mir in spokojnost in dobro obdelano zemljo. - Ljubljana: Mladinska knjiga. - 305 str. - (Zbirka Odisej)
izposojamo tudi slovenske VIDEO-KASETE!!!
Stovenski kuitumi praznik na Dunaju
„France Prešeren je bil med tistimi pesniki, ki so se najjasneje opredelili za samostojnost slovenskega naroda in slovenske kulture ter se jasno izrekli proti vsakršnim ilirskim ali podobnim iluzijam. Takšna opredelitev je vodila slovenski narod skozi zgodovino, to se je izkazalo tudi v času NOB, ko so partizani eno svojih brigad poimenovali po Prešernu, ta opredelitev pa jasno velja tudi za sedanjost in bo ostala vodilo za bodočnost."
Tako je poudaril slavnostni govornik prof. Matjaž Kmecl ob priliki slovenskega kulturnega praznika, ki so ga pretekli petek slovesno proslavili na Dunaju živeči Slovenci. S to slovesnostjo, ki je na Dunaju skoraj že tradicionalna, ter vsako leto privabi nekaj sto ljudi, tudi na Dunaju živeči Slovenci izkažejo svojo povezanost z usodo ter kulturo slovenske narodne celote, ki jo združuje ime Franceta Prešerna, je v svojih
zaključnih besedah smiselno dejal vodja Dunajskega krožka Feliks J. Bister, preden je goste povabil na kapljico vina - čisto v smislu našega pesnika Prešerna, ki je po lastnih besedah v odvetniški pisarni pri Krobathu v Ljubljani sedem ur delal, da je nato lahko dve uri pil pri Majoliki, kakor je dejal že citirani govornik Matjaž Kmecl.
Slovesnost je olepšal koncert instrumentalnega tria Lorenz iz Ljubljane, ki je z izvedbo skladb Danila Švare ter Antonina Dvoraka navdušil številno publiko.
Obiskovalci so si pred in po slovesnosti lahko tudi ogledali prodajno knjižno razstavo, ki jo je pripravila založba „Drava" pod vodstvom njene vnete in očarljive urednice dr. Helge Mračni-karjeve. Marsikateri gost je z nakupom slovenske knjige izrabil priložnost slovenskega kulturnega praznika, da si ustvari svojo sliko o stanju
sodobne slovenskega kulture in literature.
***
Slovenski kulturni praznik je dejansko praznik vseh Slovencev, tudi tistih, ki ne živijo v okviru slovenske državnosti , torej v zamejstvu ali celo v prekomorskih deželah, Avstraliji, Kanadi ali Združenih državah Amerike.
V sklopu teh svečanosti bo Zveza slovenskih kulturnih društev v Gorici priredila dneve slovenske kulture, ki bodo potekali v tamkajšnjem kulturnem domu od 10. do 17. februarja. Prihodnji petek bodo odprli likovno razstavo Klavdija Palčiča, v soboto bo osrednja predstava Plesnega gledališča iz Ljubljane, prihodnji petek pa bo na sporedu večer s koroško poezijo. Izvedli bodo recital „Kamen molka" - izbor pesmi Andreja Kokota, dr. Janko Malle pa bo govoril o današnjem koroškem trenutku.
Radovan Gobec o Pavlu Kemjaku
Na prireditvi ob sioven.sAeru Au/turnem prazniAa, A; sta /o preteAii teden priredi/; ,S7oveu.sAa prosvetna in NrsčansAa Anitama zveza, je o Pavia NernjnAn, Anteremn je biin prosiava posvečena, spregovori/ pro/. Padovan Gobec. Njegove nasii to našem sA/adateija, /mrmo/i/zator/M in zborovoaja povzemamo v pričajočem sestnvAn.
Vrednost Kernjakove glasbe je predvsem v njeni preprostosti, s katero je na mah osvojil vsakega pevca; v melodiki, ki je identična z narodnim melosom; v pristni ljudski šegavosti, ki vedri duha in razveseljuje srce ter v zavidanja vredni spretnosti za zlito povezovanje narodnih pesmi v vsebinsko zaokrožene venčke. Če navedem še, da preveva njegove pesmi vseskozi rodoljubni moment, je s tem podan tudi odgovor, zakaj so slovenski pevci tako vzljubili Kernjakove pesmi in da ni zbora, ki ne bi izvajal kake njegove pesmi.
Priljubljenost Kernjakove glasbe je v tem, ker je črpal motiviko za svoje pesmi iz svojega okolja. Iz gozdov, njiv in domov prelepe Koroške. Iz dela, življenja in iz src pevk in pevcev je izvabljal in ustvarjal melodije, ki so, kot bi bile stare znanke, take, kot bi jih že-davno nekje slišali.
Kadar Kernjak ni našel primernega besedila, da bi z njim izpovedal svoja glasbena in rodoljubna čustva, si je napisal besedila sam, ki sicer niso čisto neoporečna, pač pa se presenetljivo zlivajo z glasbo v eno celoto.
Kernjakova zasluga je tudi, da je zapisal marsikatero narodno pesem in jo v prirejeni obliki vrnil ljudstvu, da ne bi tonila v pozabo.
Čeprav velja nenapisano pravilo, naj glasbenike, ki niso popolnoma in visoko glasbeno izobraženi, ne hi smatrali za resne glasbenike, pa v Kernajkovem primeru to pravilo ne drži, saj so neka-
tere njegove pesmi, kot n.pr. Mojcej, Katrica in še nekateri njegovi venčki umetniško tako popolni, da bi si marsikateri visoko priznani glasbenik lahko štel v veliko čast, če bi dosegel tako dovršenost.
Isto velja n.pr. za pesem: „Rož, Podjuna, Žila", ki je
postala skoro prava himna koroških Slovencev, kar pomeni najvišje priznanje neki pesmi, ki jo je narod sprejel in mu služi kot ščit v vseh ogrožujočih priložnostih. To velja tudi za oba venčka „Juhej, pojdamo u Škufče!" in „Ti puob č, jak k'na lumpej!".
Pavle Kernjak je bil prvi, ki je takoj po vojni začel organizirati koroško zborovodsko
petje. Obiskoval je zbore, svetoval in zanje komponiral, sam pa je uspešno vodil pevska zbora v Šentilju in Logi vasi, več desetletij pa je bil tudi centralni zborovodja Slovenske prosvetne zveze, dirigiral na skupnih nastopih in vodil koroške zbore na turneje v Slovenijo pa v Zagreb in Beograd, v Trst, na Dunaj in Gradiščansko ter snemal za potrebe radia in televizije.
RTV Ljubljana mu je izdala veliko ploščo s samimi njegovimi pesmimi, vsaka plošča, ki jih izdajajo slovenski zbori, vsebuje po kakšno Kernjakovo pesem, slavni Slovenski oktet pa jih je ponesel na vse celine sveta.
Tudi slovenska družba mu je priznala njegove zasluge za pomoč pri razvijanju koroškega zborovskega petja in ga odlikovala s Spominsko plaketo SPZ, Drabosnjakovim priznanjem in z najvišjim glasbenim priznanjem tj. Gallusovo plaketo.
Mnogo več kot stokrat je Kernjak z novo pesmijo razveselil svoje pevce in zbore. Do sedaj je znanih 41 pesmi, katerim je Kernjak sam napisal tudi verze, 12 pesmi na besedila drugih pesnikov in 56 harmonizacij koroških narodnih pesmi za razne zbore. Skupaj s cerkvenimi zbori njegov skladateljski opus presega nad 120 pesmi, točnega števila pa verjento ne bo mogoče nikdar ugotoviti, ker je za nekaterimi rokopisi, ki jih je dajal pevskim zborom in posameznikom, izginila vsaka sled.
Pavle Kernjak je kljub temu, da ni imel popolne formalne glasbene izobrazbe, vpisan med elito slovenskih glasbenih ustvarjalcev.
Ni dvoma, da bodo Kernjakove pesmi živele še dolgo, dolgo.
Akcija „Rim!jani na Koroškem"
CELOVEC. - Pretekli teden je deželni glavar in referent za kulturo dr. Peter Ambrozy predstavil propagandno akcijo pod geslom „Rimljani na Koroškem". Med 20. majem in 20. oktobrom letos naj bi s to akcijo
opozorili domačine in ino-zemce na 800-letno rimsko zgodovino na Koroškem.
Posebno težišče akcije, ki bo stala okrog 4 milijone šilingov, bodo tudi izkopanine pri Hemi nad Globasnico.
JJ ni verza Ceiovec"
CELOVEC. - Univerza za izobraževalne vede v Celovcu se bo jeseni 1989 preimenovala v „Univerzo Celovec". Spremembo naslova je minister Tuppy pretekli teden utemeljil s tem, da je to posledica uvedbe študijskih smeri informatika in gospodarske vede. Tako se je program te izobraževalne ustanove znatno razširil.
Casino Vrba: Nad 190.000 obiskovaicev
VRBA. - Kot je na tiskovni konferenci pretekli teden sporočil direktor kazina Vrba Sandermann, so v lanskem letu našteli 191.500 obiskovalcev, od teh je bilo nad 77.000 ali 40 odstotkov inozemcev. V drugi polovici maja 1989 pa bodo v Vrbi odprli novo stavbo „Casino 2000", eno naj večjih v Evropi.
AJD — Beijak v ietu 1989 aktivno
BELJAK. Okrajno združenje Avstrijsko-jugoslo-vanskega društva v Beljaku tudi za letošnje leto načrtuje številne prireditve. Poleg razstav v Beljaku vabi na pohod po Julijskih Alpah, na
vožnjo s parnim vlakom v Škofjo Loko in na številne druge prireditve, s katerimi želi utrditi sodelovanje s sosednjo državo v smislu delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Vskiajevati avstrijske sejme
CELOVEC. - Z novim letom je predstavništvo celovškega sejma s predsednikom, kom. svet. Walther-jem Dermuthom prevzelo predsedstvo Delovne skupnosti avstrijskih sejmišč AMA. V njej je združenih osem prirediteljev največjih avstrijskih sejmov. Glavni cilj, ki si ga je zastavil novi predsednik, je vsklajevanje dogajanj na avstrijskih sejmiščih. Pravtako pa nova delovna skupnost razmišlja Deže/ni svefn/A i-ierberf tudi o skupnih nastopih na Sciii/ier	mednarodnih sejmih.
Pieniicem iisičk in jurčkov grozi kazen do 50.000 ši!.!
CELOVEC. - Deželni svetnik Herbert Schiller je plenilcem lisičk in jurčkov (v prvi vrsti prihajajo iz Italije) napovedal boj! Na tiskovni konferenci je izjavil, da bodo letos poleti okrepili kontrolo nad nabiralci teh gob, posebno nad tistim, ki jih nabirajo za prodajo. Da
bodo lažje izvajali kontrolo, bo nabiranje jurčkov in lisičk dovoljeno samo še julija in avgusta v parnih dnevih. „Kdor se ne bo ravnal po novih predpisih, temu grozi kazen do 50.000 šilingov, je dejal Schiller. Dovoljena dnevna količina nabranih gob znaša dve kili!
„GAST 89": Nad 650 razstav!ja!cev
CELOVEC. Na 21. med- stva, kar pomeni znatni narodnem sejmu za gostin- porast v primerjavi z lan-stvo „GAST 89", ki bo v skim letom in potrjuje Celovcu od 11. do 16. mar- visoko raven tega sejma, ca, bo sodelovalo nad 650 Dodatno je na sporedu vrsta razstavljalcev. Od teh jih je posebnih prireditev in stro-nad 30 odstotkov iz inozem- kovnih zasedanj.
TR!BUNA BRALCEV
PojasnHo predsednika SZPD
Pnmeqa!no-pravni vidik o zasebnih in mešanih podjetjih
„Pravna	J7MŽh"/'c na.s/ov	A;y'o /<? v .sa;;;o-
za/ožh; /zJa/ wag. /an/ro Ara/; ;'z ,S7ovcay' Grabca. V Lja&-//an; To /tn;;go preJy/av;7; J/, jaaaarja /. /., <7aa A:aT;;c;c pa /o yg v prostor;/; prcJstav^A/va GoTpoJar.s/tc zhor^/cc /ago-y/av//g v Cc/ovc;; prcJ^fav;7o Draf/vo Aroro.sA:;/; .s/occ^.s/:;/: prav^;7tov. /S tvor je A:ap'go za/ož;7 sa/a žara;/; Ara;&ega ča.sa o J aas^aaAa zaaa.s// Jo ajeae ;'z Jajc.
Atemberaubend
Als Mitarbeiter im „Komi-tee fur die Verteidigung der gemeinsamen Schule" fand ich dieses Bundnisgesprach mit KEL und Grune und vor allem die Art der Einigung einfach atemberaubend.
Die KEL distanzierte sich in keiner VVeise von Inhalt und Politik ihres Vorsitzen-den Karel Smolle. Trotzdem fand sich eine ubervvaltigen-de Mehrheit bereit fur ein VVahlbundnis zu stimmen und damit der KEL eine VVahlschlappe argeren Aus-maBes zu ersparen.
Im Gegenzug zur inhaltli-chen Auseinandersetzung, in guter alter oppurtunistischer Manier wurde dafur Marjan Sturm als erster slovveni-scher Kandidat akzeptiert. Nur die Politik der KEL und des NSKS wird sich dadurch nicht andern. Wenn also ein Wahlbundnis mit Gruppen eingegangen wird, die gegen die gemeinsame Schule im zvveisprachigen Gebiet vo-tiert haben, vvarum nicht gteich mit der SPO?
Die kommt wenigstens si-cher in den Landtag.
Der kommende VVahltag wird jedenfalls fur Leute mit Grundsatzen ein Oualtag.
Hermann Popprath Barengasse 8 9020 Ktagenfurt
Opo^rha. V.se/;;r;a p;7cw hra/ccv n; rajno faJ; rr;r;cnjc MreJnMfva. Za /o so v po/n; mer; oJgovorn; avforj; sam;/
Poziv za prispevke
Izkušnje s procesi s „Heimatdienstom" kažejo, da je iskanje in dokazovanje resnice pri sodiščih dolgotrajen in drag proces. Zato prispevajte na konto „ Pravna pomoč prof. Gstettnerju" pri Zvezi-Bank, konto števiika 33225.
V SV št. 6, z dne 24. 1. 1989, je bilo ugotovljeno, da je deželni glavar Ambrozy Strokovnemu združenju pedagoških delavcev 21. decembra 1988 ponudil termin za pogovor. Dogajanje je potekalo takole!
5. 12. 1988 je SZPD pismeno zaprosilo deželnega glavarja Ambrozyja za pogovor o problemih dvojezičnega šolstva.
21. 12. 1988 sem izkoristil ..telefonsko uro KTZ" in govoril z dež. glavarjem -opomnil sem ga na termin za pogovor in ga prosil za odpravo nezakonitosti na ljudski šoli Šmihel. Deželni glavar je obljubil pogovor za
januar 1989 in da bo preveril zadevo Ij. š. Šmihel.
3.1.1989 popoldne so me poklicali iz tajništva deželnega glavarja in mi ponudili termin pogovora za 5. G 1989 ob 9. uri. Ker nisem mogel v enem dnevu (počitnice) obvestiti še 3 kolegice/ kolege in sem imel tudi sam že več tednov poprej dogovorjen termin v inozemstvu, sem zaprosil za preložitev v teden med 9. in 15. 1. 1989. To ni bilo mogoče.
Sedaj še vedno čakamo na nov termin in na rezultat preverjanja nezakonitosti na ljudski šoli Šmihel.
Franc Kukoviča Predsednik SZPD
MIHA PASTERK
Kot se giasi podnaslov je avtor obdelal področje „Za-sebnih in mešanih podjetjih po jugoslovanskem pravu", vendar je na predstavitvi opozoril, da preko polovice knjige zajema obravnavanje avstrijsekga prava. Poudaril je, da gre za gradivo, ki v Avstriji še ni bilo objavljeno.
Avtor najprej opredeljuje pojem podjetja in družbe, nato prikazuje možnost nastajanja novih družb ter preoblikovanje družbenega podjetja v družbo. Celovito poskuša predstaviti pravno ureditev družb z neomejeno solidarno odgovornostjo oziroma javne trgovinske družbe, komanditne družbe, delniške komanditne družbe, družbe z omejenim jamstvom in delniške družbe. Vsako od teh najprej temeljno opredeli in jo predstavi na podlagi določb zakona o podjetjih.
Končno mag. Arah posamezne družbe predstavi še s primerjalno-pravnega vidika, da bi tako lažje ustvaril celovito sliko o ureditvah javne trgovinske družbe, komanditne družbe in družbe z ome-
jenim jamstvom po avstrijskem pravu.
Knjiga je urejena kot priročnik, namenjena je predvsem praktikom in nudi informacije o primerjalnopravnih rešitvah. Da bi vnaprej izključil nesporazume v poglavjih, kjer obravnava avstrijsko pravo, sta besedilo preverila dvorni svetnik dr. Pavel Apovnik in dr. Roland Grilc. Knjiga stane 350 šilingov, naročite pa jo lahko na naslov: mag. Janko Arah, Trg oktobrske revolucije 7, 61110 Ljubljana ali pa pri tajniku Društva koroških slovenskih pravnikov dr. Rolandu Grilcu, Karfreitstr. 14,9020 Celovec.
Promocije
Silvija Serajnik, poročena Bohnenberger,	hčerka
Andreasa Serajnika iz Svaten je 1. 2. 1989 na dunajski univerzi promovirala iz slavistike.
Maja Haderlap iz Lepene je prejšnji teden na dunajski univerzi promovirala iz gledaliških ved. Obema čestitamo!
Tischierjeva nagrada in še kaj
Letos so že desetič podeliti Tischlerjevo nagrado. Kot je znano, je to najvišje odlikovanje koroških Slovencev, ki ga podeljujeta KKZ in NSKS. Ti dve organizaciji sta za podelitev jubilejne nagrade tokrat izbrali ZG za Slovence, najpomembnejšo izobraževalno ustanovo koroških Slovencev.
Večkrat doživljava, da naju naši rojaki sprašujejo, ali slovenska gimnazija dovolj stori za krepitev narodnega obstoja, za ohranitev živega Ogovorjenega) jezika, tako v ustanovi sami kot tudi nasploh v družbi.
Kaj naj odgovoriva na takšna vprašanja? No, poznava nekaj profesorjev, ki nas večkrat opozorijo na pomen dejanske uporabe slovenščine v vsakdanjem življenju. Kako ves profesorski zbor učinkovito krepi narodno zavest med dijaki (v šoli in izven nje!) ter tudi med slovenskim ljudstvom, pa ne moreva prav oceniti.
Znano nama je tudi, da si
marsikateri dijak SG želi takšnih udejstvovanj tudi izven neposrednega pouka. Žal tudi prepogosto opažava, da se dijaki vse bolj med seboj pogovarjajo le še nemško, četudi prihajajo iz družin, kjer je pogovorni jezik slovenski. Ali slovenska gimnazija v tej zvezi res stori vse, kar je v njenih močeh? Kako bi mogli na ta negativni pojav vplivati višješolci SG? Slab zgled dajejo gotovo tisti, ki so v tej zvezi nemarni!! Zavedati bi se morali, da se mlajši gimnazijci zgledujejo po vedenju višješolcev in ga pogostoma posnemajo.
Če ne bomo prav mi, mladinci, negovali naš tako lep jezik in nadalje gojili našo kulturo, sta bila ves trud in požrtvovalnost naših prednikov zaman. Zato si prizadevajmo, da ne bomo sami povzročali delni propad slov. kulture v Avstriji!
Torej potrudimo se, saj je Slovenščina moj, tvoj, naš jezik!
Tonči Rosertzopf (KDZ) in Adrian Kert
SLOVENSKE
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/ll, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 70.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 3,600.000 dinarjev.
Vabilo
Vabimo vas na spominsko proslavo ob 45-letnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in ostalih zverinsko pobitih žrtev gestapa. Svečanost bo v nedeljo, dne 12. februarja, ob 11. uri na pokopališču v Svečah.
Svečanost bodo oblikovali soborci in prijatelji z Jesenic. Govoril bo tudi dr. Marjan Sturm.
Pozivamo Vas, da se proslave udeležite v čim večjem številu in s seboj pripeljete tudi sorodnike in znance.
,S ;ovar;.sZr;rr; pozdravom/
Zveza koroških partizanov
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu
Objava
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
!. Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk. umetnost in šport naj starši svoje otroke, za katere želijo, da bodo v šolskem letu 1989/90 obiskovali gimnazijo, prijavijo takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 6. do 28. 2. 1989, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Uradne ure so vsak dan od 7.30 do 16.00, ob petkih do 13.00. Ob prijavi za sprejem je treba ravnateljstvu predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz o avstrijskem državljanstvu.
2.	Učenci bodo morali opravljati sprejemne izpite le v izjemnih primerih, in sicer iz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: sreda, 5. julija 1989.
3.	Konec maja 1989 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije starše pravočasno obvestilo o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
4.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
5.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. V tem primeru je priporočljiv razgovor z ravnateljem. V gimnazijo je možen tudi prestop iz glavne šole.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič-Pl. 1,9020 Klagenfurt/Celovec.
ravnatelj: dr. Reginald Vospernik ). r.
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 4.2.1989
		dobite (šil.)	plačate (šil.)
za 1 ameriški dolar	$	12,95	13,55
za 1 angleški funt	S	22,50	23,70
za 100 franc, frankov	f	202,00	212,50
za 100 ital. tir	Lit	0,93	0,98
za 100 dinarjev	DIN	0,14	0,22
za 100 švic. frankov	sfr	817,50	837,50
za 100 holand. guldnov	Hfl	615,00	631,00
za 100 nemških mark	DM	694,00	711,00
Posredujeta: Posojilnica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
13 15 16 19 30 44 (26) X2X 2X1	221	2X1
Joker:	257425 h.j. Stava:2:2, 1:2, l:l,2:3b.j.
Čitaitc	S!()V!t\SK<
ši-iic	VESTNIK
Naš novi roman:
tvan Potenc
Za doiar čtovečnosti
Z današnjo š/ev///ro pnčen/amo objav//af/ nov roman, k/ ga je nap/sa/ p/sa/e// /van Do/enc. A v/or je na pre/res//7v nač/n op/sa/ usodo s/o vens/r//i /zse//encev, k/ so se pred do/-g/m/ dese//e/j/ /zse//// v Amer/ko, kjer so se mora// sooča// z nov/m sve/om /n o/ro/jem, v ka/erem so se znaš//, Trpko p/sa/e//evo pr/čevanje o /rp//enju, k/ so ga pres/aja// //sočen /zse//enc/, po/em ko so zapus//// svojo domov/no, vsebuje sporoč//o o nezamen/j/vos// domov/ne, o /rag/Ar/ vraščanja v novo o/ro/je, v /ujs/vo, z/as// pa v družbenoekonomske odnose, k/j/b navsezadnje do/oča zgo// /n samo do/ar.
Tak roman je /abko nap/sa/ samo nekdo, k/ je sam več deseZ/eZ/j prež/ve/ ko/ /zse/jenec v /u/7n/, /n za/o pozna svojo /n usodo Z/s//b, k/ so zapus//// svojo domov/no več/noma /z ekonomsk/b raz/ogov /n v upanju, da bodo /rje drug/e naš// /epše ž/v/jenje, bo/jšo pr/bodnos/. /Iv/or je roman posve/// žen/ Dan/c/ /n hčerkam.	L/redn/š/vo
Tja b/ še/, bjer naše bubve /roša/e .same za.se ^/ojjjo,
/ja čez .samo/ne naše/ra/e,
/ja čez po/e/ne p/an/n.sbe /ra/e, badarpo arn/b/ br/db/ djšjjo.
Tam b/ med bajno ze/enje 5e a/ege/ jn b/ v^e žajos/ne m/,sb' /zprege/ m b/ jjm rebeb A d/o/
danbo GJazer; „Domo/ožje '
^ KORAJ deset let bo tega, kar sem objavil naslednje odstavke:
Večkrat slišimo med našimi ljudmi pripombo, češ:
„Tisti, ki bo opisal življenje priseljencev tako, kakor ga v resnici preživljamo, bo dosegel uspeh in se bo veselil hvaležnih bralcev!"
Če je to res, se vprašajmo, zakaj neki takihle opisov vsakdanjosti iz našega okolja ne beremo vsako leto v izseljenskem tisku iz Kanade ali Amerike? Ali se ljudje izogibajo te snovi, ker se jim morda zdi prenerodna? Ali pa molčijo zgolj zato, ker se nočejo postavljati v vlogi pogrebca vseh tistih političnih ali ekonomskih sanj, ki so jih premnogi sanjali, preden so se spogledali s tukajšnjo resničnostjo?
Rekel bi, da je težavno pisati resnico o tem predmetu, ker ga pač ni med nami, ki ga ne bi kaj zabolelo. Poglejmo se v zrcalo in si priznajmo: predolgo smo v svetu, da bi še mogli kakršnekoli utvare prevzemati -zdaj si jih sami ustvarjamo, vsakdo po svoji potrebi in v skladu s svojo neutolažljivo notranjo bolečino.
-	Počakaj, pisalni stroj - ali ne drsiš v pesimizem? Kaj pa tisti, ki so tukaj dosegli uspeh in se veselijo vsega, kar jim tukajšnje življenje lahko ponudi?
-	Ali ti je merilo za srečo samo denar?
-	Seveda. In uspeh v javnosti je prav tako mogoč samo z denarjem!
Videl sem revne prise-
ljence vseh mogočih narodnosti in spoznal sem njihovo skupno bolečino. Tujci so tod in tujci bodo ostali.
Videl sem bogate priseljence z vseh koncev Evrope, Afrike, Azije in Avstralije. Bogati tujci so tod in bodo tujci ostali tudi tedaj, če svoje bančne vloge, zavarovalnine in investicije še dvakrat, trikrat povečajo.
Kaj se jim je vendar zgodilo? In vsa ta njihova nema nesreča, večkrat prav skrita na dnu srca, vsa ta žgoča nezadovoljnost, ne glede na število dolarjev v žepu, vse to in še več - kljub tolikemu govorjenju in pisanju o novem Kanadčanu in njegovi novi domovini?
Kaj jim manjka? Ali bolje: kaj so izgubili? In kje, in kdaj?
Kot otroci smo spoznali dejstvo, da drevo, ki mu izrujejo korenine, usahne in v suhi grozi odmre.
Debele knjige so napisane v svetu in doma o izseljencih, pa še nikjer nisem bral diagnoze, ki jo priseljenci poznamo do potankosti in se ob njej nemalokrat stresemo: namreč, da smo kakor gozd dreves z izruvanimi koreninami.
Iščemo sonca, iščemo vode - ponovno hočemo pognati svoje korenine globoko v svežo prst, a se nam nikakor ne posreči.
Takšna je kruta resnica. Vse drugo je samo prevara, tolažba ali kakor že to imenujemo. Večkrat tudi čisto navadna laž - politična laž ali ekonomska laž ali — laži pa
/van Do/enc
so vedno samo laži in prav nič več.
NEKJE sredi štiri milje dolgega in tisoč šeststo čevljev širokega zunanjega pristana v Halifaxu se je tisto noč zasidrala velika preko-oceanka. Nihče razen kapitana in posadke ni vedel, kje so se motorji pravzaprav ustaviti.
Iz dveh udobnih barov na ladji so segali na morje zvoki sentimentalnih nemških in angleških šlagerjev. Tu in tam je prekričala glasni orkester dama srednjih let, ki seje vračala z obiska v Evropi. Toda pri mizah v tem nočnem zabavišču je sedela komaj devetina potnikov. Vsi drugi, ki so bili na spisku potnikov prek Atlantika, so bili brez denarja. Sedeli so v svojih kabinah pod palubjem ali pa so se sprehajali po hodnikih. Bili so nemirni in raztreseni. Spali so samo otroci.
Glavnina potnikov, ki je to noč ostala v ladijskem trupu, so bili izseljenci. Potovanje v neznano se je zanje bližalo koncu. Mislili so na jutrišnji začetek v Novem svetu, ki bo že tretji, četrti ali celo peti v njihovem viharnem življenju. Mnogi so obujali spomine na lačne mesece v taboriščih za razseljene osebe. Po desetih dneh rednih jedilnih obrokov na ladji se jim je to mahoma zazdelo mogoče. Poprej na svoje prosjačenje po uradih NCWC* in Caritas niso hoteli niti pomisliti.
Med njimi je bilo največ Madžarov. Številni so bili tudi Jugoslovani. Obrazi so izdajali povečini mlajše ljudi, polne moči in zdravja. Samo njihove besede so bile starčevske, odrezave in nabite z nevero in cinizmom. Pač posledica prvih beraških stopinj v ..svobodnem svetu".
Najbolj so bita razočarana dekleta, če jih smemo tako imenovati. Svoj politični žargon so pustila na mizah evropske policije, zdaj pa so se vedla bolj kot pobegle zakonske žene, pustolovke
in cipe, kar so nekatere tudi v resnici bile. Polotil se jih je nekakšen preplah, kot da bi se pripravljale na sodnji dan. Hodite so iz kabine v kabino in menjavale moške objeme tako naglo, da so si povsem pozabile urediti obleko.
Najbolj nemirne so med njimi bile tako imenovane „neveste", te so potovale k svojih zaročencem v Cal-gary, Edmonton in Vancouver. Čakala jih je še dolga pot, trajajoča nekaj dni in noči. Zvečine so govorile nemško.
Na prednji palubi je stalo nekaj skupin moških v poletnih suknjičih in balonskih plaščih. Tresli so se sredi ostre zime v Novi Škotski, ki jih je pozdravljala z morja na vseh straneh.
Bilo je konec februarja in veter jim je v obraz metal ledene kristale. Mraz je sekal v lica kakor steklo. Krog in krog pa je žarelo nizko nebo. Petrolejske rafinerije Shell, Esso, tmperia! in BA so metale kvišku ognjene podobe, ki so se razlivale v morju kakor olje. Zdelo se je, da se ladja pogreza v teh ognjenih zubljih.
Prizor je bil za novodošle nenavaden in grozljiv. Mesta ni bilo videti nikjer. Krvavo-rdeči žar vsenaokrog so rezale samo zamolkle ladijske sirene.
Izseljenci so se greli na palubi z naglo hojo in se spraševali, kaj jih čaka tam zunaj na kopnem. V resnici niso pričakovali nič posebnega.
Kar so si želeli, je bilo samo, da ne bi več gledali bodikavih žic, ki so se jim tako globoko vtisnile v spomin po evropskih taboriščih. Želeli so si tudi, da bi s svojim delom zaslužili dovolj za vsakdanji kruh in za človeka spodobno stanovanje.
Tisti najmlajši med njimi so si dopovedovali, kako uspešno in kako poceni so prepotovali pol sveta v tako kratkem času. Prihodnost so si slikali že kar v avtomobilih in s timskimi zvezdami ob svoji
tvan Dotenc izhaja iz Maribora (roj. 1927), kjer je bil do sredine petdesetih let novinar pri Vestniku oz. Večeru in je oblikoval kulturno rubriko in tedensko prilogo. Pri založbi Obzorja je uredil med drugim 78 zvezkov zbirke Pravljica. Slavistiko in književnost je študiral v Ljubljani, v Torontu pa nadaljeval in dosegel naslon magistra. Zadnjih 22 let se preživlja s poučevanjem angleške, ameriške in kanadske književnosti, skupaj s svetovno. V angleščini je izdal leta 1978 študijo o Dostojevskem in Belinskem (Dostojevsky and Christ), sicer pa sodeluje pri številnih publikacijah v Sloveniji, v ZDA in Kanadi. Večkrat se je že tudi oglasil v Slovenskem vestniku. Njegovo literarno delo obsega tudi črtice, novele, satire in priložnostne pesmi „za vsakdanjo rabo". V Kanadi je izdajal dva časopisa za slovenske priseljence, obenem pa skrbel za slovensko stran v jugoslovanskem kanadskem tedniku. V zadnjih letih je veliko prevajal iz kanadske, ameriške in južnoafriške književnosti.
strani.
Političnih pogovorov to noč ni bilo slišati med njimi. Kot da so svoje ..politične cilje" že dosegli in da lahko zdaj samo še sežejo po nagradah.
Redki med njimi so prišli v kanadske vode, ker so sami tako hoteli. Iz tiste cunjave revščine v Italiji in Avstriji, ki so jo bili spoznali kot raz-seljenci, bi odpotovali kamorkoli! Med Avstralijo, Novo Zelandijo, Kanado, Argentino, Švedsko ali Ameriko zanje tam onstran ni bilo razlike.
Zato pa so se zdaj začela oglašati vprašanja. Kakšna je neki Kanada zunaj te žareče noči, ki jih zdajle obkroža? Kje in kakšna so neki tista mesta, ki so jih komaj pravilno prebrati v svojih potnih listih? In kakšna bo njihova pot priseljencev v tej deželi, o kateri vedo nocoj samo to, da se širi med dvema oceanoma?
Zrli so z ladje v svetlo, ledeno noč in v nizke zvezde nad sabo.
Do odgovora na svoj nemir pase niso dokopali.
Chebucto, „veliki, dolgi pristan", je skrivnostno molčal.
Zjutraj so zapustili ladjo.
Vse dopoldne so presedeli v dvorani vselitvenega urada in zdaj so se v gručah preselili na hodnike in čakalnice halifaške železniške postaje. Govorili niso mnogo med seboj, in tudi ne z uradniki, ki so jim izročali vozovnice za vožnjo s CNR (Kanadsko nacionalno železnico). Na vsakih sto potnikov je komaj eden govoril nekaj šolske angleščine.
O Kanadi ali o provincah, v katere bodo čez nekaj ur odpotovali, še vedno niso nič izvedeli.
* NCWC - mednarodna cerkvena organizacija za razseljene osebe
/da//'e pr//iodnj/č,)
PUSTNI 1939
Nepoštena...
„Za Karta Smotleja dajem svojo desno roko", je v novoletni posla-nici izjavit predsednik NSKS dr. Matevž Gritc. Mogoče pa ima mož dve tevi roki... - Če bi bit vsaj strani zamenjat...
Čisto konkretna napoved
Vestnikov patent: tako postanete gonitna sita
Ni manjkato špekulacij, tudi pametnih in neumnih predlogov ne, toda zdaj se je celotna zadeva končno pokazala v pravi luči. Kar je dolgo časa s svojimi solo-akcijami zatiral Karel Smolle, se je po volji ljudstva na Koroškem sprevrglo v konkreten korak z dobrimi izgledi. Seveda Marjan Sturm še nima zagotovljeno mesto v koroškem deželnem zboru, toda Smolle ga ne bo mogel doseči. Zato pa je Sturmova samozavest narasla, saj je na posebni tiskovni konferenci napovedal, da bo zdaj sam postal gonilna sila med koroškimi Slovenci... (glej sliko)
Slovenski vestnik, Nedeija in Naš tednik razpisujejo nagrado za Slovenko leta 1989! Pogoj za kandidatke: znajti se morajo v političnem rin-garaju. Nagrada: romanje v Medju-gorje - seveda skupaj s slovenskim političnim vrhom...
Sposobnosti
Kitajska tiskovna agencija sporoča, daje njen novi vodja postal novinar Y. Lu Chan (slika), ki izhaja iz znane rodbine Lu Chanov. Zanj so se odločili predvsem ob upoštevanju zaslug Lu Chanovega sorodnika, ki je glavni urednik SV.
ZADOVOLJNI
POSLANEC
*	Nihče ni zadovoljen z delom državnega poslanca Zelene alternative Karla Smolleja v avstrijskem parlamentu.
*	Nihče, razen Karla Smolleja!
*	Karel Smolle je, kot
kaže, zelo zadovaljert
Ne samo ekoioški škandal...
O pravem ekološkem škandalu nam poročajo radikalno-razbijaški varuhi okolja: v bližini nekega koroškega podjetja so zasledili Marjana Sturma in Feliksa Wieserja, ko sta odlagala neke odpadke. Žandarji, ki so se takoj vključili, niso znali ugotoviti, za kake odpadke gre. Šele boroveljski bančni Spe-
cialisti so razkrili, da gre za kopalnici, ki sta jih omenjena funkcionarja menda dobila iz tajnih transakcij v škodo boroveljske posojilnice. V tej zvezi pa je zanimivo dejstvo, da sta Sturm in Wieser dala lirično izjavo: „Dejansko gre za kopalnici iz PoBo, odstraniti pa sva ju morala, ker sta pikali v najini popo..."
Posebno
obvestiio
Vse slovenske neposredne kmetijske proizvajalce, ki se ukvarjajo z živinorejo ali podobno individualno kmetijsko dejavnostjo, KIS obvešča, da naj vse svoje živali, ki se pasejo ali sploh živijo na prostem, nemudoma opremijo z vidnimi, primernimi napisi. Recimo, na krave naj pritrdijo čim večji napis „To je krava", na bike „To je bik", na pujske „To je prašič", na kuro „To je kura". Le tako se bodo morda izognili zmanjševanju števila živinorejske proizvodnje. Ker pa gre za južno Koroško, naj bodo napisi seveda dvojezični - tako tudi nemčurji ne bodo mogli tožiti, da njihove nemške plemenite svinje ne bi prepoznali...
PREBER!TE
Koroški Heimatdienst se je izrekel proti ustanovitvi Slovenskega pustnega inštituta. kakor je to zahteval NSKS. Heimatdienst pravi, da bi to nasprotovalo njegovim predstavam, saj Slovence menda jemlje resno...
Komisija za podelitev Nobelove nagrade je sporočila, da je za nagrado za mir predvidela Karla Smolleja. Utemeljitev: ..Njegov dialog se je spremenil v čisto miren monolog!"
Prej smo	zahtevali:
..Vsem koroškim Slovencem televizijo!", zdaj pa zahtevamo: ..Vse koroške Slovence v televizijo!" -Mirko Bogataj, vodja slovenskega oddelka, že poudarja: ..Potrudili se bomo, da jih bomo že v tem letu vse spravili	na naše
ekrane!" Odprto je še. ali vse naenkrat?
Drugačni p!es v novi zasedbi
Znana pop-skupina ..Metuljčki" (Schmetterlinge) bo na posebnem solidarnostnem koncertu 12. marca na Koroškem nastopila v povsem drugačni zasedbi. V poseben poklon Slovencem bosta v skupini sodelovala tudi dva Slovenca: bobnar Marjan Sturm in pianist Fric Kert. Napovedujejo tudi, da bodo štirje akademiki (na sliki) zaigrali predvsem pesmi iz cikla ..Proletarski pasijon" (Proletenpassion). Vstopnine ni, le prej morate prav voliti.
YU-inventura
Inflacija - velik uspeh, saj imajo presežek. Zvezni izvršni svet - zaradi inflacije odstopil. Slovenski zapori -že od jeseni izkazujejo primanjkljaj za štiri osebe. Železnice - so na liniji, saj imajo rdeče številke. Vreme -zaradi deviznih težav so uvozili le gripo, snega pa ne.
Ža! je še vedno iažje zafurati politiko, kot zamenjati predsednika!
KEtih