Iz slovanskih pedagoških časnikov. Priobčuje — b—. III. Bodimo silni in samozavestni! (Po »Poslu z Budče.«) Norega človeka oznanjuje Nietzsche, trdega napram svojim bližnjim, trdega napram lastnemu bistvu, človeka, ki ne išče več nego življenje, človeka, ki najde v življenju harmonijo svojih misli in svojega čuvstva, človeka, ki je našel samega sebe v močni volji in ve, da ne more umreti s pepelom svojega telesa. Živeti pomeni umeti se veseliti, biti srečen kakor cvet, razcvetel v vlagi dežja in v toploti solnca, kakor mir teme, v katerem so združene vse vriskajoče barve življenja. Mi ne umemo se veseliti svojega življenja. Naši dogmatiki so znali poteptati vsako popje, ki je prerokovalo zarjo in vonj življenja; grozili so z bodočnostjo, ko se bo strogo sodila vsaka prežita radost življenja in kjer bo vse pohvaljeno, kar smo si odrekli v življenju. Srečno torej pokolenje slabih, poniževanih in glupih ali pokolenje več zahtevajočih. Nesrečno pokolenje silne volje! Vsa sreča, da moderni pedagog neče tega verovati, n e sme tega vero vati! Življenje ni izkušnja, marveč popolnost .onega razvoja, čigar je zmožen ljudski stvor. S pravico do življenja se rodi vsako bitje, življenje je njega prirojeno pravo. To ne pomeni samo, da ga mati ne sme zavreči, oče zadaviti in vojak prebosti, ampak to pomeni, da bi smel prestopiti prag vseh vrat, ki drže k sreči, ko bi znal razpolagati z jako voljo in ko bi mu slabiči ne bili na potu. Pojmimo nalogo, da leži v vzgoji volje ves čar, ki ima pretvoriti svet in dati svetu novega č 1 o v e k a. Toda nočemo Nietzschejevega nadčloveka, ki zaničuje množico in hoče stopati sam, hočemo samo njegovo veselje, njegovo srečo v življenju in jo dati vsem, vzgojiti novo pokolenje, pokolenje ki se zna smejati in ki zna hoteti. Nočemo superiornih in inferiornih ljudi — je klical zamorec Candas na shodu svobodne misli, zato vpijemo po individualni in socijalni vzgoji ljudstva. To je priprava za pot novega naziranja. Minister Gautsch je govoril o brutalnosti številk. Hotel je reči, da mu bolj inponuje malo inteligentnih ljudi (imel je v mislih samo Nemce), nego mase ljudstva drugega in tretjega reda. Brutalnost po avstrijskem mnenju obstoja torej v tem, da živi veliko število trpečih poleg majhnega števila srečnih. Ali ne tiči brutalnost ravno v tem manjhnem številu? Izenačiti ta števila — to bodi naloga razsvetljene bodočnosti. Naša vzgoja je izkazila že mnogo pokolenj, treba je misliti na novo vzgojo. Treba je misliti na vzgojo volje, sile, ponosa in samozavesti! Treba je misliti na vzgojo, ki zagotavlja srečo nam vsem ! Doslej je vihtel žezlo v vzgoji razum; sedaj se mora polastiti žezla volja. Ona je predmet nove vzgoje. Za jasno hotenje je treba jasnih glav, jasnih smotrov, pametnega uka, samozavesti in interesa za delo. Ni treba spominjati dneva dogme, obljub in groženj. Novo pokolenje se mora vdajati vedstvu nravne svobodne volje. V njeni sili leži mir duše, mir in radost pokolenja. Med močnimi ni bojev, zato zmage ni, in zmaga je v devetdesetih slučajih podobna ropu. Ali nismo netili, Čehi (in Slovenci še boljl) s svojo mehkostjo roparskih želja drugih, pri katerih zamanj prosjačimo za pravico slabejših ? Nova vzgoja se ne bo ponašala z množino pravil. Veda ima malo pravd in nravnost še manj. Temelj vzgoji bo znanstveno-nravna naobrazba. In metoda ? Edina: samodelavnost, produktivno delo, neprestano opazovanje prirode, v kateri leži vse; zakoni, delo, nravnost, harmonija.1 Pripravljajmo potal Medtem pa izkušajmo sami na sebi novega človeka in njegove pogoje: novo vzgojo in nove metode. Učimo se biti silni in samozavestni!