ŠTAJ ER Erscheint jeden Sametag - Verlag u.Schriftleitw,g: Marburg (Drau), Badgasse b - Ruf 25-67 - Bezugspreise: In der Ostmark vierteliähr RM12Q einschl.9Rpf Postgebühr; im Altreich: RH ,.20 einschl. 9 Rp, Postgebühr, zuzüglich ,8 Rpf Zustel^cbühr Pos^^^^ Nr. 34 - III. Jahrgang Marburg a. d. Pran, Samstag, 21. August 1943 Einzelpreis 10 Rpl Uspešna acmSko obrambo m vzhodni frond . -v ; ; Sovjetski vojskovodje so zgrešili svoje cilje — 0 smislu nemške gibljive strategije — Nemške čete so v vseh dosedan;ih obrambnih bojih dokazale nesmrtno hrabrost — Sovjeti so pri Orlu udarili v — zrak ' Znani nemški vojni poročevalec Kiekheben-Scnmidt je napisal te dni v dnevniku »Völkischer Beobachter« zelo zanimiv prikaz sovjetskih poskusov prodora nemške fronte. Kakor je razbrati medtem iz dveh dosedanjih poročil nemškega vrhovnega poveljstva, so se vsi sovjetski sunki zrušili ob živem zidu nemške obrambe. V dejstvu, da je nemško vodstvo tudi tokrat uporabilo svojo izredno spretno in žilavo gibljivo strategijo je iskati neuspeh sovjetskih ofenzivnih sunkov. Nemški vojak — v prvi vrsti pa infanterist — ja . v telÄednih prekosil samega sebe. Samo njegovi nesmrtni hrabrosti in vztrajnosti se je zahvaliti, da so se vsi poskusi boljševikov zlomili povsod tam, kjer je bilo zaželjeno s strani nem-skega vodstva. V naslednjem nam podaja Kiek-neben-Schmidt sliko položaja, kakor se je razvil po prepustitvi mesta Orel boljševikom. Nemško vodstvo — tako razglablja omenjeni dopisnik — je sovražnika dolgo časa pozorno opazovalo. V teku tega opazovanja je ugotovilo, da pripravljajo sovjeti v srednjem odseku fronte okrog Orla veliko ofenzivo. V noči od 4. na 5. julij so izvedle nemške čete celo vrsto taktičnih izvidniskih sunkov, ki so izzvali veliko bitko v prostoru Bjelgorod—Orel. Sovjetsko vodstvo je zbralo v tem prostoru ogromne mase ljudi in ma-terijala, da bi doseglo prodor proti zapadu. Nemškemu vodstvu je bilo do tega, da se čimbolj razdrobi udarno silo sovjetov. Sovjetski udarec naj bi se spremenil v udarec v — zrak. Priprava sovjetske operacije je bila tako primitivna, da sovražnik ni mogel prikriti svojih namenov. Strateški cilj sovjetov je bil jasen: razvitje celokupne nemške fronte, obenem pa obkolitev in uničenje nemških skupin. Razvoj bitke je pozneje dokazal, da so imeli boljševiki take namene, kajti poizkusi prodora so se ravnali vedno le v globino. V svrho izvedbe svojih načrtov, so boljševiki pripravili ogromne mase tankov. Glavna zagozda te mase, ki naj bi se bila obrnila proti Brjansku, se je razbila v nemškem ognju in tako je izgubil sovražnik jedro svoje ofenzivne moči. Južno od Orela so boljševiki postavili ogromno število baterij, ki naj bi nemško fronto »sesek a le«. obenem pa odprle pot sovjetskim tankom in pehoti. Borečim se nemškim divizijam se je bilo zahvaliti, da so se sovjetski tanki ustavili in da so boje ob istočasni korekturi glavne frontne črte prenesli v sovražno qlavno črto Na ta način je uspelo nemškemu vodstvu zaustaviti boljševiško ofenzivo. Toda boljševiki so se tako silno zagrizli v svoj načrt, da so poskusili s prodorom severno in vzhodno od Orela. kjer so bile njihove čete pripravljene za napad. Te čete so se nadalje ojačevali. Od 11 julija naprej je bilo to bojno področje dolgo časa žarišče dogodkov vse dotlej, dokler boljševiki niso spoznali neuspeh svojega poskusa prodora nemške fronte V tem spoznanju so boljševiki takoj nato iskali raz- PK.-Kiiegsberichter Jäger (Atl — Seht. Kameradschaft der Front Bin Grenadier ist verwundet worden. Der mit seinem Krad vorüberkommende Offizier läM V, ??6n UDd m, all6r sEÜe iSt der Beiwa3en für de" Abtransport des Soldaten hergerichtet. Gemeinsam legen sie nun ihren Weg zurück: der Offizier mit den Meldungen von der Kampffront und der Verwundete in die Obhut des Hauptverbandplatze« bmmenitve na ta način, da so razširili boje na c^!qe frontne odseke — tako na primer na Miu-su, Donecu in južno od Ladoškega jezera. Kar se jim je v velikem izjalovilo, so poskusili sovjetski vojskovodje nato v ožjem okviru: prodor, obkolitev Z vzhoda so se v tem smislu zaletavali v dovozno cesto Orel—Bolhov. Iz gozdov severovzhodno od Brjanska so butali proti cesti, ki vodi iz Bolhova proti Karačevu, da bi tako iz dveh smeri dosegli veliko zvezo Smolensk—Br-jansk—Orel—Harkov. Z nemške strani so takoj izpočetka uporabili gibljivo bojevanje, da bi čim uspešneje zavrnili številčno in množinsko koncentracijo sovjetov, ki so bili severno od Orla napram Nemcem v razmerju 8:1 Na drugi strani pa je hotelo nemško vodstvo samo odločati o svojih potezah Ta taktika je prisilila sovražnika, da je vedno znova — sedaj tu, potem tam — skušal tvoriti težišča, ki so se prikazala v obliki tankovskih napadov. Čim je bila glavnina napa-dajočih sovjetskih tankov razbita, so se zrušili tudi njihovi napadi. Nemške čete so morale ob takem bojevanju napreči vse svoje sile. Pri tem so morale prenašati tu in tam kak lokalni vdor, toda nemško vodstvo je s tem doseglo svoj cilj: razpršitev sovjetskih sil in njih gmotno oslabitev • Kolika je bila oslabitev sovjetskih sil, je pokazal nastop boljševikov pred nemško fronto. Del teh sil so morali boljševiki vzeti iz^zelo oddaljenih krajev, > ostalem pa so se rekrutirali iz kontingentov, ki se jih v normalnih razmerah sploh ne uporablja za velike operacije Tu je omeniti zlasti njihove kazenske čete. Sovjetske divizije so izgubile potoke krvi Po štirih tednih bojev je imel sovražnik na nekaterih mestih samo še regimente z 90 do 120 možmi. Reqiment potemtakem ni imel; niti številčne jakosti navadne kompanije V tem času so morali boljševiki na enem izmed ogroženih odsekov uporabit; celo moskovske odrede, elitne čete. ki jih v takem izmeru doslej se niso poslali iz Moskve. Kakor sovjetske pehotne formacije, tako so skopnele tudi njihove tan- kovske formacije. Inventar ene tankovska brigada je razdeljen sedaj najmanj na dve taki formaciji. Sovražnik je izgubil v teku enega meseca toliko ljudstva in materijala ter je tako uporabil svojo ofenzivno moč, da je ni mogel več razviti tako, kakor je bilo zamišljeno v njegovih načrtih. Glavni cilj nemških protiukrepov je bil uničenja sovražnikove udarnosti, cilj, ki ga je nemško vodstvo tudi doseglo. Če je nemško vrhovno poveljstvo izdalo nalofl za umik iz orelskega loka in so nemške čete stopile v nove položaje, ne more nikakor biti govora o kaki sovjetski zmagi, kajti taka zmaga bi morala biti povezana z uničenjem nasprotnika. Brez dvoma so boljševiki udarili v zrak ter taka povzročili svoj lasten padec. To se je pokazalo tudi v tem, da so umikajočim se nemškim četam sledili le tipajoče. Sovjeti niso bili samo izmučeni, temveč primanjkovalo jim je tako ljudstva, kakor tudi materijala. Nikjer nI bilo opažati pritiska, kakor ga je videti pri zmagovitih četah, pa tudi tipajoča zasedba po naših četah izpraznjenega ozemlja je bila sovražniku vir novih težav m izgub. Sovražnik ni našel ničesar, kar bi mu tudi najmanje koristilo. Prometne naprave, vojaško važne oskrbovalne obrate, ubikacije itd., vse to je našel samo še kot razvaline, ne oziraje se na to, da so nemške mine otežavale sleherni korak njegove pehote in tankov. Udarci, ki so jih nre-ieli boljševiki, so bili tako silni, da so si komaj opomogli Mesto Orel jih je sprejelo kot nekako pokopališče Ničesar ni, kar bi spremenilo stanje njihovih armad. Temu nasproti pa je nemško vodstvo prihranilo svojim četam nepotrebne krvne žrtve z menjalno uporabo napada in obrambe. "Spričo neizogibne trdote bojev na žariščih bitke zlasti severno od Orela, kjer - je bilo treba iz operativnih ozirov držati neko stebrišče, so bile izgube bolnega značaja. Toda v celoti so ostali nemški odredi po- MaroJ ironiji živcev Ze opetovano smo na tem mestu povdarlli, da hočeta zapadna sovražnika Evrope in predvsem Nemčije, Velika Britanija in Severna Amerika, zlomiti vojno moralo italijanskega in nemškega naroda. V to svrho se poslužujeta najogabnej-šega sredstva: bombardiranja stanovanjskih delov velikih mest. Vodstvo anglo-ameriškega letalstva pošilja svoje bombniške odrede nad evropska in predvsem nemška in italijanska mesta s prozornim namenom rušenja morale civilnega prebivalstva. Za vojne cilje jim ne gre, ker so ti cilji za letalce nevarnejši in težje dosegljivi. Tem raje pa mečejo svoje bombe iz več tisoč metrov višine na nedolžno civilno prebivalstvo, ki je v totalni vojni tudi soodločujoč činitelj obrambe ln vojskovanja na tujih tleh. Sovražni tabor je s tem pokazal, da je zavrgel vsa načela človečanstva. Na stotine porušenih katedral ln cerkva štrli v zrak kot razvaline in kot nema obtožba proti tistim, ki pojejo »Naprej, krščanski vojakil«. Nič Jih ne peče vest in nič Jih ne moti, ako uničujejo poslopja, ki so — ne oziraje se na njih zgodovinsko vrednost — posvečena tistemu krščanskemu Bogu, v katerega imenu licemerno prldi-gujejo smrt in uničevanje. Neki nemški humo-ristično-satirični list je dobro označil mišljenje nekulturnih Amerikancev, ko je objavil karikaturo dveh bogatih ameriških vladinovcev, ki se razgovarjata pred oknom svojega nebotičnika z razgledom na Njujork. Pod sliko se je nahajalo samo par besedi, ki ne potrebujejo nikakega komentarja. »Poslušaj« — Je dejal eden Izmed Amerikancev —, »jaz ne morem razumeti trušča radi tiste porušene rimske bazilike. Mi imamo vendar dovolj denarja, da lehko zgradimo novo tako stavbo ...« Amerikanci in njihovi angleški oprode ruSljo evropska mesta s cinizmom, ki Je edinstven in ki ga je razumeti samo tako, te se poglobimo v miselnost vsega ameriškega gangsterstva. Tip gang-sterja je odločilen v vsej ameriški politiki, ki ni ■ič drugega kot mešanica pustolovskega izživljanja in brezmejnega profttarstva. Ker tisti čini-telji, ki odgovarjajo za severoameriško (in tudi nngleško) politiko, nimajo nikakega čuta odgovornosti, in se ni čuditi, da rušijo kulturne spomenike evropskih mest z divjaško naslado, ki se popolnoma ujema z brezkulturnostjo Amerikancev. Treba je namreč vedeti, da kultura, ki je izžarevala od pamtiveka iz Evrope, nima nič skupnega z amerikanizmom, čigar prvina je in ostane samo gola civilizacija. Tako se moramo končno sprijazniti z dejstvom, da ruSlJo vidne spomenike evropske kulture izračunano tisti, ki so zlasti v zadnjih stoletjih sprejemali kulturne dobrine tz evropske mize. Žalostno pri tem Je le to, da Anglije ni sram sodelovati pri napadih, ki jih tz- Sicilija po pacati izpraziafena Cede sil osi Jo zadnjega moža in zadnjega orožja M evropski celini — laš« armade so pripravljene! — L nezlomlienim borbenim dubom pričakujejo sovražnika — Rlemška iorpedna letala uničila 170.030 bH. 17. avgusta je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dodatno k tvojemu rednemu buletinu sledeče poročiio: Pet tednov stojijo na Siciliji nemške čete in deli nekaterih italijanskih divizij proti štiri- do petkratni premoči v trdi, srditi borbi. Vsled junaškega odpora naših čet, ki so se v tropski vročini in v težavnem terenu nadčloveško boriie, je bil sovražnik prisiljen, vreči vedno nove formacije v boj, da bi tako izpolnil svoje velike vrzeli v ljudstvu in materijalu. V zadnjih 14 dneh se vrši načrtno izpraznjenje otoka. Sovražniku, ki sli i za nami, so prizadejali naši težki protinapadi skupno z obrambo najtežje izgube. Vsi poskusi sovražnika, v tekočih letalskih napadih onemogočiti naše prevažanje ali pa odrezati naše čete s pomočjo pomorskih sil v messinski cesti, so se izjalovili. V hrbtu naše fronte izkrcani sovražni odredi so bili uničeni. Kljub najhujši letalski premoči na sovražni strani, je uspela ogromna prevozna akcija v Kalabrijo, tako da so bile do 17. avgusta ob 6. uri zjutraj vse nemške in italijanske čete skupno z njihovim težkim orožjem, tanki, topovi vozili in orodjem spravljene čez messinsko morsko cesto na celino. Kot eden izmed zadnjih le zapustil general tan-kovskih čet. Hube, ki Je vodil borbe na Siciliji, izpraznjen otok. Ogromno vojaško in organiza-torno storitev Je omogočila hrabrost čet, ki to onemogočile na kopnem vsak prodor. Prav teko pa tudi neumorna in junaška vpostava vojne mornarice, ki Je prevažala samo z malimi vozili ln Jih ščitila le z lahkimi pomorskimi silami v boku. Istotako Je omogočilo prevoz nemško letalstvo, ki je s svojimi lovci ln s protiletalsko artilerijo razpelo močan ščit nad messinsko cesto. Ta ogromna storitev bo zabeležena v vojni zgodovini prav tako, kakor kaka zmagovita napadalna bitka. V preteklem tednu so potekale operacije proti Anglo-Amerikancem kakor sledi: V četrtek so se nemško-italijanske čete na Siciliji po načrtu umaknile na neko skrajšano mostišče. Na severnem odseku fronte so nemško-italijanske čete prizadejale sovražniku, ki je pritiskal za njimi, v polinoma intaktni, pripravljeni za novo vpostavo. Uspešna izvedba nemškega protinacrta )e bila možna vsled slavnega zadržanja nemških čet, ki so ne oziraje se na vremenske razmere žilavo vzdržale tudi v najtežavnejših položajih. Junaško so se zoperstavljale besnenju sovražne artile-rije, množinskemu navalu tankov in valovom sovražne pehote. r . Tudi v bitki pri Orelu so nemški infantensti, grenadirji, fizilirji in tankovski grenaduji s pionirji in možmi naskočne artilerije nosili glavno breme borb. Četudi so sovjetski tanki prodrli tu in tam na gotovih mestih, so poplačali take hipne uspehe s svojim uničenjem. Toda niti enemu sovjetskemu pešcu ni uspelo priti za nemško olavno črto. Bodisi frontalno ali iz boka: soviet-ški napadi so bili zavrnjeni, dokler nemško vodstvo iz lastnih nagibov nI sovražniku prepustilo prostor. Udarec, s katerim so hoteli' boliševiki uničiti nemško orelsko armado, je ostal torei udarec v — zrak žilavih obrambnih bojih težke izgube. Zapadno od rta Orlando se je sovražnik poskusil izkrcati z večjimi silami, toda obramba ga Je odbila že pred obalo. Deli sovražnih edinic, ki so ie prišle na suho, so bili medtem uničeni. Odred težkih nemških bojnih letal je v noči na 12. avgust bombardiral ang'eško vojno Iuko Plymouth. Vsa letala so se vrnila. V četrtek so An-glo-Amerikanci težko bombardirali italijansko mesto Terni. Italijani so beležili veliko škodo in številne človeške žrtve. Po poročilu z dne 13. avgusta Je nemško letalstvo na Siciliji bombardiralo sovražna vzletišča. Pri Catanijl Je bi! poškodovan nek sovražni ni-šilec. Sedem letal so zbili nemški lovci nad Italijo. 12. avgusta predpoldan Je sovražnik bombardirat zapadno Nemčijo, zlasti Bonn in Bochum. Prebivalstvo Je imelo izgube. 37 večinoma ameriških štirimotornih bombnikov Je bilo pri tem zbitih na tla. Nemška letala so napadla v noči na 13. avgust posamične vojne cilje v jugovzhodni Angliji. Nemške podmornice pa so v težkih bojih v Atlantiku in v Sredozemskem morju potopile šest ladij s skupno 33.000 brt. Italijansko volno poročilo z dne 13. avgusta pravi, da so bile nemško-italijanske čete vsled močnega sovražnega pritiska prisiljene k umiku na nove postojanke vzhodno od Etne. V noči na 13. avgust je britansko letalstvo bombardiralo Milan In Turin. Skoda je zlasti v središču obeh mest zelo velika. 13. avgusta so sovražna letala napadla tudi mesto Rim in na periferiji se nahajajoča vzletišča. 15. avgusta Je Izdalo nemško vrhovno poveljstvo sledeče posebno poročilo: V večernih urah 13. avgusta Je napadel odred nemških torpednih letal pod poveljstvom Majorja Klueropfer-ja vzhodno od Gibraltarja močno sovražno premij avo, ki je nameravala nadaljevati svojo pot v Sredozemsko morje. V iznenadnem In drznem zaletu so zadele naše posadke s svojim! torpedi 32 laiij. Dva rušilca sta se takoj potopila, prav tako štiri natovorjene velike trgovske ladje, med njimi neka petrolejska ladja. O usodi ostalih torp<>dlranih vajajo celo ameriški črnci, kakor Amerikancev ni sram, da se kljub svojemu besnemu sovraštvu proti črncem poslužujejo za ubijanje beiokožcev celo svojih podanikov zadnje vrste. Ko se tako bavimo s poživinjenim načinom anglo-ameriškega vojskovanja, se moramo nujno pobavitl tudi z odporom Evrope. Anglo-ameriški gangsterji so si rušenje evropske in zlfestl nemško-italijanske vojne morale predstavljali mnogo lažje, kakor je to v resnici Številke zbitih sovražnih bombnikov, ki jih čitamo od vsega početka intenziviranih terorističnih napadov na Nemčijo, Italijo in na druge zasedene pokrajine, izpričujejo povsem Jasno, da odhajajo sovražni bomb-niški odredi po vsakem takem napadu v zelo de-cimiranem številu na svoja vzletišča. Nemška protiletalska obramba je povsod na višini. Razumljivo pa je, da ne more preprečiti sleherne škode in žrtev. Važno pri tem je dejstvo, da je zlasti nemški narod doslej vedno in povsod pokazal disciplino, ki je vredna vse pohvale. Nemško civilno prebivalstvo je pokazalo, da je zares narod trdih živcev, ki ga ne omaja niti najhujši teror sovražnega letalstva. V mestih, ki jih je sovražnik več ali manj razdejal, so se v teh tednih in mesecih odigravali prizori junaštva in tovarištva, kl Jih bo zabeležila zgodovina domovinske obrambe na najčastnejšem mestu. Ne samo moški, v kolikor so še doma, tudi ženske in zlasti mladostniki, so pokazali, kaj premore discipliniran narod, ki noče In noče kloniti pred sovražnim terorjem. Vse to se dogaja v področjih, kjer morajo ljudje z malimi presledki skoraj vsako noč prebdevati v zakloniščih, podnevi pa težko delati v tovarnah, pisarnah, delavnicah in v domačin-stvih. Sovražnik se je tedaj silno zmotil, ako je mislil, da bo terorizirani e civilnega prebivalstva pripeljalo k zaželjenemu uspehu. S svojimi bombami je sovražnik dosegel le nekaj, česar prav gotovo ni želel: brezmejno sovraštvo vsega nemškega naroda, kl se zaveda, da bo nekega dne napočila ura povračila. Takrat naj ne jadikujejo onstran Kanala in Oceana. Ura povračila in maščevanja za nedolžne žrtve bo prišla in gorje tedaj tistim, ki se bodo oškropili s krvjo svojih lastnih narodov. Nemški narod veruje v Fiihrer-ja in v zmago, zato gleda preko ruševin mnorrh svojih dragih mest mirno v bodočnost neizpodbitne zmage, po kateri bodo razdejana mesta prejela lice obnovljenega življenja. ü r u r k und Vit ■ g Marburgei Verlags- and OrucKeiel-Ges mbH- Vertagsleitung: Egon Baumgartner. Haupt-ichrifttetteT- Miedrtc« Gollb. eile tr Marburg,'Drau Badgasse § Zui Zelt tiu Anze'qen die Preisliste Ni 3 Tom 10 April IS« gOl-ig Austal! der I.ieferung des Blattes bei höherer Ge'voit oder Betriebsstörung gibt teilen Anspruch auf Rürkzahlurq de« Bezugsneldes pom se y soEoio isu v ««Seif«»,, «fwe 21. in 21. avgusta 1945, cestne zbirke za vo|no pomoč Nemškega Rdečega Križa (Kriegshilfswerk für das Deutsche Rote Kreuz) EINE® FmZWEi geW-doppeU- ladij, vsled močnega sovražnega ognja in nastajajoče teme ni nič znanega. Tekoče izvidniške opeiacije pa so potrdile, da Je bilo najmanj 170 tisoč brt. iz spremljave potopljenih ali pa uničujoče zadetih. Sedem lastnih letal se ni vrnilo. V noči na IS. avgust je sovražnik ponovno bombardiral Milan, kjer je porušil mnogo zgradb in povzročil številne požare. Neki nemški podmor-nički lovec je potopil v Sredozemskem morju sovražno podmornico. Sovražni letalski odredi so v petek prileteli nad jugovzhodno ozemlje Reich-a. V nekem mestu je nastala škoda in so beležili žrtve. Po poročilu z dne 16. avgusta, nI bilo na južnem odseku sicilske fronte nikakih bistvenih operacij, pač pa je sovražnik stopnjeval svoj pritisk na severu. Neka nemška podmornica je potopila ob severni obali Sicilije v drznem napadu neko križarko razreda »Brooklyn«. Nad zapadnim zasedenim ozemljem so nemški lovci v 24 urah zbili 16 sovražnih letal. V noči na 16. avgust so nemški letalski od redi ponovno bombardirali angleško luko Portsmouth. Italijanski hitri čolni so potopili pri rtu Spartiventu Calabro neko lahko križarko. Sovražne bombe so padale na mesta Viterbo, Novara in Milan, kjer je zopet nastala velika škoda. V času od 13. do 16. avgusta so nemški letalski odredi in letalski obrambni artlleristi zbili v področju Sredozemskega morja skupno 35 sovražnih letal. Pred vzhodno obalo Sicilije so nemški hitri čolni potopili nekega sovražnega rušilca. V messinski cesti so Nemci potopili en angleški hitri čoln in neko angleško malo topničarko. 15. avgusta zvečer so nemška letala vzhodno od portugalske obale potopila iz dobro zavarovane spremljave tri transportne ladje s skupno 25.000 brt 16. avgusta so sovražni odredi podnevi in ponoči bombardirali Pariz in še neka druga mesta. Pri tem je bilo zbitih 20 napadalcev. Nemška letala so medtem bombardirala cilje ob jugovzhodni obali Anglije ter ob ustju Temze. Izredno velike izgube na letalih je imel sovražnik pri svojem napadu na Južno Nemčijo, kjer so po poročilih, dospelih do 18. avgusta, zbili 51 štirimotornih bombnikov in 5 lovcev. V Južnonem-ških mestih je imelo prebivalstvo Izgube. Nad Južno Francijo je bilo zbitih pet sovražnih letal. V noči na 18. avgust Je vrgel sovražnik bombe na kraje v Severni Nemčiji. Prebivalstvo Je beležilo izgube. Najmanj 37 letal Je bilo zbitih. Nemila bojna letala pa so uspešno bombardirala srednjo in jugovzhodno Anglijo, zlasti pa industrijsko mesto Lincoln. Vojni dogodki na vziiodti Vsi sovjetski napadi odbili — Velike izgube sovjetov na raznih odsekih fronte Na Kubanskem mostišču, ob Mlusu in na Srednjem Doncu je bilo po poročilu z dne 12. avgusta razmeroma mirno. Medtem pa je divjala velika obrambna bitka v področju Bjelgoroda. Jugoza-padno od Orela so se zrušili napadi več sovjetskih divizij. Sovražnik Je napadal tudi južno In jugovzhodno od Vjasme. Vsi njegovi napadi so bili odbiti v nemškem ognju. 11, avgusta so izgubili sovjetl 120 tankov. Letalstvo, ki je pridno Scherl-Bilderdienst-Autoflex. Erhöhte Abwehrbereltschaft der Zivilbevölkerung gegen den anglo-amerikanischen Bombenterror. In vielen deutschen Städten sind die Hausgemeinschaften mit der Aushebung von Splittergräben und Feuerlöschteichen beschäftigt. Männer und Frauen arbeiten kameradschaftlich an diesen zweckmäßigen Selbstschutzmaßnahmen. — Unser Bild zeigt eine Hausgemeinschaft bei der Anlage eines Feuerlöschteiches. PK.-Kriegsberichter Eitll Lange (Sch). Relchsmarschall Hermann Göring besichtigt ta Berlin den Bau von Luitschutzgraben. Gelegentlich seiner Anwesenheit in Berlin besichtigte Reichsmarschall Hermann Göring im Berliner Osten den Bau von Luftschutzgriben. — Links neben dem Marschall Generaloberst Loerzer posegalo v žarišča bojev na zemlji, je v zračnih bojih uničilo v dveh dneh 88 sovjetskih letal. V tretji bitki južno od Ladoškega jezera so nemške čete skupno z letalstvom v času od 22. Julija do 6. avgusta odbile naval 8. In 67. sovjetske armade. S tem so onemogočile poskus sovražnega prodora nemške fronte. Iz poročila, ki je bilo izdano 13. avgusta, izhaja, da Je sovražnik brez uspeha ponavljal svoje napade na Kubanskem mostišču zapadno od Krimskaje. Ob Miusu in na Spodnjem Doncu so beležili le lokalne operacije. Jugovzhodno od Bjelgoroda so boljševiki tudi 12. avgusta napadli z močnimi pehotnimi in tankovskiml odredi. Tn so se razvili težki obrambni boji, v katerih »o Nemci s protinapadi uničili več sovražnih skupin. Tudi severozapadno od Orela in |užno ter jugo-zapadno od Vjasme so se izjalovili vsi sovjetski napadi. Poleg krvavih izgub so sovjeti 12. avgusta izgubili 380 tankov. Nemško letalstvo Je razbremenjevalo s silnimi udarci nemške čete zlasti v prostoru Bjelgoroda. V letalskih bojih Je zbilo 12. avgusta ob štirih lastnih izgubah 91 sovjetskih letal. Težišče bojev dne 13. avgusta Je bilo jugovzhodno od Bjelgoroda. V bitki, ki je vihrala sem ter tja, so imeli sovjeti zopet izredno krvave izgube. Ob Kubanskem mostišču je napadal sovražnik samo s slabotnimi silami. Zapadno od Orela ter Južno in jugozapadno od Vjasme so bili odbiti vsi sovjetski napadi. Sovražnik je nadaljeval tudi Južno od Ladoškega jezera svoje napade s pomočjo artilerije, tankov in bojnih letal, toda vsi njegovi napori so ostali brez uspeha. Pri tem Je sovražnik izgubil 273 tankov. Nemško letalstvo pa le v bojih zbilo 65 sovjetskih letal. Po poročilu z dne 15. avgusta so javili z Južnega odseka vzhodne fronte zgolj lokalne boje. Medtem pa se je nadaljevala velika bitka v prostoru jugozapadno od Bjelgoroda. Povsod, kjer so butali sovjeti ob zid nemške obrambe, so bili krvavo odbiti. Na nekaterih mestih so Nemci s protinapadi razbili več sovjetskih udarnih odredov. Prav tako so se izjalovili tudi sovjetski napadi zapadno od Oreia, južno in jugovzhodno od Vjasme ter Južno od Ladoškega jezera. 14. avgusta so izgubili siivjeti 86 letal in 179 tankov. 16. avgusta je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so se izjalovUi lokalni sovjetski napadi ob Kubanskem mostišču ter ob Srednjem Doncu. V bjelgorodskem področja so odbili nemški grenadirji vse sovjetske navale. S protinapadi so vdrli Nemci globoko v boke sovražnih na-skočnih odredov. Več teh odredov so pri tem obkolili in uničili. Medtem ko je zapadno od Oreia popustila sovjetska bojevitost, so boljševiki podvojili svoje napore v odsekih Vjasma, BeliJ te» ob Ladoškem jezeru. Tudi tu so se zrušili vsi njihovi poskusi prodora nemške fronte. 15. avgusta so izgubili boljševiki 193 tankov. Iz poročila, izdanega 17. avgusta, je razvidno, da so nemške čete odbile celo vrsto lokalnih napadov na fronti ob Miusu. Medtem Je začel sovražnik napadati ob srednjem Doncu in v področju Isjuma po temeljiti artilerijski pripravi z močnimi pehotnimi in tankovskiml odredi. Vsi sovražni poskusi prodora so bili pri tem odbitt. Sovražnik je imel zeio težke in krvave izgube. V uspelih nemških protinapadih v bjelgorodskem področju je izgubil sovražnik 16. avgusta 4200 padlih, nad 1600 ujetnikov, 25 tankov, 11« topov, 112 metalcev min in mnogo drugega mate-rijala. Zapadno od Orela je sovražnik napadal samo še s slabotnimi silami, zato pa Je nadaljeval svoje težke napade v področju Vjasme, Belija in ob Ladoškem Jezeru. Sovjetski napadi so se zrušili v ognju Nemcev, ki so uničili 283 sovjetskih tankov. Nemško letalstvo je razbilo devet sovjetskih transportnih vlakov. 15. In 16. avgusta Jo nemško letalstvo ob samo šestih lastnih izcrnhab zbilo 110 sovjetskih letal. Sovražnik Je po poročilu z dne 18. avgusta nadaljeval svoje prodorne napade v področju Isjuma, toda brez uspeha. Tudi Južno in Jugozapadno od Bjelgoroda so se zrušili vsi sovjetski napadi. Prt tem Je bilo uničenih 92 sovjetskih tankov. Izjalovili so se pa tudi sovjetski napadi v področju Vjasme, Belija ln ob Ladoškem Jezero. 17. avgusta Je Imel sovražnik Izredno visoke i»- dostavlja naš list. Poročanja o. takih spremembah na našo upravo so brezpredmetna. Kakor poštni lirami spr: • naročnike za naš list, tako sprejem?'o tudi denar za naročnino. BI a nje na našo upravo ; > ' • ("(=!:? ; ' ' ' HALE VESTI * Junaška smrt nemškega generala. Dne 2. avgusta je južno od Orela na čelu svojih oddelkov padel v boju junaške smrti za Führer-ja in domovino General der Infanterie Hans Zorn. Kakor že leta 1941. kot poveljnik divizije Panzergrenadier-jev pri zavzetju Vitebska ter leta 1942. v bojih pri Ilmenskem jezeru, je bil ta junak tudi tokrat vedno v prvih vrstah v žarišču boja, kjer ga je zadela smrt * Novi grobovi spodnještajerskih junakov. Na vzhodnem bojišču sta padla junaške smrti gre-nadirja Josef Messaritsch in Anton Solatnik, oba stara komaj 19 let. Oba zapuščata v Straßgoin-zen-u (Kreis Pettau) starše, brate in sestre. * Odlikovan Spodnještajerc. Gefreiter Franz Planinschitz iz Lorenz-a je bil odlikovan z odlikovanjem Eisernes Kreuz II. Klasse za hrabro vedenje pred sovražnikom na vzhodni fronti * Junaško smrt je našel dne 27. julija 1943 v bojih ob Ladoškem jezeru Gefreiter Hermann Baumann iz Marburg-a * Na polju časti in slave sta padla za domovino. Raimund Marian Medwed, Gebirgsjäger, star 19 let, doma iz Gonobitz-a, ter Franz Luschenz, Grenadier, star 19 let, iz Lorenzen-a am Bachern. Oba sta padla na vzhodnem bojišču. * Kaj se še dobi na oblačilne nakaznice? Kakor znano, -je radi oskrbovanja prebivalstva, ki je ogroženo po zračnih napadih, z malimi izjemami ustavljena možnost nakupa oblačil na oblačilne nakaznice. Tozadevno imajo tekstilni trgovci točen seznam vseh predmetov, ki se še lahko nabavijo na punkte druge, tretje in četrte Reichs-kleiderkarte. Veljavnost druge in dodatnih kart k isti za mladoletne poteče dne 31. avgusta 1943. * Izredna dodelitev sira. Reichsernährungsminister razglaša, da se bo v prihodnji 53 dodelilni pe-rijodi od 23. avgusta do 19 septembra izredno dodelilo vsem opravičencem 187,5 g sira Oddaja sledi na odrezek F Reichsfettkarte za vse starostne razrede, vključno Reichsfettkarte SV 1 do 7 * Važno za zbiralce poštnih znamk. Poštni urad Berlin W 30 je do leta 1940. vzdrževal od-pošiljalni urad za zbiralne poštne znamke, ki je posredoval nakup poštnih vrednot, posebno izrednih znamk nemške poštne uprave. Ta odpoši-ljalni urad so januarja 1941 preselili v Berlin SW 68. kjer so ga iz vzrokov poenostavljenja uprave krajem januarja 1943 ukinili. S tem je oddaja izrednih znamk nemške poštne uprave prešla na vse poštne urade. * O civilnih službah odsluženih poklicnih podčastnikov. Reichsgesetzblatt z dne 10. avgusta prinaša izvršilna določila notranjega ministra in šefa vrhovnega poveljstva oborožene sile o najnovejši Dr. F. J. Lukas: Lösung der Aufgabe: J. Er würde mit dem Auto fahren, wenn er Zeit hätte. 2 Der Filter wäre nicht verstopft (oder: würde nicht verstopft sein), wenn er rechtzeitig nachgesehen hätte. 3. Der Geschwindigkeitsmesser würde anzeigen, wenn er nicht kaputt wäre. 4. Er würde huppen, wenn in diesem Ort nicht Huppverbot wäre. 5 Er würde mit dem 2. Gang auf den Berg fahren, wenn dieser Berg nicht zu steil wäre. 6 Er würde sich ein Motorrad kaufen, wenn er nicht zu wenig Geld hätte. 7. Er würde in die Garage fahren, wenn hier eine Garage wäre. 8 Das Auto würde nicht schleudern, wenn die Straße nicht schlecht wäre. 9. Er würde umdrehen, wenn nicht zu wenig Platz wäre. 10. Er würde die Taschenlampe anzünden, wenn nicht strengste Verdunkelung wäre. Einige Witze. 1. Sie gebrauchen das Wort »Esel«, meinten Sie vielleicht mich? — Keine Spur, glauben Sie vielleicht, daß Sie der einzige Esel auf der Welt sind 2. Gut, ich leihe Ihnen mein Abendkleid, aber ich bitte Sie sehr darauf achtzugeben. — Ich werde mit ihm so umgehen, als ob es das meine wäre. — Schon gut. aber, bitte, tragen Sie es nicht in das Versatzamt 3 Ein Kompliment. — Oh, sind Sie aber wunderschön heute. — Es tut mir leid, daß ich Ihnen odredbi o nameščenju vojaških ponudnikov. Določila očitno priznavajo zahvalo nemškim poklicnim podčastnikom, ki so odslužili 12 let vojaške službe pri sprejemanju v državno uradniško službo. Poklicnim podčastnikom so enako postavljeni rangi iz čet Waffen-ff in Reichsarbeitsdienst-a. Pa tudi aktivni podoficirji, ki so postali med vojno oficirji, lahko na željo pri izstopu iz vojaške službe po 12 in več letih stopijo v državno civilno službo. Za te vojaške ponudnike se rezervirajo civilna uradniška mesta tudi pri socialnem zavarovanju, pokojninskem zavarovanju, bolniškem zavarovanju itd., kjer se jih bo brez odpovedi nastavilo ter po uradniških predpisih izvežbalo, preizkusilo, zaposlilo ter upokojilo. Vsak odslužen podčastnik si lahko izbere področje, kjer bi rad imel svoje civilno udejstvovanje. * Visoka starost. Minulo soboto je v Marburg-n obhajala gospa Maria Rady svoj 92. rojstni dan. Rodila se je 14. avgusta 1851 v Löschnitz-u pri Großsonntag-u ter živi že od svojega 12. leta neprestano v Marburg-u. Jubilarka je mati deseterih otrok. Trije sinovi so bili v svetovni vojni, trije vnuki stojijo sedaj v vojni. * Spodnještajerci, pokažite svoj socialen čut do zaslug, ki si jih za človeštvo steka vojno zimska pomoč Nemškega Rdečega Križa. Delo, ki ga danes opravlja Nemški Rdeči Križ, je tako prostrano, obširno in veliko, da bi se to le prav težko popisalo. Kjerkoli so ranjenci, bolniki front, zaledja in domovine, kjerkoli so nezgode itd., povsod tam pomaga in mili bolečine in bol Nemški Rdeči Križ. Dokler je človek zdrav, navadno ne zna prav ceniti zdravja. Šele, ko ga bolezen položi med tiste bedne, ki jim manjka to, kar je prav za prav največja sreča človeka, to ljubo zdravje, se prav za prav zaveda, kako revni in obžalovanja ter pomoči potrebni so bolniki. Zbirka, ki jo priredi v soboto in nedeljo Kriegshilfswerk za Nemški Rdeči Križ, je namenjena ravno za lajšanje in pomaganje bolnikom. Ker smo pri nas na Spodnjem Štajerskem vedno imeli smisel za pomoči potrebne in revne, bomo tudi tokrat pokazali, da visoko cenimo in spoštujemo delovanje Nemškega Rdečega Križa ter bomo v zbirko po naših najboljših močeh prispevali. * Tekme o molžnji na ženski kmetijski šoli v Witschein-a. Na ženski kmetijski šoli v Witschein-u pri Marburg-u so dne 5. avgusta L 1. priredili tekmo v molžnji. Prireditve so se udeležila vsa dekleta ter so dosegla izvrstne uspehe. To je treba posebno priznati, če se pomisli, da je za tik molze gojenkam samo par ur na razpolago. Tekmo je vodil Landesgefolgschaftswart Pöllinger. Izkušnje so dekleta polagala pred Landesfachschaftswart-cm za molzce Schlömicher-jem in Landesfachschafts-wart-om za nameščence kontrole mleka, Eppenstei-ner-jem. Udeleženci prireditve so bili o poteku Ausschneiden! Izrezali! dieses Kompliment nicht zurückgeben kann. — Warum nicht? Machen Sie es so wie ich: Lügen Siel 4. Welches Tier ist das nützlichst«? — Das Huhn. — Wieso? — Wir können es vor seiner Geburt und nach seinem Tode essen. 5. Wie lange schlaien Sie gewöhnlich? — Bis 14 Uhr — Und dann? — Dann wird das Büro geschlossen. 6. Hören Sie, in ihrem Reisepaß steht geschrieben, daß Sie kahlköpfig sind. Sie haben aber ziemlich viel Haare. Der Reisepaß ist falsch — Der Paß ist nicht falsch, aber die Haare! 7. Fritz, der keine Übung hat, Liebesbriefe zu schreiben, hat sich einen Liebesbriefsteller gekauft Auf den ersten Brief antwortet ihm seine Braut folgendes: »Wenn Du eine Seite welterblit-terst, findest Du die Antwort«. Aufgaben. I. Setzen Sie in die Mehrzahl: I. Postavite v naslednjih stavkih vse, kar je mogoče, v množino! 1. Ich bin ein Arbeiter. 2. In dieser Schachtel ist eine Füllfeder. 3. Ich habe meine Fleischkarte vergessen 4 Hast Du Deinen Bezugschein schon geholt? 5 Das ist ein Briefumschlag. 6 Was willst Du mit dieser Schachtel? 7 Verkauft er seine Schreibmaschine? 8. Ich tekme prav zadovoljnL Posebna zahvala gre ravnatelja vinarske šole v Marburg-u g. Jentscb-n a dvorišče, ki ga je v to svrho stavil na razpolago. * Kreis Pettau jt dobil tvoj okrajni grb. V Pet-tatj-u so v soboto popoldne imeli službeni sestanek funkcionarjev Kreis-a in obeh Ortsgrupp mest» Pettau. Ortsgruppenfuhrer-ji so pri tem podali poročilo o svojih storitvah. Kreisfuhrer in Landrai Bauer se jim je primerno zahvalil za trud in del« ter izrekel zahvalo tudi Zellen- in Blockfuhrer-jem Nato so otvorili razstavo o storitvah. Po 5. uri M pa v mestnem parku imeli veselico z igrami mladine in plesi, kar je — izpopolnjeno s petjem — ugajalo tudi vsem doraslim poslušalcem. Ob 18. nri so otvorili mestno knjižnico v Pcttau-u. Sobotni prireditve je zaključila sercnada na dvorišča poslopja Kreis-a. V nedeljo j« bila jutranja proslav« v gaju junakov, ki ji je prisostvoval tudi Gauleiter. Predpoldan so se vršile športne priredltv«. Gauleiter si je predpoldne ogledal šole ter v gradnji se nahajajočo moderno mlekarno. Medtem m j« Adolf-Hitler-Platz napolnil. Po poročila Kreisfuhrer-j a je govoril Gauleiter V časa, ko so st formacije pripravljale za mimohod, je v dvorani Landratsamt-a Gauleiter izročil Kreisfuhrer-ju nov» ustanovljen okrajni ali okrožni grb (Kreiswapp«nj. Grb predstavlja umetniško izdelane mestne grl« obeh mest Pettau in Friedaa ter gradov Wurmberf in Ankenstein. * Pazite -po škednjih in tenjakih! V Steinbach-« pri Gamlitz-u je 26letna posestniška hčerka in vojna vdova padla več metrov globoko iz senjaka tef se na glavi težko poškodovala. * Dve milijardi Reichsmark poročnih posojil. Velike socialne storitve nacionalsocializma se izražaj« tudi v posojilih, ki jih Nemčija daje za slučaj poroke. Poročna posojila se v Nemčiji dovoljtijej« že od leta 1933 in so državne blagajne do danet izdale že dve milijardi Reichsmark. Trenutno m vršijo poroke, ki radi vojne ne omogočajo hkrati ustanovitev družinskega domačinstva. To y» povod, da se predlogi za poročna posojila v vojnem čas« n« množijo tako, kakor bo to, čim pridemo zopet v mirnejše življenje Kljub temu pa izplačaj« davčne oblasti vsako leto najmanj 100 milijonov RM za pospeševanje mladih zakonskih zvez. Kakor znano, se od izdanega poročnega posojila pri rojstvu otrok za vsakega novorojenčka odpiše in črta ena četrtina izposojene vsote ter se na ta način najmanj polovico vsega podari družinam, ki so si s pomočjo posojila ustanovile lastno družinsko ognjišče. * V gnojnici se je utopila. 46letna kmetica Am* Obernauer v Kitzbfihel-u je po nesrečnem naključji padla v gnojničtio jamo. Ker sama ni bila v stanju da bi se bita rešila iz jame, se je sirota utopila. Njeno truplo so šele poznej« našlL muß auf diesen Umschlag die Adresse schreiben. 9. Du willst nicht zu nir kommen? 10. Ich muß zu Dir gehen. IL Setzen Sie in die Einzahl: 1. Diese alten Herren. 2. Diese alten Dame». 3. Diese schönen Bücher. 4. Diese gutai Freundinnen 5. Diese zarten Hände. 6. Dies« kleinen Häuser 7. Diese starken Männer. 8. Diese schönen Täler. IIL Ergänzen Sie die richtige Form von »dieser«. IIL Postavite namesto pik odgovarjajočo besedic» »dieser«. 1. Wie ist der Name ... Herrn. X ... zwei Damen muß ich kennen. 3. Schrelbea Sit mir. . Ziffern zweimal ab. 4. In . Keiler riecht es schlecht. 5. Ich warte nun seit einet Stunde auf. .. Autobus. 6, Auf Bäumen sind viele Äpfel. 7 Die Wege . Parkes sini sauber. 8. . . Flieder riecht wundervoll. 9 Mit . .. Arbeit werde ich heute nicht fertig. 10. Ich werde Dich an Haltestelle erwarten 11 Büros schließen schon um 16 Uhr 1Z Der Betriebsführer gibt besonders höfliche» Verkäufern eine Belohnung. IV. übersetzen Sie: 1. Der Dienstmann trägt die Plakete zur Post 2. Ich werfe die Briefe und die Ansichtskarten in den Briefkasten an der Ecke. 3. Wil war der Name des Absenders dieses Tele-grammes? 4. Kennen Sie die nähere Anschrift des Herrn Holzer? 5. Wenn Sie in die Stadt gehen, kaufen Sie bitte: 2 Lineale, 3 Radiergummi, ein rotes Farbband für die Schreibmaschine und ein Dutzend Zeichenstifte. ieulscli für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 33. Stunde. * Hranilne knjige in bančne izkaze. Hranilnice, banke in ostali kreditni zavodi so ukrenili vse potrebno, da bodo v slučaju porušenja poslopij po zračnih napadih kljub temu svoj denarni, štedilni ta kreditni promet nadaljevali ter ni povoda, da bi se tozadevno kdo bal in skrbel. Na vsak način bi se pa prehod olajšalo, če imajo stranke svoje hranilne knjižice, konto-izvlcčke itd. pri rokah. Zato je umestno, da se vse to shranjuje skupno s prtljago, ki je namenjena za v zaščitni prostor. * Začetek vojno-zimske pomožne akcije fKritgt-mnterhilfswerk) 1943/44. Kriegswinterhiliswerk 1943/44 začne dne 1. septembra 1943 z običajno «oirko prostovoljnih žrtev od plač itd. * Pokončan zločinec zoper nravnost. Dne 10. av-Justa so pokončali leta 1892 rojenega Alois-a Kauf-mann-a iz Graz-Straßgang-a, ker ga je izredno sodišče v Graz-u obsodilo radi zločina zoper nravnost na smrt. Že večkrat predkaznovan Kaufmann se je spozabil na več malih dekletih od 4 do 13 in pol let. * Obsojen zločinec zoper nravnost. V Erdwe-gen-u zaposlen 351etni oženjen kmetijski delavec Urban Skirbisch iz Rohitsch-a, je bil pred sodnikom deželnega sodišča v Graz-u radi zločina poskusa posilstva in radi zločina javnega nasilstva obsojen na dve leti ječe. * Junaška smrt odličnega nemškega časnikarja. Te dni je pade! na vzhodni fronti sotrudnik berlinskega uredništva dnevnika »Völkischer Beobachter« Fritz Friedrich. Bil je vzoren človek, goreč nacionalsocialist in dober časnikarski tovariš. * Nenravnost in poskus nasilstva. Pred kazensko zbornico deželnega sodišča v Graz-u sta se zagovarjala Georg Seischek, rodom iz Padeach-a (Kreis Cilli) ter inozemec Vasil Makar radi zločina nenravnosti zoper naravo ter poskusa posilstva. Obsojena sta bila vsak na tri leta ječe. Pri napadu na neko souslužbenko je bil Makar Sai-schek-u v pomoč. Dohod drugih ljudi je preprečil izvršitev zločina. * Ječmenovo zrno p ušesu. Kmetovalec Thomas Kraßnig iz Wölfnitz-a v občini Ponfeld je prilel v bolnišnico v Klagenfurt, kjer so ugotovili vnetje srednjega ušesa. Možu je nedavno padlo neko ječmenovo zrno v uho, ki ga ni mogel več odstraniti. Ker je zrno potovalo globlje ter začelo cimiti, mu je to povzročilo močno vnetje srednjega oiesja * Vrnitev nemških kolonistov Iz Bosne v Reich. Kakor poroča »Völkischer Beobachter«, so se vrnili te dni v okviru velike vrnitvene akcije tudi nemški kolonisti iz Bosne v Reich. Nekateri izmed teh kolonistov so našli na Koroškem novo domovino. Pred prvo svetovno vojno je živelo v severni in severovzhodni Bosni okrog 8000 Nemcev, večinoma pridnih kmetovalcev in obrtnikov. Prvi Izmed teh kolonistov so se naselili leta 1879., zadnji so prišli v Bosno leta 1908. Živeli so v 19 večjih in manjših naselbinskih skupinah. Rodom so bili iz vseh pokrajin starega Reich-a, pa tudi iz Rusije, Galicije, Madžarske, Bukovine in Slavonije. * Nabirajte gobe in gozdne jagode! Gobe so ne samo dobra in okusna jed, temveč naravnost delikatesa. Kakor kmečka in delavska družina na podeželju, tako prireja tudi mestna gospodi nja gobe na razne načine. Okusne so gobove juhe, omake, omake z mesom, pražene gobe, gobe z jajci, pečene gobe itd., pripravljene iz svežih gob. Gobe kot delikatese pa ceni ves svet, če so vložene v olje m kis. V takem stanju se lahko uživajo kot solata, omaka in še na razne druge načine Glavno pri tem pa je, da se na ta način konzervirane držijo preko cele zime, vse do novih gob To pa še ni vse. Gobe se lahko tudi suši. V naših gozdnatih krajih so si nekoč, ko smo še posebno na podeželju poznali brezposelne ljudi in nezaposlene revnejše otroke, mnogi potrebni ljudje z nabiranjem gob zaslužili toliko, da so si za jesen in zimo lahko kupili novo obleko. To jim je najlažje uspelo na ta način, da so pridno nabirali gobe ter jih sušili. Suhe gobe so že od nekdaj vedno našle hvaležnega odjemalca, ker je trgovina gob imela po vaseh med trgovci svoje odjemalce. Danes, ko je velika potreba prehranjevalnih sredstev in se ista tudi lahko vnovfci, je v interesu tistih, ki imajo čas in_ priložnost, da tekom letošnje sezone pridno iščejo in nabirajo gobe. S prodajanjem istih v svežem aH suhem stanju si lahko zaslužijo nekaj denarja, hkrati pa s tem v precejšnji meri koristijo našemu prehranjevalnemu gospodarstvu, ki mu je vsak tak dodatek h kmetijskim pridelkom dobrodošel. V kolikor je še čas, se priporoča nabirati tudi divje rastoč gozdni sadež, kakor borovnice, brinjeve jagode itd. Kar se lahko uporabi za vkuhavanje n izdelavo marmelade, je škoda pustiti v gozdu segniti. Pozimi, ko ni zelenjave, so take rezerve za izpopolnitev jedilnega lista vedno in povsod dobre. Nabiralci in prirejevalci gob pa morajo paziti, da ne pobirajo in prirejajo nevžitnih strupenih gob, ker lahko povzročijo veliko nesrečo. # Spominske svetinje na zimske boje 1941/42. Te dni bodo bojevnikom, ki so se udeležili zimskih bojev 1941/42 na vzhodu, izročili spominske svetinje, ki se jim pravi Ostmedaille, to je svetinja vzhoda. Trake teh odlikovanj so bojevniki že dobili. Svetinja je jeklene barve z belo čelado in ročno granato na vrhu, izpod tega pa stoji državni grb z oljkovo vejico zmage. Zadnja stran nosi štiri besede, ki povejo več kakor največja knjiga in sicer: »Winterschlacht im Osten 1941/42« (zimska bitka na vzhodu leta 1941/42). * Vaško popoldne v Ranzenberg-u. Minulo soboto je Ortsgruppa Ranzenberg priredila vaško popoldne. Prireditev je bila v rokah deklet iz Wien-a, ki so bile tamkaj v vpostavi za žetev. Pri tem se je nabralo lepo število domačinov, ki so z veseljem zasledovali petje in sviranje. * Otvoritev taborišča Reichstarbeitsdienst v Windischieistritz-u. V Wmdischfeistritz-u so otvorili taborišče Reichsarbeitsdienst-a za dekleta. * Zahvala za pomoč pri žetvi na Spodnjem Štajerskem. V okviru male proslave je Bundesführer Steindl dne 10. avgusta v grajski dvorani odslovil 300 deklet iz mladinske örganizicaje BDM iz banov Graz-Stadt, Graz-Land, Leoben, Judenburg, Murau, Bruck in Fürstenfetd ter se jim za delo in požrtvovalnost v primernem govoru lepo zahvalil. * Železniške karte so veljavne štirinajst dni. Železniška uprava je štiridnevno veljavnost po 8. avgustu nabavljenih vozovnic mimogrede podaljšala na 14 dni. Veljavnost voznih izkazov z dosedaj več kakor štiridnevno veljavnostjo, kakor na primer potni izkazi potovalnih uradov, delavske vozovnice za povratek itd ter vozovnice v inozemstvo, ostanejo nespremenjene. * Novi podžupan v Zagrebu. Dosedanji vodja Hrvatskega Radničkega Saveza, Mijo Bujan, je bil imenovan drugim podžupanom glavnega mesta Zagreba. * Statistika Hrvatske. Po najnovejših podatkih statističnega urada v Zagrebu meri Hrvatska 110.200 kvadratnih kilometrov in šteje okrog 6,500.000 prebivalcev. Velikih županij je 22 s skupno 141 kotari ali okraji. Glavno mesto Zagreb ima približno 350.000 prebivalcev. * Iz tobačnega semena izdelujejo 'milo. Bolgarski kmetijski minister je tovarnam mila stavil na razpolago veliko količino tobačnega semena kot surovine za izdelavo mila. Olje, ki se ga pridobi iz tobačnega semena, bo služilo kot maščoba pri izdelovanju mila. * Bolgarski kralj Boris je sprejel v ponedeljek dosedanjega hrvatskega poslanika pri bolgarski vladi dr. Vladimirja Židovca ter mu je izročil pri tej priliki Veliki križ Reda za civilne zasluge. * Romunija dobi novo radio-oddajnico. Romunska družba za radio je izdala inženjerju Joa-novici v Bukarešti naročilo za gradnjo nove ra-diooddajne postaje s 120 kilovati storitve. Vsa naprava bo stala 500 milijonov lejev. * Budimpešta dobi novo pristanišče. Uprava glavnega mesta Madžarske, Budimpešte, se bavi s pripravami za gradnjo novega pristanišča, ki bi naj stalo nad Marjetskim otokom in sicer na peštanski strani. Proračun znaša 20 milijonov pengov z vsemi gradbenimi deli, ki bodo trajali 5 let. Z delom bodo še letos začeli. Wörter. Abendkleid (s) — večerna obleka achtgeben (auf etwas) — paziti (na kaj) als ob — kakor bi bedienen — streči (sich bedienen — uporabi«), bitte bedienen Sie sich — izvolte Beileid (s) — sožalje' Bezugschein (m) — dobavnica, prejemnica dafür — zato Dutzend (s) — tucat einzig — edin; einzig und allein — edino-la entsprechend — primeren erwarten — čakati, dočakati, pričakovati Farbband (s) — strojepisni trak Fleischkarte (w) — mesna karta Flieder (m) — španski bezeg folgend — naslednji, -a, -e folgendes — sledeče gebrauchen — rabiti Hftflichkeitsphrasp (w) — vljudna rečenica Huhn (s) — kokoš kahlköpfig — plešast Kompliment (s) — poklon Liebesbriefsteller (m) — pismovnik za ljubezenska pisma Radiergummi (m) — radirka Reisepaß |m) — potni list umgehen (mit etwas) — ravnati s čim Umschlag (m) (Briefumschlag) — ovoj Versatzamt (s) — zastavljalnica was (welches) — kar weiterblättern — listati naprej wie lange? (zeitlich) — kako dolgo? wieso? — zakaj? kako to? Zeichenstift (m) — risalnik Ziffer (w) — številka lurückgeben — vrniti Redewendungen, ich meina Sie damit — Vas mislim s tem was (wen) meinen Sie damit — kaj (koga) mislite s tem machen Sie os so wie ich — naredite tako kakor jaz in einer Sache Übung haben — vešč biti v fem jemandem für etwas danken — zahvaliti se komu za kaj böse sein — jeziti se etwas anlassen (Kleidung!) — (na sebi) obdržati (obleko) ich habe Lust — mika me; hoče se mi so tun als ob — delati se, kakor bi lästig fallen — nadlegovati jemandem für etwas verbunden sein — hvaležen biti komu za kaj in die Mehrzahl setzen — v množino postaviti auf etwas warten — čakati na kaj GOSPODARSKE VESTI X Postavitev pooblaščenih sprejemnic volne na Spodnjem Štajerskem. V zvezi z uvedenim gospodarjenjem z volno, so na Spodnjem Štajerskem uredili sprejemne postaje, ki so edine upravičene nakupovati ovčjo volno. S tem so hkrati izgubili pravico do nakupovanja volne vsi dosedanji na-kunovalci. Odslej so upravičeni in pooblaščeni sledeči nakupovalci: 1 Za Kreis Cilli: Otto Max, Cilli, Fritz-Zanger-Platz 1. 2. Za Kreis Rann: Peter Schetina, Lichtenwald. 3. Za Kreis Trifail: Landwirtschaftliche Genossenschaft Obertal bei Eichtal. Postavitev nadaljnjih sprejemnikov ovčje volne sledi. X Nemčija na razstavi v Izmirju. Lansko leto ni bilo velesejma v turškem mestu Izmir, in sicer radi splošnega političnega položaja. Letos pa so že pričeli s predpripravami. Doslej so prilavile svojo udeležbo Nemčija, Italija, Slovaška, Romunija, Madžarska, Bolgarija, Švica, Anglija in Palestina. Otvoritev velesejma je bila včeraj, dne 20. avgusta. Razstava bo trajala do 20. septembra. X Slovaška kmetijska petletka. Slovaška vlada pripravlja skupno s pristojnimi činitelji petletko za dvig slovaškega kmetijstva V to svrho bo vlada votirala kredit v znesku 760 milijonov slovaških kron. X 10%no znižanje premogovnih kontingentov za ameriško industrijo. Kakor je napovedal ameriški notranji minister Ickes, je znižala vlada kontingente premoga za Industrijske svrhe za 10 odst. X Preskrba Hrvatske s sladkorjem. Ploskev sladkorne repe so letos na Hrvatskem izdatno povečali in znaša sedaj okrog 19.000 oralov. Strokovnjaki so mnenja, da bo letošnji pridelek zadostoval za kritje najnujnejših potreb. X Slovaška pospešuje uvoz umetnih gnojil. Slovaški finančni minister je odpravil uvozno carino na apneni amonium salpeter pri uvozu do 10 tisoč ton ter na žvepleni amonium do iste količine pod pogojem, da se blago uporablja kot umetna gnojila X Srbija gradi skladišča za koruzo. Srbski kmetijski minister je pooblaščen, da postavi skladišča, v katerih se bo lahko shranilo 50 tisoč ton koruze. V to svrho bo žitna centrala najela pri Državni hipotekami banki 120 milijonov dinarjev posojila. * Konec »pasjih dni«. S 23. avgustom se konča koledarska perijoda takoimenovanih »pasjih dni«. Pravzaprav bi se moralo reči »pasjega meseca«, ker se ta doba štetje od 23. julija do 23. avgusta. Že ko smo opozorili na začetek te dobe, smo tudi pripomnili, da se koledarska doba ne krije točno z dejanskim položajem. Poznamo leta, ko se je »pasja« vročina pričela že junija, a nasprotno je bil deževen ali julij ali avgust. Tudi letos ni še gotovo, kako bo še z vročino oziroma z dejanskim koncem — »pasjih dni«. * Letošnji avgustovi meteorji. Vsako leto se v času od 4. do 13. avgusta pojavlja in ponavlja zanimiv prizor nebesnih pojavov, takozv. Perseid, to so zvezdni utrinki, ki se najlepše vidijo okrog 10. avgusta. Letos je bilo to opazovanje zelo neugodno, ker je bilo nebo vsled naraščajoče lune preveč svetlo. Tem večjo pozornost so vzbujali redko vidni močnejši utrinki, ki so jih ponekod smatrali za meteorje * Ljudsko gibanje v Marburg-u. V prvi polovici avgusta je bilo Standesamt-u prijavljenih: 97 rojstev (zadnjič 92), od teh 57 dečkov (zadnjič 40) in 40 deklic (zadnjič 52); 51 smrtnih slučajev (zadnjič 43), od teh 27 moških (zadnjič 29) in 24 žensk (zadnj,ič 14). Pri Standesamt-u sklenjenih porok je bilo 23 (zadnjič 31). * Zopet več dečkov kot deklic. V prvi avgustovi polovici je bilo v Marburg-u zopet rojenih 17 dečkov več kot deklic — torej zopet rekord v številu moškega naraščaja. * Neviden lunin mrk. Za preteklo nedeljo tolikanj pričakovani lunin mrk je bil za naše kraje vsled nepričakovane vremenske motnje popolnoma neviden» V posebnem članku »Vpliv lune na zemljo« se razpravlja v vprašanju, če ni bila vremenska motnja vzrok vpliva med zemljo in mesecem. * V 111. letu svoje starosti... V Podgoracu na Hrvatskem je umrla najstarejša žena v svojem okraju, Zofija Kiš, ki je dosegla starost 111 let. Svoja zadnja leta je preživela pri neki gospej Anni von Bergs, ki ji je brezplačno dajala stanovanje in hrano. Mož pokojnice je bil svoje-časno uslužben na neki pusti pokojnega grofa Pejačeviča. Zofija je imela samo enega otroka, ki je pa s sedmimi leti umrl. Stara gospa se je še vse do zadnjega dobro spominjala revolucije leta 1848 Starka je bila vse do zadnjega dobre volje ter je v hiši, na dvorišču in v vrtu oprav- . ljala koristna domača dela. * Zvišanje krušnih obrokov na Finskem. Po-čenši s 16 avgustom so na Finskem zvišali dnevni obrok kruha na osebo za 50 gramov in bo zopet znašal 250 gramov. Zvišanje obrokov je v glavnem posledica nemških pošiljk žita. X Bolgarski rjavi premog za Madžarsko. Madžarska tekstilna industrija bo letos naročila v Bolgariji kakih 100 vagonov premoga, da bi razbremenila na ta način madžarski premogovni trg. X Ukrepi Slovaške za žitne pridelke v kampanji 1943'44. Slovaški vrhovni oskrbovalni urad je za leto 1943/44 odredil, da se mora pridelati najmanj toliko žita, kakor leta 1941'42. Za večja kmetijska podjetja se je izdalo norme za obdelovanje. Glasilo »Budovatel«, ki je organ predsednika vrhovnega oskrbovalnega urada, poroča, da ostanejo dodelitve moke in kruha v bodočem letu nespremenjene. S posebnimi odloki je imenovani urad že sedaj določil cene semenju, ki so obvezne za vse kmetijske producente. X Pridelovanje zlata v Romuniji. V prvih petih mesecih leta 1943. je romunska rudarska družba Mica pridobila v svojem rudniku 892 kg finega zlata, to je za 7.6% več kakor lansko leto v istem času X Obtok bankovcev na Hrvatskem naraseL Po poročilu Hrvatske državne banke je izšla zlata in devizna podlaga Hrvatske koncem julija 2 milijardi Kuna napram 1,29 milijardi v juniju. Obtok bankovcev se je zvišal od 24.19 milijard v juniju na 25,69 milijard Kuna v juliju. X Žetev tobaka na Hrvatskem. Na Hrvatskem bo letošnji pridelek tobaka po kakovosti zaostajal za lanskim pridelkom, po količini bo pa verjetno zadovoljeval V celoti se je letos nasadilo 160 milijonov tobačnih rastlin. Radi deževja bo žetev nekoliko pozneje, kakor navadno. X Bolgarija bo imela po dve žetvi letno. Bolgarski kmetiiski minister je izdal gojiteljem tobaka nalog, da po spravljenju žita takoj nasadijo tobak, tako, da bodo kmetovalci imeli dve žetvi v enem pridelovalnem letu. Žitna polja vsebuiejo dovolj vlage za tobak. * Korporacijskega ministrstva ni več v Italiji. Kakor piše »Gazzetta Ufficiale« se imenuje dosedanje korporacijsko ministrstvo odslej »Ministrstvo za industrijo, trgovino in delo«. * Črnci kot ameriški piloti prispeli v Kairo. Kakor poročajo bolgaski listi, so te dni prispeli prvi ameriški črnci kot pilotje ameriškega vojnega letalstva v Kairo, kjer so jih dodelili ameriškemu letalskemu odredu za srednji vzhod. * Zažigatne steklenice nad Švedsko. V okolici Halmstadt-a na Švedskem je padlo na tla devet balonov, v katerih so se nahajale steklenice, ki vsebujejo zažigalno snov. K sreči niso eksplodirale, da bi povzročile požare in drugo škodo. * Ogromna jegulja. V jiitlandski luki Aarhus so vjeli te dni izredno veliko jeguljo. Njena dolžina je znašala 160 centimetrov. Riba je imela največji obseg 52 centimetrov, tehtala pa je 15 kilogramov. Doslej največja vjeta jegulja je tehtala 11 kg. * Novi prosvetni minister v Italiji. Kakor poroča agenc;:a Štefani, je bil dosedanji italijanski prosvetni minister Rocco prestavljen na neko diplomatsko mesto v inozemstvu. Njegovim naslednikom je bil imenovan veleposlanik Galli. Novi minister je bil rojen leta 1878. v mestu Firence. Leta 1936. je bil imenovan veleposlanikom v Ankari, naposled pa je bil veleposlanik na razpoloženju. * Strogi ukrepi v Moskvi. Po poročilih, ki prihajajo iz Japonske, izvajajo sovjetske oblasti v Moskvi izredno ostre ukrepe glede oddaje živil. Isto velja glede gibanja stanovalcev v nočnih urah. Po polnoči ne sme nikdo zapustiti svojega stanovanja, ako nima za to posebnega dovoljenja. * Otroka z dvanajstimi prsti na rokah in nogah je porodila žena kmeta Paola Trebeschi v Macini di Castenedolo (Brescia) v Italiji. Otrok je drugače popolnoma normalno razvit in zdrav, kakor mati. * Žepne svetiljke z eksplozivno snovjo. V Srbiji je neki kmet našel žepno svetilko. Ko jo je vzel v roko ter ogledoval, je eksplodirala ter mu odtrgala roko. Preiskava, ki so jo izvedle oblasti v Zaječarju, je ugotovila, da gre za svetilke angleškega izvora, ki eksplodirajo, čim premakneš stikalo za reguliranje svetlobe. Angleži so v svojem barbarstvu sedaj začeli pobijati in uničevati civilno prebivalstvo z električnimi svetilkami, ki jih iz letal mečeio na ozemlja Evrope. * Dva ameriška generala padla v letalskih bojih. Kakor piše japonski list »Ozaka Mainiči Sin-bum«, se ameriška generalmajorja Walker in Ra-milly nista več vrnila iz hudih letalskih bitk nad Pacifikom. X Bolgarija eksportira zdravilna zelišča. Bolgarija je lani izvozila za 335 milijonov levov zdravilnih zelišč, ki jih v največji meri gojijo bolgarski kmetovalci. V prvi polovici letošnjega leta je inozemstvo pokupilo zelišč za 302 milijona levov. Večina tega izvoza gre ▼ Nemčijo. X Turčija dobi veleskladišča za kurivo. V pristanišču Bandirma ob Marmarskem morju bodo Turki uredili velika skladišča za rjavi premog iz zahodno anatolskih premogovnikov, od koder bodo oskrbovali industrijo Istanbula in ostalih mest, ki ležijo ob imenovanem morju. X Olje lz tobačnega sen»ena. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je že lani podvzelo korake, da bi se povečalo produkcijo olja V prvi vrsti so začeli pridobivati olje iz tobačnega semena. Izdelali so ga 1 milijon kg. Letos bi iz tobačnega semena radi pridobili 2 milijona kg olja. Uredili bodo 60 postaj za predelavo. X Z makom gospodari država. Z ozirom na bližajočo se žetev maka, se opozarja, da je glasom gospodarskih določil ves pridelek maka -odvržen kontroli in oddaji v svrho izdelovanja olja To se pravi, da je vsaka prodaja in vsak nakup po nepoklicnih činiteljih strogo prepovedan, prepovedano je pa tudi mak podariti ali zamenjati za kako drugo blago, pa naj ga je pridelal kdorkoli. Mak lahko prevzamejo in plačajo samo za to pooblaščeni člani organizacije trgovcev z žitom in gnojili ter kmetijske Raiffeisen-zadruge, ki ga oddajajo mlinom za predelavo v olje. Razume se, da bi se vsako protivno postopanje zasledovalo. X Iz grozdnih pečk izdelujejo olje. Bolgarija je lansko leto samo iz grozdnih koščic pridobila 500.000 kg olja. Letos so izdali nalog, da vse kle-tarne in vsa vinogradniška podjetja oddajo grozdne pečke, ki se bodo predelale v olje. YEiOGRASMlSKl 1» S4PjAHSKI KOTiCtK Pomembne vinske ledine Zgodovina vinarstva pozna od pamtiveka dobre in slabe vinske letine. Prorokovanje vinskih letin pa je ravno tako težavno kakor prorokovanje vremena. Ako bi hotel nekdo prerokovati glede vinskih letin 1944. na kulminaciji nebeškega zrLamenja Raka. To je bilo tudi I. 1917., 1885, 1857. in 1858., 1828. in 1711. Ta leta so zabeležili kot izborne vinske letine. Planet Jupiter kroži letos v znamenju Raka, kakor 1 1917., 1868., 1859., 1836, 1811. in 1788. Tudi v teh letih so beležili izborne vinske letine. Planet Jupiter pa je bil tudi že v preteklem letu 1942. v znamenju Raka in smo imeli vsaj kvalitativno zelo dobro vinsko letino. V naslednjem naj sledijo doslej znana leta dobrih in slabih vinskih letin. Tako je bila najboljša vinska letina starih Rimljanov leta 121. pred Kr. (vinum opianum). Letnik so krstili po takratnem rimskem konzulu Optimu Neposu. Iz Bamber-ger-jeve vinske knjige in iz slovite zgodovine vinarstva dr Bassermann- Jordana posnemamo najekstremnejše in najpomembnejše vinske letine. Leta 638 je bila silna suša. Vrelci so usahnili, prav tako tudi leta 1000., ko je vladala velika vročina Reke so se posušile, razkrajajoče se ribe pa so povzročile razne bolezni. V tem letu so imeli dobro vino. L. 1067-68 je bil tako hud mraz in tako slabi vinska letina, da niso imeli niti vina za maše-vanje. Leta 1069. pa je bila izredno dobra trgatev. Leta 1125. so zamrznile trte po vinogradih, pa tudi mnogi ljudje in živina. To se je zgodilo tudi naslednjega leta 1126., ko so padale celo ptice vsled mraza na zemljo. Leta 1132. je bila velika suša. Reka Rhein j« usahnila v Elsass-u. Leta 1166. je bila lakota in vina v izobilju. Vin« so uporabljali za gašenje apna. Leta 1181. do 1186 so imeli dobre in bogate vinske letine. Grozdje je bilo zrelo že v avgustu. 1234: vino je zamrznilo v sodih 1251 do 1253: mnogo vina. 1272: strašna zima in slaba letina. 1282: lakota po vsej Nemčiji, silen mraz in ogromno snega. 1289: mnogo vina Sadno drevje )e cvetelo o Božiču. 1293 do 1300: bogate vinske letine. 1304: topla zima. 23. junija je bilo grozdje it zrelo 1306 do 1309: trte so v vseh teh letih vsak» leto zmrznile. 1328: drevje je cvetelo januarja, vinske trte pa aprila. 14 dni po Jakobovem so brali. Do leta 1333. vseskozi izvrstne vinske letine. Radi pomanjkanja posode je ostalo mnogo grozdja na trsih 1387: drevje je cvetelo že pred Novim letom. 1392: septembra so imeli že najhujšo zimo. 1432: Izredno huda zima, dobro poletje, mnogo vina. Stare vinske zaloge so zlili proč radi pomanjkanja posode. 1472; mnogo in zelo močnega vina, ki so ga morali pred zavživanjem mešati z vodo. 1473: Izredno mrzla zima ter zelo vroče poletje. Aprila so cveteli vinogradi, junija je dozorevali grozdje, avgusta so opravljali trgatev, septembra in oktobra po dežju pa je zopet cvetelo drevje 1475-76: zelo plodovitno leto. Dobrega vina t izobilju. 1482 do 1484- mnogo dobrega vina. Cene posodi so bile trikrat višje nego vinske cene. Plačevalo se je goldinar za tisoč litrov vina 1485: nerodovitno, mrzlo, mokro leto. Poplav* lakota, kuga. Vino je bilo kislo in grenko, vinske cene zelo visoke. 1494 do 1497: dobre vinske letine Leta 1497, so črešnje cvetele že meseca januarja. 1498: mrzlo, nerodovitno leto, mnogo dežja, m» le količine kislega vina. 1499: rodovitno leto, mnogo dobrega vina, 1501: mrzlo, nerodovitno leto, mnogo dežja, m* lo kislega vina in draginja. 1508 do 1510: dobre vinske letino. 1513: radi spomladanskega mraza malo, toda dobrega vina. 1519 in 1521: mnogo dobrega vina. Rodovitni leta. 1529: mokro in mrzlo poletje. Kislo, skoro neužitno vino. Radi obleganla Wien-a po Turkih, m ga imenovali »turško vino«. 1535-1536: kvalitativno in kvantitativno dobra vinska letina. 1539: dobra vinska letina, vroče poletje. 1540: dobra vinska letina, obenem pa v poletju tako velika suša, da je zemlja pokala. 5. aprila so cvetele vinske trte. Trgatev so opravljali okrog Jenfejevega (24. avgusta). Vsled suše izsušeno grozdje so pustili na trsih. Ko je poznejši dež grozdje namočil, so prešali še enkrat in dobili le boljše vino. Oktobra so imeli drugič črešnje. Drevje je jeseni ponovno vzcvetelo in nastavilo plodove, ki pa niso dozoreli. Vino je bilo izborne kakovosti. Vročina je pričela že februarja. 1545 do 1547: dobre vinske letine, 1548 je bilo kislo, prav tako 1. 1549 1550 do 1552: mnogo ddbrega vina. Velike jate leznanih ptičev in tudi vrabcev. 1553: Izredno huda zima kuga, ugodno poletje, ■rzla jesen. 1554: visok sneg na pustni torek, spomladi in Jeseni škodljtv mraz. Malo vina, ki je pa bilo ■dobro. 1564: Draginja, kuga, huda zima, škodljiv spomladanski mraz, mokro, mrzlo poletje; 7. maja kuda toča, mraz ob Jurjevem, malo vina, kisel pridelek. 1565: malo vina, kisla kapljica. 1573: malo vina, kisel pridelek, draginja, prav tako leta 1574 1583: rodovitno leto. Mnogo žita, mnogo dobrega vina. Vsn poročila pojejo slavo letniku 1583. Tudi naslednje leto je bilo rodovitno, toda vinski pridelek je bil srednje kakovosti 1590: vroče poletje. Malo, toda izbornega vina, kakor ga ni bilo že sto let poprej. 1599: rana, topla pomlad. Mnogo dobrega vina. hborno sadno leto. Trgatev je bila že v septembru. 1605: zelo rodovitno leto. Mnogo dobrega vina. kvrstno sadno leto. 1617: zelo veliko vina, toda kisla kapljica. 1635: mnogo dobrega vina. Kuga in draainia kot 1636. 1637: lakota. Mnogo dobrega vina, ki je ostalo iladko do Velike noči Dobre vinske letine,so bile v letih: 1645., 1647., 1652., 1653., 1666., 1667, 1671., 1673., 1676., 1677., 1678., 1683., 1686. in 1699. Malo in kislega vina so pridelali v letih 1641., 1648, 1649., 1850., 1658, 1662, 1663, 1664, 1675. h 1692. Mnogo in dobrega vina so pridelali v letih 1701., 1702, 1703, 1704., 1706, 1707, 1710, 1711, 1712, 1718, 1724, 1727., 1731, 1736, 1746, 1752., 1759., 1760, 1761, 1762, 1775, 1779, 1783. In 1785. O letniku 1763., ki je bil za malone vsa nemška vinarska področja eden izmed najboljših vseh fasov, bi se lahko pisalo cele knjige. Viničarji so v tem letu spoznali ob sijajni trgatvi ves pomen žlahtne gnilobe. Malo in slabega vina so pridelali v letih 1713, 1716, 1717, 1730, 1742, 1754, 1763, 1765, 1769, 1776, 178Z, 1785, 1786, 1789, 1792, 1796, 1797. b 1799. 1811 je bila vinska letina prvega razreda. Od teta 1783. niso prešali tako dobrega pridelka. Dobri letniki so bili 1828, 1834, 1835, 1836, 1842, 1846, 1850, 1857, 1858, 1859, 1862, 1865, 1866, 1867, 1868, 1883, 1885, 1890. in 1891. Slabim letnikom prištevajo leta: 1809, 1812, 1814, 1816. 1817, 1821, 1824, 1827, 1829, 1837, 1843, 1871, 1872, 1882. in 1897. Zelo slaba so bila leta 1902, 1903. in 1910. "■»'cordna vinska leta pa so bila: 1908., 1911. In 1817. Kar se pa tiče nadaljniih letin, bi bilo uredništvo vinogradnikom hvaležno za podatke, ki bi bili potrebni za izpopolnitev te kronike. 27. R. rece Zemlje. In sicer se je to zgodilo na mestu, ki ga od tedaj dalje pokriva Tihi ocean. Znano je, da obstoja precejšnja razlika med magnetič-mma in zemljepisnima tečajema. Južni in severni magnetični tečaj se nahajata približno na koncih kotline Tihega oceana. Zemljepisna tečaja pa ležita v enakih razdaljah od središča Zemlje. Ogromna kotlina Tihega oceana je obdana z obročem deloma že ugaslih, deloma že delujočih vulkanov. Zelo verjetno je, da je vrglo pri rojstvu Lune veliko množino težjih magnetičnih prvin iz Zemlje in da so se nanizale okrog magnetičnih tečajev Zemlje. To je (po dokazih dr. Led) tem bolj verjetno, ker je jasno, da so morale magnetične kovine v preostali gmoti Zemlje izpremeniti svojo prvotno lego, čim se je odtrgala masa, iz katere je nastala Luna in da so se te kovine razmestile v smeri proti kotlini Tihega oceana. Po tej razlagi bi bila Luna otrok, hči matere Zemlje (Sicer pa je to najožje sorodstvo med nepreglednimi člani (svetovi) vesoljstva že zdavno splošno priznano dejstvo). Ker torej tako najožje sorodstvo med Luno in Zemljo v resnici obstoja, je naravno in umevno, da mora obstajati med obema svetovoma tudi neposredni vpliv. Ta vpliv pa seveda ni le enostranski, to je od Lune na Zemljo, marveč mora biti tudi od nasprotne strani torej tudi od Zemlje na Luno. Tudi to slednje je že ugotovljeno. Zemlja venomer privlačuje Luno proti sebi, takore-koč nazaj v svoje prvotno naročje. Zato mora biti tudi oddaljenost ali razdalja med obema čim dalje bližja, ozir. čim bolj se približujoča. In zato postaja oblika Lune čim dalje večja, čeprav seveda te naraščajoče spremembe ne opazimo. Med najbolj znana dejstva obojestranske privlačnosti sta pač vsakdanja plima in oseka na morju in pa takozvani »mesečnjaki«. Z ostalimi dokazi iz vsakdanjega življenja bi se dala napolniti cela obsežna knjiga. Ali se je ta medsebojna privlačnost pokazala tudi ob priliki zadnjega luninega mrka (v nedeljo 15. avgusta), to bo mogoče ugotoviti še le po vojni, ko bodo zopet na razpolago svetovna poročila, zlasti ona iz opazovanj tega dogodka. Med tem bo težko kdo ugovarjal, da to ni bilo golo naključje, kar se je tega dne zgodilo z nepričakovano vremensko spremembo baš ob začetku luninega pomrka. Ali je mogoče življenje na Luni, in ali 6e Luna nekoč s katastrofalnim padcem zopet povrne v naročje med tem že postarane majke Zemlje, to so za enkrat še odprta vprašanja. — p_ Landwine Achfeng! Kohlensaurer Kalk, Stückkalk und Löschkalk für Düngezwecke jede Menge äußerst günstig lieferbar: LEDERER & MELLIKER vorm. Chemindustrie Marburg/Drau, Tegetthoffstraße 44 Riffüfc »««¡»er ¡ttr «reis rta.Sii.Ci Wímiis u«d für die Flastting «er Schweine REDIN, mil garantiertem Erfolg ZENTRALDBOGCRie C.Iii It OP »1" r fr B r g / Or an, «fm-n"»«! jj Acht ung 1 Die Koksabnehmer des Gaswerks Marburg, besonders die Schmiede, werden aufgefordert, im Laufe des Monats August mindestens die Hälfte des ihnen von den Wirtschaftsämtern zuerkannten Koksquantums abzunehmen, da der Koks für sie nicht längei auf Lager gehalten werden kann über nicht abgenommenen Koks wird anderweitig verfügt. 132 ENERGIEVERSORGUNG SÜDSTEIERMARK Aktiengesellschaft Gas erk Marbnr g/D ran _* Poroka. Pri Standesamt-u Leonhard in den Büheln sta sklenila zakonsko zvezo posestnik in Blockführer Johann Kranner ter Maria Skamletz, posestniška hčerka, oba iz Samarka (Leonhard in den Büheln) Hart und schwer traf uns die noch unfaßbare Nachricht vom Heldentod unseres heißgeliebten Sohnes und Bruders Anton Michelisch Gefreiter. Kaum 20 Jahre alt, schläft er den ewigen Schlaf am Heldenfriedhof im Osten. Stanetinzen 3, Stainztal, am 3. Aug. 1943. Andreas und Franziska Michelisch, Eltern; Franz und Aloisia Michelisch, Geschwister. TO II 010 Vpliv lune na zemljo Ali ima Luna kakšen vpliv na vreme, na življenje in sploh na zemljo — to med učenjaki in iplošnostjo obstoječe sporno vprašanje bi bilo že dokončno razčiščeno, če bi že imeli jasen odgovor na vprašanje: Kak« )e nastala Luna? Izmed toliko razlag o tem dozdaj i« najbolj verjetna jo sledeča: Kakor se j« Zemlja bsločila od Sonca, tako se b pozneje trnU Losa izločila od ie plinasto ža- fileiner Anzeiger Dk08,t!i.fai S'jlien9*'ucb« • M. das lettgedruckte Wort » Rpf, für Geld-, Realitatenverkehr Briefwechsel und Heirat 13 Rpf, des fettgedruckte Wort 40 Rpf. für eile fibngen Wortanzeigen 10 Rpf, fettgedruckte Wort 30 Rpf. Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstaben ie Wort. Kennwortgebuhr bei Abholung der Angebote 35 Rpf. bei Zusendunq durch Post oder Boten 70 Rpf. Auskunftsgebühr für Anzeigen mit dem Vermerk-„Auskunft n der Verwaltung oder Geschäftsstelle' 20 Rpf. Anzeiqen-AnnahmeschluS: Am Tage »or Erscheinen um 16 Uhr Kleine Anzeiget! werden nur gegen Voreinsendung de« Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mindestgebühr für eine Kleine Anzeige i RM Zu kaufen gesucht Abfälle! Altpapier. Hadern, Schneiderabschnitte. Textilabfäl-le, Alteisen, Metall, Glasscherben. Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau! Drau-gasse 5 4 Kaufe gut erhaltene Grießputzmaschine. Franz Dworschek in Windischgraz. 597-4 Stellengesuche Suche Stelle als Winzer, 4 Arbeitskräfte. Struckl, Marburg-Drau, Schlachthofgasse 6. 600-5 Offene Stellen ¥or Einstellung ran Arbeits krflitm innss dt« Znstimmung «es zuständig«» Arbeitsamtes eingeholt werden Winzerfamille mit 4 bis 6 Arbeitskräften wird aufgenommen für eine Winzerei in Georgenberg a. d. Pößnitz bei Marburg-Drau. Anfragen F. Matiaschitz, Post Ranzenkerg bei Marburg-Drau. 590-6 Ein Faßbinderlehrling wird sofort aufgenommen bei Faßbinder Marhold, Ober Kunigund. 592-6 Bäckerlehrling nicht über 16 Jahre wird sofort aufgenommen. Bäckerei Hubert Auer', Marburg-Drau, Fraustaudnerstr. 4. 594-6 Kräftiger, intelligenter Lehrjun-ge wird sofort in die Leere genommen. Gemischtwarenhandl. P Löschnigg, Rohitsch, Sauerbrunn. 547-6 Winzer, älterer, 2—3 Arbeitskräfte, welcher alle Obst- und Weingartenarbeiten versteht, wird aufgenommen. Rogina, Schleinitz bei Marburg-Drau. 588-6 Für Weingarten in Roßwein wird eine Winzerfamilie gesucht. Adr. i. Verwaltg St. G. 596-6 Funde - Verluste 13 Goldene Damenuhr mit Deckel, ohne Scheibe und einer altmodischen kurzen Damenkette wurde am 16 VIII. 1943 im Thermalbad Tüffer verloren. Der ehrliche Finder möge die Uhr, da selbe ein teures Andenken ist, gegen gute Belohnung im Thermalbad Tüffer abgeben. Vor Ankauf wird gewarnt. 605-13 Lebende Werkzeuge Ist der Titel des bekannten Films, der die Wichtigkeit der Zähne und die Folgen kranker Zähne veranschaulicht. Wie z. D. Messer und Scheren, welche die gleiche Eigenschaft wie die Schneidezähne haben, richtig angewendet und pfleglich behandelt werden müssen, so müssen wir es auch mit unserenZähnen tun.Verlangen Sie kostenlosdie Aufklärungsschrift „Gesundheit ist kein Zufall" von der Chlorodont-Fabrik, Dresden N 6. weist den Weg zur richtigen Zahnpflege J Suche Wirtschafterin, 45—55 Jahre alt, auch deutsch sprechende gute Köchin gesucht auf einem kleinen Besitz. Anträge unter »M. G.«, postlagernd Iwan-zen bei Oberradkersburg. 589-6 Lehrmädchen für Gemischtwarenhandlung stark und brav mit Verpflegung im Hause wird sofort aufgenommen. Anzufragen: Michael Furek, Treun. 587-6 Heirat Welcher älterer Herr oder Witwer mit einem Kinde wünscht ein gutherziges bescheidenes 37 Jahre altes Fräulein kennen zu lernen. Zuschriften erbeten unter »Tüchtige Hausfrau« a. d. Verwaltung d. St. G. Marburg-Drau. 591-12 Verschiedenes Tausche fast neue Marschstie-lel, Gr. 44, gegen Gramophon-platten, ev. auch abgespielte. Adr. i. Verw. St. G. Marburg-Drau. 593-14 Diejenige Person, welche Samstag den 15. August im Zuge von Cilli bis Marburg-Drau eine blaue Damenjacke mitgenommen hat, wird ersucht sofort an die Anschrift: Maria Paulinz, P. Tüffer, Maria Graz, zurückzusenden. 601-14 BÜRG- UCHTSPiELE MARBURG (Draa), BURSPLATZ 1 Von Freitag bis einschließlich Montag der handfeste Bauernschwank: FLOH III OHR mit SABINE PETERS EDITH OSS HARALD PAULSEN Für Jugendliche nicht zugelassen! Von Dienstag bis einschl. Donnerstag: LA JANA HEINRICH GEORGE GUSTAV FRÖHLICH HANS MOSER THEO LINGEN in ES LEUCHTE*! DIE STERKE Für Jugendliche nicht zugelassen! 598 15. und 16. Oktober Ziehung 1. Klasse der 1$. DCHtSChCR Reicnslotterie WESIACH Staatliche Lotterie-Einnahme Marburg-Dran, nerreng. 25 Fernruf 20-97 ______/8 zu 3,— RM je Klasse ______/4 zu 6,— RM je Klasse ______/2 zu IX— RM je Klasse ______/1 zu 24.— RM je Klasse Name:_______________________________ Anschrift:____________________________ Ausschneiden und einsende nl Leset und verbreitet den „ŠTAJERSKI GOSPODAR I CHEF DER ZIVIL VERWALTUNG IN DER UNTERSTEIERMARK Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft Bekanntmachung Sonderzuteilung von Käse In der 53. Zuteilungsperiodo. In der 53. Zuteilungsperiode (23. August bis 19. September 1943) wird eine; Sonderzuteilung von 187,5 gT Käse je Versorgungsberechtigten ausgegeben. Die Abgabe erfolgt auf den F-Abschnitt der Reichsfettkarte SV 1—6. Der Käse ist nach Möglichkeit bei dem Verteiler zu beziehen, der den Käsebestellsdhein 53 entgegengenommen hat. Auf den Wochenkarten für ausländische Zivilarbeiter berechtigt der Abschnitt W 1 (Karte für die 1. Woche) bis zum 19. September 1943 (Ablauf der 53. Zuteilungsperiode zum Bezüge von 187,5 gr Käse). Die Kleinverteiler haben die F und W I Abschnitte bei der Warenabgabe abzutrennen und zu 100 Stück gebündelt innerhalb der für die Abgabe der Bestellscheine für die 54. Zuteilungsperiode vorgesehenen Frist bei ihrem zuständigen Ernährungsamt Abt. B zur Ausstellung von Käsebezugscheinen einzureichen. Die mit dem Aufdruck »J« oder »Jude« versehenen Reichsfettkarten berechtigen nicht zum Bezüge dieser Käsezuteilung Graz, den 14. August 1943. 603 Im Auftarge: gez. Lungerhausen. Werbet ftki das Deutsche Rote Kreuzl in kurzer Zeit der zweite schwere Schicksalschlag. Wir geben die traurige Nachricht, daß der für immer von uns zu seiner herzlich liebenden Mutter gegangene Sohn, Bruder, Schwager und Onkel, Herr VIKTOR STIGLITZ am 3. August 1943, im 24. Lebensjahre, gefallen ist Die heilige Seelenmesse für unseren Lieben wird am 28. und 29. August 1943 in Rietz und Kohorjih gelesen werden. 60S Rietz, im August 1943. In tiefer Trauer: Josef Stlglitx, Vateri Vera, Josefln«, verh. Schwegl, Katharina, verh. Kolschek, Maria, Anna, Schwestern; Zyrill, Josef, Stanislaus, Alois, Wladimir, Brüder; Maria, geb. Schulz, Schwägerin; Stefan Schwegl, Franz Kolschek Schwager; Magda, Stanislaus, Franz, Maria. Josef, Enkelkinder; Josefine, Tertschak, Katharina Hudlas, Fortunat Tertschak, sowie alle übrigen Verwandten. Schwer und hart traf uns die Nachricht, daj) unser innigstgeliebter Sohn und Bruder ADALBERT RATEI JÄGER, AFRIKAKÄMPFER, am 24. Juni 1943, um di» Freiheit meiner geliebten Heimat starb. Jetzt ruht er fern »on seinen Lieben in Huntsvill« (Texas). Ponigl, den 13. Augus 1943 Die tief trauernden Eltern, Brudei Schwestern und alle übrigen Verwandten. 595 sms Schmerzerfüllt geben wir allen Verwandten, Preunden und Bekannten die traurige Nachricht, dafl unsere innigstgeliebte Gattin, Schwester, Tante und Schwägerin, Frau Franziska Stiper geb. Wesiak Hausbesitzerin uns am Donnerstag, den 12. August 1943 nach kurzem, schwerem Leiden, um Y% 12 Uhr vormittags, im 39. Lebensjahre für immer verlassen hat. Die Beerdigung fand Samstag, den 14. August, um 16 Uhr, von der Leichenhalle des Stadtfriedhofe« aus auf den Magdalenenfriedhof statt. Die hl. Seelenmesse wurde Montag, den 16. Aug^ um 7 Uhr früh In der Magdalenenkirche gelesen. Brunndorf, Drauweiler, St. Kunigund, Agram, den 14. August 1943. Heinrich Stiper, Gatte; Franz Wesiak, Bruder; Bettl Mickelltsch und Stefanie Goldschnigg, Schwesterni Jakob und Antonia Stiper, Schwiegereltern; Ludwig Mickelltsch und Rudoll Goldschnigg, Schwäger; Johanna Wesiak, Agnes nnd Hilde Stiper. Schwägerinnen. 399 Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz — orthopädische Apparate, Leibbinden, Gummistrümpfe, Bruchbänder erzeugt Und liefert das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Dr., Mel-lingerstraße 3 Acbtungl Modellabnahmen für Prothesen und orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel in Marburg ieden Freitag ganztägig statt 14 Bandagen aller Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagist. Marburg/Drau, Herrengasse 5. 237-14 >gf Unendlich schwer traf uns di« »¿gaS erschütternde Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn und Bruder JOSEF GOLOB KANONIER am 7. Juli 1943 südlich von Orel gefallen ist. Kaum 19 Jahre alt und schon schläft er den ewigen Schlaf am Heldenfriedhof von Now. Chutor. Frankofzen 41 b. Friedau. im August 1943 In tiefer Trauer: Johann und Maria Golob, Eltern; Ludwig und Johann, Brüder, Mathilde, Schwester. 586