St. 78. V (jorici, v soboto dne 29. septembra 1906. lietnik VIII. Izhaja vsiik torek in Hoboto ob 11. ui i predpoldne zamestoter oL 3. uri pop. za doželo. Ako pade na ta dncva praznik izide dan pn\j ob si. zvečer. Staue po pošti projoiuitii ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno H K, pollotno 4 K in Četrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijevem tekaliaču po 8 vin. GORICA (Xjutraiijc Izdanje). Uredništvo in upraynistvo se nahajata v «N a r o d it i tiakarni>, ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Iz Gorice. (Odgovor „Slov. Narodu".) Gospod urednik! Računajoč na Vašo dobrohotnost, prosim, da dovolite v Vašem cenjenem listu nekoliko prostora sledečim vrstam, katere naslovim na člankarja, ki je na- PJsal v „Slovenskem Narodu" St. 207 z dne 1]. t. m. članek „Organizacija hipo- tekaroega kredita in naši denarni zavodi". Clanek je deloma naslovljen name, zato odgovarjam. „Slovenec" z dne 30. avgasta t. 1. prinaša med drugimi govori tudi mojega, katerega sem, žal, ex impromptu govoril ˇ socialnem odseku III. katoliškega shoda v LjubJjani. Dasi nisem nikakor mislil govoriti, in to ve predsednik sccialnega odseka, g. dr. Krek, sam najbolje, se mi je vendarle zdelo, da je pravilno, ako socialni odsek, ki ustanavlja program »sccialnega dela" za večino slovenskega naroda, precizira v tern programu tudi brezdvomno ,.socialno" akcijo razbreme- njevanja zemljišč. Da je bilo to umestno, mi potrjuje ravno dejstvo, da je na moje tkromne „nestrokovnjaäke" besede reagiral ravno „Slovenski Narod". Nikakor ne mislim polemizi ati z Narodovim Olankarjem; svoj čhs znam boljäe vporabiti. Ali na javen poziv, javen odgovor: Člankar mojega govora v ceiotinitiprečital ni, ocenll ga je ravno tako, kakor bi ocenil kako kitajsko knjigo kritik, ki kitajščine re pozna. Dokaz : 1. Mojemn govora pripisuje nek strankarski namen. Kdor me je slišal govoriti, ve, da nisem niti od daleč omenjal sloven9ke politike. Kako tndi ? Imel eem pred očmi sccialno-gospodarsko vpraäanje in ne politično. Da pa nisem mogel natančneje utemeljevati svojega predloga, je vzrok deloma to, da sem govo- ril ex abrnpto o vprašanju razbremenitve, deloma pa za govor skopo mi odmer- jeni čas. 2. Omenil sem, da „obrestna viso- kost nikakor ni v razmerju z ekonomično silo kmečkega stanu" in da potrebuje kmet „nizko- obrestna, n e o d p o v e d I j i v a in obrokoma v r a /0, (1) 2-3°!o, (70) 3V2-4%, (95) 4-4V,%, (1374) 47,-6%, (415) 6-5V.%, (1618) 67.-6%, (11) 6-6V.%. (96) 672-7o/o, (86) 7-8%, (29) 8-10%, (I) 10-12%. Torej samo 1. 19 00 sejena Kranj- skem intabuliralo v 710 slučajih kron 413.720 z obrestno mero 0—472%, v 1374 slučajih K 1,719 609 po 472% do 5(>/0, v 415 slucajih K 542.124 po 5—6»|2, v 1018 slučajih K 1.275.110 po 572—6%, v 223 elučajih pa K 105.561 z obrestno mero 0—12%- Tedaj se je vknjižilo 1. 1900 39-9% vseh hipotek z obreatno mero po 4V2-5%, 29-6% po 572-6%, 12 6% po 5-67,%, 9-6% po 0-4% in 2-4% po 6—12%, tako da je 9G°|0 vseh dolgov pod obrestno mero 472—5°!o> 446% pa nad to. Kje so torej tisti „napredni Slo- venci", ki so vse že preboleli, koliko jih je in kako dobro se jim godi, da ne slremijo več po izboljšanju hipotekar- *no - kreditne organizacije na Sloven- skem ? Clankar je ali slep za barve, da vidi povsod samo črna klerikalna strašila, ali pa je njegovo duševno obzorje ome- jeno po oni : Extra Hungariam non est vita? ! 3. Ako govorim, da imamo v neka- terih slovenskih pokrajinah že „javno- pravne" hipotečne zavode, ki so „več ali manj prepojeni z nurodnostim momen- tum", poLrm imam pač cvidentno pred očmi n. pr. isterske ali goriške razmere, ali kake druge, ne pa kranjske, kjer takcga zavodu niti ni! Ali je mogoče člankar tako bor- niran, da misli, da bom jaz govoril proti „narodnostnemu momentn", katerega imajo naši slovenski zavodi ? Ščegetalo ga je najbrž pero, da bi mi prišil še naslov „brezdomovinec", pa si le ni upal, ali pa je bil g. Pustoslemšek, ki me vendar izza otvoritve nove ieleznice osebno pozna, tako previden, da je tisto besedo prečrtal? 4. Posledica tako krivega pojmo- vanja mojega izraza „narodnostni mo- ment" je dolgovezna jeremijada, da Kranjci nimajo še toliko narodne go- spodarske zaves»i, da bi svoj denar na- lagali v slovenske zavode, nego ga rajši nesejo v nemäke. Gospodje, ki ste na krmilu narodno-napredne stranke na Kranjskem, kaj ste delali ves ta čas, da niste naučili kranjskega Jjuistva niti tako eminentne narodnostne in gospo- darstvene zavednosti? Člankar r „Nar.M obtožuje Vas, dasi očita to „klerikalcera", saj ste se vedno bahali, da imats n a- rodnost v zakupu in da so k 1 e- rikalci brezdomovinci, ultra- mo n t a n c i? I 4. Clankar pozna samo kranjske razmere, to je dokazal s svojim člankom. Spoznal pa ni mojega govora širšo so- cialnogospodarsko intencijo in tendenco. Pa, kako hočejo pripadniki stranke, ki je, kakor trdijo „Naši Zapiski" „brez programa", spoznati programatično delo ostalega dela naroda, ki slučajno ni „narodno-napreden" ? Kako hočejo ljudje, ki se za Slovenstvo navdušujejo v fraku, delovati potem, ko slečejo srak, za po- trebe naroda ? Ljudje, ki znajo samo zabavljati, grajati, omalovažiti in smeäiti, navdušiti se v gostilni pri kozarcu vina ali pa v predalih raznih „Leibblattov" ? Kako hočejo delati za ljudstvo, p o m a- gati pri gradnji „n ar o dn o"-g o- spodarflke stavbe?? Zakaj, da si želimo Slovenci ravno samoRvojega zavoda za splošno slovensko gojenje zemljeknjižnega kredita, in zakaj ravno na ,.zadružni" podlagi, kot izpo- polnitev personalne kreditne organizacije po naših railleisenkah tudi z ozirona na organizacijo zemljeknjižnega kredita, o tern nepoznanemu (Jlankarju tukaj ne bom govoril. Ako ga vpraäanje zanima, čita naj moj članek, ki bo izsel v „Go- rici" kot nadaljevanje serije člankov „Vtisi s prvega zadružnega ßhoda". Priporočam mu pa, da prečita tedaj v resnici članek in ko spusti name nestro- kovnjaka svojo vničujočo kritiko, naj si le slučajno ne nadene namesto „8 t r o k o v n i h", narodno-napred- nih, torej strastno strankar- ski h o č al ! ! Gospod urednik, končam. Na kato- liškem shodu nisem omenil niti z naj- nranjäo besedo ne liberalizma ne kleri- kalizma, šele sedaj ko sem bil izzvan, sem dregnil v aršenovo gnezdo. A imamo prczervative tudi proti piku šršenov ! S tern konec vBeh besedi 1 Svetoslav Premroa. LISTEK. Povest iz doline. Pastuškin. (Dalje). Po dolgem prigovarjanju se je cer- kovniku vendar posrečilo spraviti ga domov. Domači, ki so medtem že vstali in so vedeli, da jim je všel na skrivnem, bo se zelo preetrašili. Čez nekoliko dni so iraeli v vasi en teden sv. misijon. Vsak dan pta bili najmanj dve pridigi, ena predpoludne, druga popoludne. Tudi oče Goščak je hodil poslušat ginljive govore poslancev božjih, ki so segale vsem globoko v srce tako, da so se zalesketali neredkokrat solzni biseri v mokrih očeh vernih po- slušalcev. Govori pa Oo bili tako vrejeni, da so veljali enkrat posebno otrokom, dru- Rikrat odrasli mladini itd. In tako je bila »ekega popoldne pridiga, ki se je nana- šala na odrasle ljudi in zakonske. Vneti govornik je predočeval ljudem in slikal jim v živih podobah, kam pripelje člo- veka jeza in sovraštvo. Govoril je z vznesenim glasom, dvigajoč pri tern des- nico v preteči, kazen napovedujoči kretnji : „Gorje mu, ki goji jezo do bliž- njega v svojem srci; zakaj jeza rodi j sovraštvo in zaviet, rodi maačevalnost ! in nebroj norodnih spak. Slednjič zamori ' ta nagoato in bohotno zarasli plevel vsako čednost in vse dobro že v kali. Ta strast obvlada slednjič človeka tako, da duäno popolnoma oslepi in og^uši. Nič več bo ga ne prime in sposoben je za vsako, še tako veliko zlodejstvo. Njegovo srce popolnoma zakrkne in ne straši ga več ne strah pred časno, ne trepet pred večno kaznijo. Greh mu poetane nekaj vsakdanjega, tako, da kmalu ne razločnje več med dobrim in zlim, med krepostjo in strastjo. In ako se mu zbudi zopet kedaj v poznejših letih zaspana vest, tedaj neerečnež — obupa. „Kakor jaz", se oglasi nekdo izmed poslušalcev na moški strani, tsko, da se govornik zdrkne in nehote obetane z govorom. Oöi vseh se vpro v očeta Goščaka in poslušalci se začud eno spogledajo, nevede, kaj to pomeni. Maričkin oče pa je Btal na svojem mestu nepremično kakor kip. Ne meneč se za druge gledal je, kot bi se ne bilo nič zgodilo, kakor zamaknjen v pridigarja in ga poslušal, ko je zopet n^daljeval in svaril svoje ovčice, naj ohranijo svojo vest vedno Čisto in pošteno, da jim ne bo imeJa ničesar očitati. Po končani pridigi je pristopila Tinea k svojemu možu, ga potresla za rokav in ga pregovorila, naj gre z njo iz cerkve, da bi se umaknila z njim čim preje jezičnim ljudem. Vsaka opazka, ki so jo naredili ljudje, mimo katerih sta šla, jo je za- dela, kakor bi jo bil zabodel kdo z ojstronabrušenim nožem globoko prav notri do srea. „Kriva prisega mu je zmeäala pamet". „Saj smo rekli, da je Joža po krivem zaprt". „Uboga Tinea, tega pa res ni za- služila". „Nesrečna je ta hiäa : oče zmeäan, student pa bolan in najbrž jetičen, saj se mu pozna na obrazu. Vedno gre le dol in dol". Take in enake opazke so se čule za odhajajočima bolj ali manj glaano in rezale Tinci v srce, še bolj pa Marički, ki je bila tudi pri pridigi in se od sra- mote že v cerkvi ni vedela kam dejati. Gledala je v tla do konca govora, potem pa odhitela domu med prvimi plaho kakor splašena srnica. Doma je odäla v svojo spalnico, sedla na posteljo, uprla se 6 komolci ob kolena, skrila glavo v dlani in se bridko, bridko razjokala nad žalostno, prežalostno osodo svoje rodbine. (Dalje pride.) Vtisi s prvep zodružnep shoda. (Dalje.) Ako so je kje posredna trgovina po- "kazala v veliki pretežnosti kot odvecni člen, potem se je gotovo pokazala v prvi vrsti pri kmečkem stann. Resnicnost in atemeljenost tega reka spričuje za- dostno gospodarska zgodovina zadnjega petdesetletja, doka?uje agrarna kriza, ki izvira deloma iz slabega vnovčevanja poljedelskih produktov. Posredna Irgcmna je imela pri kmečkem stann mastne do- hodke, ker je na eni strani pritiskala proizvajalno vrednost poljedelskih pro- daktov na Skodo kmetovalca, na drugi etrani pit vsled svojega diktiranja cen neizmerno poviševala prodajno vrednost produktov na škodo potrošnikov. To vlogo je posredna trgovina brezskrbno mogln igrati tako dolgo, dokler se niso počeli proizvajalci z ene strani in po- troüniki z drnge strani organizirati, združiti se v van>tvo svojih koristi. Naj- boljša združevalna oblika za obeh pa je zadrnžna oblika. Zato tndi vidimo, kako se zadružništvo neprestano in smotreno razvija, posebno pa poljedelsko zadruž- niätvo. Ta razvoj pa je tern bolj signren, ker ne vrši zadružništvo samo materialne naloge, nego ima v pebi globoki etični moment združenja slabejših sil v korist njih celote, vräi torej važno socialno- izobraževalno nalogo. Rakor se pa ne sme pozabiti na izredno važno gospodaröku nalogo, ka- tero imajo rešiti v prvi vrsti poljedelske zadruge, tako se ne sme tndi nikoli po- zabiti, da je treba zadružno gibanje iz- popolniti, nikakor pa ohraniti ga na se- danji višini. Delo, napredek je življenje, mirovanje pa smrt, smo rekli že prej nekje. Stalni razvoj pa je v prvi vrsti odvisen od napredka razumevanja raz- vojnih sil in smotrov, torej od napredujoöe tehnično izobrazbe. Dokler je bilo zadražništvo še v povojih, rekli bi v detinskih letih, in je pri njem sodelovala velika večina za- družnih delavcev zgolj iz ljubezni do lastnega naroda, iz individaalne abne- gacije posameznikov v korist organizi- ranja poljedelcev določenega okraja, to- liko časa je bilo pač zadružništvo di- letantstvo. Danes pa jo doseglo zadraž- ništo tako razvojno višino; danes kažejo pri njem vsi znaki, cia ae ta razvoj ne ustavi; da je zadrušništvo pastalo v go- spodarskem življenju stalna oblika, ki stremi za vednim izpopolnjeujem in uvaževanjem, zato pa mora nodelovanje pri današnjem zadružništvu izgubiti znak diletanstva, nasprotno, prisvojiti si mora znak resnobnega, amotrenega dela. Zi to pa je neobhodno potrebna izobrazba, temeljita socalua in tehnična izobrazba. Socialna, her je zadrnžništvo socialna oblika xtti* t'i-oxijv', oblika, ki kakor že prej omenjeno, ima namen izpodbijati, delo- vati proli individualističnemu, razkroj- nemu srciotrenja dražbe, oblika, ki v svojem deiotvorjenju ne vidi samo vre- sničevanje gospodarskih načel in smotrov, nego tudi globoko eticno načelo utrje- vanja ekziBtence posamezuika potom ma- terialne in moraine konsolidacije celote. ldejasocialne skupnosti in socialnih dolž- nosti mora prešiniti ne samo one Oeiebe, ki sodelujejo pri zadružništvu, nego po- stati mora splošna last cekga kmečkega stanu, last vseh onih, ki v asociaciji iščejo leku svojim nezdravim gospodarakim razmeram. (Dalje pride.) Trpvski dom in trgovski nastavljenci. Pred nekaj časorn se je začela ve- lika akcija za iafcozvani trgovski dom. Apelira se na Irgovce in nastavljence, naj se spominjajo in prispevajo fjndu za ta dom. Ker ae ledaj pozivlja nas vse trgov- ekega btanu, in ker je ta nova akcija velikega pumena za trgovce, posebno pa za trgovske nastavljence je naša dolžnost, da se nekoliko pobavimo z njo. Staviti se hoče reprezentacijska stavba, celo na 3 nadstropja, pod strebo se hoc« Hpraviti tretji dom v Ljubljani: Trgovski dom. Zu ta fond se berači povsod, celo pri Nemcih in se povdarja, da je „slo- venische Kaufmannschalt" z veseljem pozdravila idejo trgovskega doma. Mi nimamo niČ proti tema, ako se berači po sveta, nič ako je pozdravila elov. Kauim. to id(jo pač pa moramo pove- clati javnosti, da to slov. Kaufn, niti pet glav ne reprezesitira, ki bi vodle za kaj se gre in ki bi bile iz prepričanja za trgovski dom. Trgovski nastavljonci pa so sploh proti temu domu, kar je po- polnoma prav, ker cela akcija kaže, da se hoče porabiti in izkoriščati za to podjetje trgovstvo in nastavljence, kateri pa ne bodo imeli ne koristi, ne besede, ako bi kedaj stal trgovski dom. Kaj bo koristil düm trgovcu v postranskih krajih, kaj nastavljenca, Ki se sednj naj trudi za ta dom. Ako je imel nesrečo, ali se postaral in zgubil svoje delavne moči, postal takorekoč berač, se ne bo smel znteči v trg. dom in iskati tarn pomoči in podpore ker „za salirane trgovce in krepane komije ne bo prostora v trgov- skem doma". Pred nekaj leti se je sprožila ideja, si ustanoviti podporni zaklad za one- mogle Clane slov. trg. dru&tva Merkur. Z volikim veseljem so pozdravili to idejo ne Bamo trgovski nastavljenci, ampak tudi trgovci, saj bi ta zaklad postal sčasoma velikega pomena za oba. Delalo in agitiralo se je zanj z vso vnemo. Sčasoma pa je postalo mirno, ta pod- porni zaklad se je skoraj pozabil, celo izginil (1 ?). Postaral se je revež, ni več modern, treba kaj novega in zato sta spravila dva novo idejo na program t. j. trg. doma. Rodila se je v glavi prvega, ki je v slov. javnosti po nepotrebnem diskreditiran in bi zopet rad dobil kredit in drugi, ki bi morda rad postal kaki „derehter" jo neguje. Začelo se je biti na veliki reklamni boben za trg. dom, hoče se odvrniti vsa pozornost, vsi pri- spevki od nepotrebnega podpornega zaklada. Jasno je, da teh gojitev ideje trg. doma ni vodila in ne vodi želja, sveti namen, koristiti bodočnosti trgovstva in trg. nastavljencev, ampak zasledujejo se le osebni interesi dobiokaželjnih in ča- stili'epnih glav. In ker ne borno imeli zavetišča v trg. domu, se tudi ne mo- remo in ne smemo zavzeti za to idejo pač pa jo moramo odločno obsojat', moramo zabtevati, da se opusti in se nabirajo prispevki le za podporni zaklad. Za trgovski dom ni potrebe, ne denarja, tudi se ne da toliko nafehtati, zato raj proč s to idejo in obrača se naj pozornost na podporni zaklad za one- mogle člane slov. trg. dr. Merkur. St inovski tovariši I Naša marljivost, naše zdravje, naša kri se drži našib krvavo zaslažemh beličev# zato jih spo- ätujmo, ne troäimo jib za ničvredne na- mene, pač pa jih obrnimo v svojo korist. Obračamo se do vas in vas opozarjatno, sotrpini, čedno oblečeni, ali na slabšem ko najzadnji delavec, gledajt« v svojo bodočnost ! Videli bodete, da j-j žalostna. Naša 'jelavna moč se dan za dnevom manjša, zaslužok vedno slabši, negotov, draginja vedno večja, in pri vsern tern je treba hraniti za star« leta. Pa kaj in kako ! ? Preti nam bolezen, nesreč», brezposelnost in za te slučaje naj služi podporni zaklad, za te slučaje bi naj bil pomoč in zavetiäöe, vrata, na koje se lahko potrka za pomoč in podporo. (Konrc pride.) Priobčnjrmo ta Članek ker smo bili zato naproäeni. Ne prevzamemo pa za njegovo vsebino nikake odgovornosli, ker nam niso tozadevne razmere znane. Op. u r e d. se preskrbeti z dobrim Vipavcem. Cene bodo zmerne — po kakovosti blaga. Vinogradnik. Iz Kostanjevice na Krasu.—Do- vršila se je veselica, katero je priredilo delavsko izobraž. in podpor. društvo v najlepšem redn. Udeležili so se skoraj vsi člani dru^tva „Zore,,. Ne ve S9 iz kakega namena, ali iz rudovednosti, ali pa iz drugih uzrokov. Bodi jim pa za to lepa hvala. Razvidno jo pa iz tega, da se je začelo vračati spet pravo prijatell- stvo med našinii mladeniči. Le tako na- prej, da bode zavladala enkrat prava sloga v našej občini ! Vse točke vsporeda vršile so se hi- tro in pa izvrstno dobro. Posebrio pa lepe skladbe za petje, katere nam je da- roval g. Anton Trampuž Löpa hvala ! Ponosen mora biti na tako petje g. Benedikt Trampuž, vodja druätvenega zbora. Ta mladi mož zasluži res obilo pohvale 1 Razume se pa lahko tudi, da sam vodja, naj bode ae tern spretnejši, ne bi mogel ničesa spraviti, ako nima tako vrlih pevcev in pevkinj. Kako iz- borno sta se vršili igri : „Jeza nad pe- telinom" in „Vaški skopnh" dokazovalo je burno ploskanje gledalcev. Obilo pohvale želi so tudi gg. tam- buraši iz Kamenj, katerim so prav milo doneli glasovi iz pod njih prstov. Ob tej priliki gre cast tadi našemu krčmarju g. Urdihu, ker nam je brozplačno prepustil svoj lepi vrt, in pa došle goste prav do- bro postregel. D e 1 a v c L D o p is i. Politiöni pregled. Odsek za volilno reformo. Odsek za volilno reformo je končal v 8redo razpravo o volilnih komi- s i j ah. Na predlog posl. K r a m a f a se je vsprejela točka, da smejo v volilnem lokalu biti navzoči samo oni volilci, ki imajo legitimacije. Ko odda volilec svoj glas, mora nemudoma zapnstiti voli^če. Ako je treba, lahko volilna komisija skle- ne, da mora vsak volilec posamično priti v voülni lokal. — Stranke, ki so posta- vile kandidate, smejo imeti v volilnem lokalu 3 do 5 zaupnikov, ki lahko osta- nejo tarn do konca volitve. Ti zaupniki se morajo imenovati pred volitvijo. Agi- tacije ali nagovori v volilnem okraju so prepovedani. Dr. Stransky je stavil predlog, naj bi bil tudi skrutinij javen. Ta predlog je bil odklonjen z vsemi proti 7 gla8ovom. V ti seji je rešil odsek vse polno paragrufjv namrec od 23. pa Jdo 35. V četrtek je rešil volilni odsek v predpo- ludanski seji paragrafe 3G, 37 in 38, ki obsegajo v sebi določila o ožjih volitvah in pa o volilnih izkaznicah. Poslanec Hruby in Vogler sta predlagala ustano- vitev volilnih sodišč. Dokler pa ne bodo ustanovljenca volilna sodišča, naj pa nprav- no sodišče razsoja v volilnih zadevah. Minister za zunanje reči Bienerth ae je izjavil proti ustanovitvi takih sodisč ka- kor tudi proti temu, da bi se volilni spisi pošiljali v razsodišče upravnemu sodišču. Popoiudne je odsek rešil še paragrafe 39 40 in 41. govoreč o dvojnih in o no- vih volilvah. Prihodnja seja bode v pon- deljek. Slovanska zveza in deželna avtonomija. „Slovanska zveza" se je v torek po~ svetovala o predlogu poljskega poslanea dr. Starzydskega glede (Jezelne avtoao- mije. Rnzni člani kluba so izražali z ozi- rom na obmejne Slovenes in Merske Slovane že zriane pomisleke proti večji avtonomiji dož. zborov v politiČBem in gospodarskem, osobito pa v šolakem in jezikovnem oziru, dokler ni potom držav- nrga zakona narodnim manjšinam zago tovljena popolna varnost na«iproti brez- obzirnim narodnim protivnikom. Ko se to zgodi, je dosežen tudi glavni smoter nn- I rodne avtonomije v okviru politične av- tonomije dež. zborov. Posl. dr. Starzynski je v pondeljek gotovo le z ozirom na sedanji politični j položaj naglaäal izrecno, da se njegov I predlog razteza samo na paragraf 12 drž. tern, zakona glede kazenskega pra- ; vosodja, policijakega reda in civilnopravd- nega zakonodajstva ter osobito glede de- želne kulture. Predlog torej izključuje vsa šolska in jezikovna vprašanja. Dr. Starzynski pa je svoj predlog sestavil tako, da se želje glede deželne kulture izrazijo v resoluciji, ki bodi vladi navodilo v bodoče, ostala vpraäanja pa naj se uravnajo potom zakona in sicer v dveh dodatnih odstavkih k paragrafa 12. Klub je sklenil po daljšern posveto- vanju, da naj dr. Šušteršič kot clan pod- od8eka za vol. reformo glasuje samo za resolucijo ; obenem ga je pooblaslil klub, da sme z ozirom na Poljake in Čehe gla- sovati tudi za žiršo resolucijo. RazloČek je ta, da zakon veže vlado, dočim je resolucija le navodilo, a ne obveznost. Sklepi konference na&elnikov klubov. V sredo so se zbrali načelniki par- lamentarnih klubov k seji. Na ti seji so sklenili, da bode imela poslanska zbor- nica vsak teden po dve plenarni s&ji in sicer v torek in petek. Na želje izrsžene na konferenci, bo zbornica razpravljala zakonske načrte po nastopnem redn: Za- kon o nepošteni konkurenci, zakon o lokalnih železnicah, zakonski načrt o po- državljenju Severne železnice, zakon o zemljiščni knjigi v Galiciji, zakon o kon- grui, zakon o tisku, zakon o prodnciranju nafte. Kungrua. Proračunski odaek je v torek po dveurni seji z vsemi proti ätirim glaso- vom odobril brez premembe kompromisni načrt vlade glede kongrue. Vsebina je znana. Duhovniki v pastirstvu dobe oaem petletnic po 200 Kron ; doloöba velja tudi „pro praeterito". Minister dr. Mar- chet je toplo priporočal ta načrt v ime- nu sknpne vlade s špcijalnega stališča. Upiral se je edini soc. demokrat Seitz, proti pa so glasovali dr. Menger in vse- nemca dr. Schalk in Berger. Sklicanje delegacij Delegacije se skiičejo dne 25. nov. Proračun, kateri bode predložen delega- cijam, bode določen jutri v akupnetn minister.skem svetu, katorerna. bode pred- sedoval minister za zunanje zadeve grof Goluchowtki. Šesti ogrski katoliški 3hod. Seati ogrski kat. shod je bil otvor- jen na slovesen način v torek dopoludne v Budimpešti v navzočnosti grofi Appo- nyja in ministra a latere grofa Aladarja Zichyja. Slavnostni govor je govoril grof Ivan Z chy. Nato so se poklonili brzojav- nim potom ceaarju in papežu. Prava po- svetovanja so se pričela popoldne. V raznih odsekih so se reševala raz iöna so- cijalna in religijozna vprašanja. Kruha nam dajte in ne kanonov. Madjarsii list „Pesti Naplo'' je pri- občil te dni oster članefe, v katerem pro- testuje proti temu, da. bi honvedi dobili svojo artilerijo. Ontienjeni list pravi, naj skrb& poklicani čioitelji raje za to, da dobi Ijndstvo kruha ter pozivlja ograke voditelje, da se odločno nprö proti vsa- kemu povišanju vojnih stroškov. Markiz PaJlavicini. Kakor je izvedel „Fremdenblait" se potrjuje poročilo, da je naslednikom grofa C «lice določen poslanik v Bakare- štu, markiz pHllavicini. Boj proti cftrkvl v Franciji, Zelo se trudijo liberalni listi, da bi preslepili občinstvo z napačnimi poročili o nasilstva, ki ga izvräuje francoska vlada nad cerkvijo na Francoskem. Zato nekoliko pojasnil ! Francoski listi protiverskega blok* očitajo cerkvi, da ne dovo.li na Fran- coskem verskih druzb, dasi so že uve- dene 30 let v Nemčiji. A bistvo nem^kih verskih družb in pa onih, ki jih name- ravajo uvesti na Francoskem, je različno. Bismark je hotel zagotoviti laikom le Boddovanje v upravi, Ni pa kršil določil i cerkvenega prava. Katoliška cerkev ima 1 v Nemčiji zagotovljeno osebno pravo v i svoji lastninski pravici. Na Francoskem I pa hocejo vzeti to pravico škt fi am in jo izročiti verskim družbam. Nadalje ima [ v Nemčiji katoliška cerkev pravico, da pobira s pomočjo države davek, ki ga mora plačati vsak katoličan, ki tudi ne more drugačo izstopiti, če ne izpolni I Ik Dornberga se nam piäe, da prične tarn trgitev 1. oktobra. Trgatev bo letos skoraj prav d^bra. L^to je bilo mirno, brez vsfakih vremenskih nezgod. Solnce je mesec* avgusta in septembra prav krepko pripekalo, vsled tega je grozdje popolnomd dozorelo in je ru- meno kakor vosek; most bo torej iz- vraten. Go3podje vinotržci in krčmarji le na noge in na Vipavskol Pot k nam Vain je zJaj prav ugodna, ker nova Bohinjska železnica in pa naä počasni Vipavski „Lakamitija" prero- mata dolino do 30 krat na dan, toraj Vam je veajko uro možno k nam priti in gotovih predpisov. Vsega tega francoski zakonski načrt ne pozna. Davka proste 80 v Nemčiji cerkve, župniača in cer- kvena last. Na Francoskem sili k vojaški slnžbi novi zakon semeniščnike, kapelane in tndi žapnike, ki se morajo udeležiti tudi vojaäkih vaj. Vojaške siažbe je pa oproščen v Nemčiji vaak kandidat ka- toliškega dahovnega stann, če je postal ˇ 26. leta sabdijakon. In verske občine imajo le namen, da sodelujejo pri npravi P" zakonu iz 20. janija 1875. Prej so opravljali cerkveao premoženje škofi in žapniki sami. Zdaj ima vsak polnoletni katoliean pravico, da voli v cerkveno predstojništvo in v cerkveno občinsko zaBtopstvo. Cerkveno predstojniätvo uprav- Ija cerkveno premoženje, cerkveno ob- činsko predstojništvo nadzornje upravo. Med tern ko izroča francoska vlada verskim občinam ali dražbam cerkvena posestva, je pa izjavila nemška vlada že večkrat, da noče motiti cerkvene lasti, ki jo zagotavlja XV. člen nstave. Cer- kveno predstojniätvo je tadi odvisno popolnoma od škofijske oblasti in je žnpnik zakoniti načelnik občine. Širos ima celo pravico, da razpasti predstoj- ništvo in izkljaöi iz njega posamezne člane. Vsako leto morajo cerkvena predstojništva predložiti škosa račune in ne smejo brez škofovega dovoljenja iz- dati nad 15 mark. Vaega tega francoski zakon ne pozna. Župnik ni clan verskih obein, ki ga lahko kakor kakega arad- nika nastavijo in odstavijo, nima pra- vice, da sodeluje pri cerkveni apravi, verske dražbe niso odgovorne äkofa, sploh verske družbe Skofa igaorirajo, kakor tudi župnike. Domače in razne novice. Za „Šolsk! Dom" je došlo naäema npravništvu: Zamorec požrl v Medani 4 K 38 v. Smrtna kosa. — V Šempasu je umrla v četrtek gospa vdova Josipina Savelli c. kr. poštarica in trgovka. Pükopali so jo dane* na do- mačern pokopališča. Žalajoči drožini naše iskreno sožf.lje, pokojnici pa sve- tila vrčna luč ! V goriški bolnišnici je umrla včeraj popoludrie gospa Marija Ličar ro- jena Srebrnič iz Solkana, soproga mi- zarskega mojstra gosp. Andreja L čarja. Pogreb bode jutri ob 4. uri popoladne. Pokopana bode na Holkanskem poko- paliäcu. N. p. v ra. ! lineuovauje. — Sapient na c. kr. gimnaziji v Kopru g. Josip Delpiero je imenovan za glavnega ačitelja na luk. ženskem ačiteljiščn. Obrtiia kujižnica v Gorici.— Za- vod za pospeševanje male obrti si je omislil obrtno knjižnico, katera se otvori začetkom oktobra letos. „Trgovsko in obrtuo društvo za Gori&ko" priredi Jdne 14. oktobra t. I. ob 3. popolaane v Tolmiaa trgovski in obrtni shod. 0 potrebi ia koristi Btanovske organizacije pr^dava odposla- nec trgovskega draštva „Merkaru iz Ljub- Ijane, o astanovitvi veletr^oviae z jest- vinarni za Goriško pa g. ravnatelj uičakar iz Trsta. Odhod iz Gorica ob 10. uri 49 minat dopoludne. Ker je shod velevažen ia so %& vdeleže tadi trgovciiz Lubljane, je želeti, da se ga vdeleži vsak zaveden trgovec in obrtnik. Za one, ki težko ho- dijo bodo na razpolago žardinijere iz Sf. Lucije v Tolmin in nazaj. Xapad na cesti. — V sredo po noči ukoju jedne nre po polanoči sta napadla dva neznana lopova na državni ce*ti med Solkanom in Gorico in sicer turn, kjer gre državna železnica ^nad ceisto, 42 letnega posestnika Jo.sipa S-iu- lija iz Selišči pri Volarjih. Šauli je pri- hajal namreč v mesto z vozom, na ka- terem je bilo več za prodajo namenjenega raznega blaga in v katerega je bilo vpreženih par volov. Neznana lopova sta napadla Šanlija, ko je ta, nič slabeg* slutec kžil na voza m na pol dremal. Potegnila sta ga z voza, ter začela po njem biti s kamenjem, s kljuöi in z jednaktrn orjdjem. Zbežala sta šele ko sta ztičula drogi voz, k[ se je bližal kraju, kjer sta pretepala Saulija. K sreči je namreč priäel tja z vozom, posestnik France Mikuc iz C^rkna, ki je položil nesrečneg* Šanlija na svoj voz, dosiim je izroeil Šmlijev voz nekema mladentča, ki se je ž njirn vozil. Saalija je odpeljal M*kac v tuk. bolnišnico, kjer so konsta- tirali, da ju dobil jednajst ran, med ka- terimi sta dve še precaj nevarni na glavi. Šauli napadalcev ni spoznal. Hčejo jih zdaj orožniki in policija. Ne opij se preveč, ako se hočeš voziti po železnici. — V četrt9k si ga je neki A. G. iz Ročinja preveč privoščil v našem mestu. Z jedno besedo bil je popolnoma pijan. Tako pijanega pa niso hoteli vzeti sprevodniki na tnk. državnem kolodvoru na vlak, ki ae je imei odpe- Ijati proti Kanala. A. G. pa je bil zaradi tega jako had in ni jenjal raz9ajati äe potem ko ga je redar potisnil na stran. Zato ga je redar posadil na neki voz ter se ž njim odpeljal na tak. policijo, kjer je A. G. toliko časa ostal dokler se ni streznil. Opomniti moramo, da so sprevodniki ravnali popoinoma po pred- pisih, ki prepovednjejo vsprejemati na vlak popolnoma pijar.e osebe, da bi se jim med vožnjo ne pripetila kaka ne- sreča. Kolesarflko druStvo „Gorica" na- znanja da priredi danes zvečer v drtišt- veni sobi pri zlatem Jelenu, zabavni ve- čer kjer se ob tej priliki razdele dirka- čem od zadnje dirke darila. Vabijo se vsi gg. Člani ter prijatelji draštva da se pol- noätevilno udeleže. Ziravo ! Odbor. Akad. ter. dpuštvo „Adrija" pri- redi 29. t. m. ob 8. uri zvečer v Nabre- žini v prostorih klesarskega draštva po- Ijadno predavanje: „Kritika danaSnjih gospodarskih razmer z gospodarskega in socijalnega stališča". (Predava P. Med- vešček). Izpred sodlšča. — Meseca junija t. 1. je bil akraden iz tovarne v Stra- čicah koteJ, tehtajoč 72 kg. Iskali so tata orožniki, iskali so ga redarji, a V36 zaman. Nekega dne v istem meseca so pili v neki krčnai v Podgori mladeniči in med njimi tadi neki Jakob Gjn, ki pa ni na dobrem glasa. Gon je bil že nekoliko vinjen in je toliko časa zbadal na desno in na levo, da je nastal med mladeniči in njim najprej prepir, potem pa še pretep. V tem prepiru in pretepa pa je Gon očital nekema tovariša ne- poštenost, češ, da ni bil pravično raz- deljen denar, kateregs so skapili za znani kotel. Te besede je sliäal neki tovarniäki delavec, ki ae je podal koj k oroznikora ter jim povedal kar je sliäal. Vsled tega so orožniki prijeli Gona ter še tri drage razposajene in malopridne mladeniče, namreč : Alberta Pertota, Jo- sipa Spangerja in Franceta Boränika. Pri preiskavi so mladeniči priznali tat- j vino ter tudi povodali, da so prodali kotel kleparja Antona Venieru v G^rici, da so se pa zanj pogodili z Vanierovim sinorn Karolom, od katerega so dobili tndi denar. V ponedeljek se je vršila pred tak. okrožnim kot kazenskim so- diščetn kazenska obravnava proti zgoraj omenjeni äeslerici, in sicer proti prvim štirim zaradi tatvine, proti Veniera očeta in sina pa zaradi sokrivde na tatvini. Jakob G)n je dobil oaem me- socev ječe poostrene z jednim po^tom vsaki mesec, Pdrtot äe^t mesecev, Špan- ger na dva meseca in BirSnik štiri me- sece. Karol Venier je bil obsojen na trimesečno ječo, njegov oče pi na 50 K globe. [zgubila je neka oseba v četrtek zvečer od hotela „Central" pa do nove železniške postaje bankovec za 10 K. Kdor bi ga bil našel je naprošen, da ga prinese v naäe upravniätvo, kjer dobi pri- merno nagrado. Prodajn fig, prepovcdana v Go- rici. — Oi arede naprej se ne smejo v Gorici več prodajati sveže sige. Mestna oblast jih je baje zaradi tega prepove- dala, ker se jih je županov sin preveč najedel in so ma škodovale. Vsaj tako se pog)varjajo ženske okolu vodnjakov. Za reservjste domobrauce. — Ministerstvo za deželno brambo je raz- poalalo na podrejene vojaške oblaati okrožnico v kateri je reöeno, da si za- morejo domobranaki reservisti izbrati dobo vojaäkih vaj, ako naznanijo to že meseca janavaria dotičnema p )veljni5tvu. L. 1907 se bodo vršile vojaške vaje in sicer lo. marča, 15. aprila, 15. junija, 15. jalijrt. Glavne vojaške vaje pa bodo okolo srede meseci avgusta Zopet žclezniškc nesrečc. — VČeraj zjatraj ob četrt na 7." aro je osebni vlak ät. 33 vsled napaöno po- stavljeno premičnice trčil na postaji Ja- dendorf s tovornim vlakom ät. 193. Lo- komotivo osebnega vlaka je vrglo s tira. Lokormtiva je razbita, tadi leader je razbit, istotako ätirje vozovi osebnega vlaka. Potniki prvega in drugega razreda so najhaj^e ranjeni. 0>em oseb je lahka ranjenih, med njimi trije potniki težko. OJ tovornega vlaka sta dva vozova de- molirana. Materijulna škoda jo velika. 01 utäluzbeucBv so trije ranjeni. Promet ni bil dolgo öasa zaprt, ker se je nesreča zgodila na stranski progi in sta bila glavna tira prosta. Proti povišauju poštnih in brzo- javiiih pristojbin. — V sredo so se zbrali v Pragi češki trgovci in obrtniki na javen shod, da na njem protestujejo proti povišanju poätnih in brzojavnih pristojbin. Govorniki so hudo napadali svojega rojaka trgovakega ministra dr. Forsta, čadeč se njema, kot staremu parlamentarca, da hoče zdaj, ko je postbl minister, kar naredbenim potom povišati poštne in brzojavne pristojbine, dočim bi 8inel postavno to storiti jedino le državni zbor. Vsprejeta je bila na shoda resolaeija, ki se je telel'onicnim potom sporočila dr. Forsta in ki zahteva, da ima vpraäanje o povišanju poätnih in brzojavnih pristojbin rešiti le državni zbor, kateremu naj se isto tadi predloži. Nov Lloydov parnik. — V Lloy- dovem arzenalu v Trsta so zgradili par- nik „Vorwärts", ki je 142 metrov dolg, 162 metra äirok in 116 raetrov visok. Parnik je poleg „Avstrije^ največji „Lloy- dov" parnih in äteje med največje av- stro-ogrsko ladje trgovske mornarice. Samomor sodnega k«iucelista. — V četrtek zvečer se je v Palja in sicer v kopeli ustrelil sodni kancelist Adalbert Baresch. Zgoden mraz. — V sredo je za- vladal na Danaja silen mraz ; temperatara je padla pod ničlo. Golovec ima snežno kapo. Iz Danajskega Novega mesta se poroča, da v gorovju neprestano sneži. Tadi iz Šlezije javljajo, da je tamkaj zapadel sneg. Xemska sola v Pulju. — Ko se gre za to, da se napravi kje kaka nemška sola, ker ni nemščina deželni jezis in kamor prihajajo Nemci s trebuhom za krahom rxa škodo domačinov, tam je vlada takim privandranim Nemcem koj pri rokah, ko zahtevajo za svoje otroke nemško šolo. Naj pa stane ta sola še toliko denarja. Tako doznajemo z Da- naja, da je nauöni minister Marchet ne- katere nemške poalance obvestil, da sezida vlada v teku jednega leta novo äolo v Palja, ki bode stala 141.550 K. Predor skozi Moatblank. — Francoski inženir Manod je dobil od italijanske vlade konce3ijo, da prevrta železniški predor skozi Montblank ter se na ta način zveže Krancija po direktni železnici z Italijo. Predar bi bil 10 km dolg ter bi veljal 80 milijonov frankov . Vrtali bi ga šest let. Sadaj se pogaja s srancosko vlado. Lok proti raku. — List „Petit Blea" je priobčil miaule dni vest došlo ma iz Jažne Afrike, v katerih jerečeno, da so našli tam neko nstlino, iz katere se napravlja lek proti raku. ZJravje se vräi tako, da injicirajo sok omenjene rastline bolnika pod kožo. Poskasili so baje ta lek na treh bolnikih in sicer pri jednem črneca in na dveh belokožcih, ki so popolnoma ozdravili. Svetovna razstava na Japonskem. — Lsta 1912 nameravajo Japonci prire- diti v Tokija veliko svetovno razstavo. Plavajoče tiskarne. — Na parni- kih nemških prekmorskih družb imajo sedaj 50 tiskarn z 250 črkostavci. Vsi ti moderni parniki namreč izdajajo svoje časopise za potnike, nadalje tiskajo je- dilne liste itd. Orkan v llonkongn. — Povodom zadnjega orkana v Honkongu je izgabilo življenje nad sedem tisoč Kitajcev. Škodo pa jenijo na dvajset milijonov dolarjev. Dvajset ladij se je potopilo, štiriindvajset pa razbilo, sedem jih je bilo poäkodo- vanih. Sultanova bolezen neozdravlji- va. — Francoski list „II Matin" pise, da je bolezen tarškegn sultana neozdravljiva in jako nevarna. Saltana bi raorali ope- rirati, kajti le na ta način bi se dala bo- lezen odstrauiti. Take operacije bi pa saltan po mnenja zdravnikov ne mogel prestati in bi ji skoro gotovo sledila ta- kojšna smrt. Pet blaznih sc je obesilo. — Iz Požuna poročajo, da se je tam obesilo pet blaznih oseb. V Požana se nahaja namreč bolnišnica in norišnica, v kateri je sedaj kakih 400 bolnih in blaznih oseb . Nekega dne so po^rešali pet blaznih oseb in ko so jih iskali, našli so ]ih na ne- kem prostora vseh pet obešenih. Dva blazna sta bila že mrtva, tri soparešili. Nesreča na železiiicl. — Škotski ekspresni vlak, ki se je z mnogimi potniki od- peljal iz Cmdonske postaje Kin?*-Gross, je 8kočil pri Granthamu s tira ter se je prevrnil preko železniškega nasipa. Vlak ie pričel goreti, požar je trajal več ar. Üjslej se je konstatovalo, di je bilo abi- tih]sedem oseb. Sodi se, da je vlak zaäel na po3transki tir in da so razvozi odpo- vedali. To veliko neareöo je bnje pro- vzročil pretep med strojevodjo ia kurja- čem. Oba sta mrtva. flnton lunnou Peienho Gorica priporoča evojo veliko zalOgO pristnili belih in ßrnih vin iz lastnih in drugih ppiznanih vinogradov; plzenjskega piva >prazdroj« iz sloveče češke »Mešeanske pi- vovaruu«, in domačega žganja I. vrste v stcklenicah, kojega pristnost se jamöi. Zaloga ledu katorega se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dorn in razpošilja po železnici Jia vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- teia in toöna. m m m m m m i^ \« XÄ mizar in lesni trgovec % n, i ieltiniäena mosta (na cesti, ki peljeproti GradiSki) o o o Trgiije tudi z opeko, ima ve- liko zalogo VKakovrntnega trde- ga in mekhega lesa domace^a in tujega, veliko zalogo pohišt- va, viuskih posod, stiskalnic itd. Peter Sherbic, Gorica, Riva Corno h. l\. 13 - (nasprotl zaloge vlna gg. bratov Bolafftjo) Priporoca svojo zalogo edino le marsinoga piva iz prve domace pivovarae g. Auer- jevih dedicev v Ljubljani v sodih in pastariziranega v steklenicah. Anton Kustrin. trgovec v Gorici Gosposkaulicast.25 priporoča častiti duhovščini in slav- iicmu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. V«č vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob V* kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. I Najnovejsa Iznajdlja noveffa stoletja. Samo 2 gld. 55 kr velja ravnokar iznajdena nikel rem. žepna uni iznaniko System-Roskops Pat., ki tec'u 36 ur, /. minutniin kazalom, l bliftčečn, lepa in natančno ido6i s 3- ! letno garancijo. (Eleg. urna verižica in 5 nakitov se zastonj pridene). i ——^__ / Ako ura ne ugaja, se denar vnw. in je vsak rizik izključen. 1'ošilja se le proti povzetjw, ali naj>r<\j jtoslanemu denarju : M. J. Holder's Wwe Marie Hölzer 11 ti re li li nil (miMwii rcn-Kuliriks-McdcrlHtf^ fn griisü, KnikiiH (>.-s(. IHi^clsj;. 7%, Si. Scliiistliiugiissc M. /iiliiK<'itolj r,. kr. državuili uiailnikov. 1 Ilustroviiui cenlk ur iu /iHtulnc if rut is. Zastopniki se iščejo. Sličuo anoceno so ponarejene. Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. ,Uza emna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska ceta 19 — v Medjatovi hiši v pritiičju — Dimajska cesta 19 "Vsprejenia: 1. Zayarovanja vsakovrstnih poslopij, premicnin in pridelkov proti požarni skodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poškod- bi in 3. Zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno za- varovalnico na Dunaju za življenje in za nezgode. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- rovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taedina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanje pod tako ugodnimipogoji, dase lahko tneri s vsako drugo aavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem popolno varnost. 9F Svoji k svojim! TPB Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst, Via Valdirivo 16. Rqjaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici! Na prodaj je pod vipavskim Sv. Križem lepa, z vsem preskrb- ljena kmetija, obsežna za veleposeslvo. Natančneje se izve pri g. Iv. Makaroviču na Sv. Gori pri G!oriel. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Gorki ulica Vetturini št. 3. ! 9CerxtFaIua posojilnxca, registrovana zadruga v Qoriei, ulica Yctturini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 no mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obreslmi vred, za vsakib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 no menice pa 512"(15 no vhnjizbo po S°|o z 1|,8°|o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! EDO kroilO uagrade izplačava vsakema, kdor dokaže 8 potrdili najine nove tmerikanske blagajne, da je knpil pri naju za 100 kron blaga. Proaiva aahtevati listke! " Pozor! Eno krono nagrade " Pozor! Eno krono nagrade! " Šlev. 2884 ""bp. J^azglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil III. in IV. četrtleta 1904, t j. mesecev julija, avgusta, septembra, oktobra, no- vembra in deeembra istega leta začne v pondeljek, 15. oktobra 1906 ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke. sobote in ponedeljke od 9. ure zjutraj do I popoludne. Ravnateljstvo zastavljalnice. V G-orici, 15. septembra 1906, Franc Podberšič avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica, Tržaska cesta štev. 17. priporoča slavnemu občinstvu za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov bodisi priprostih, ali finih iz kraš^ega kamna najboljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za kuhinje, itd. itd. Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamnoseško stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. Jako izdatno sredstvo proti jyllldulMll 111 lil I dll 11 JÜ Ulllll IJ U lilJvl/ v 0 1 VI / je liker GODINA, katerega napravljala v Trsin lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona delta Salutte" pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, lekarna „AH' Igea" t nlici Fcrnelo žt. A. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom poäte se ne poäilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako*se dopošlje naprej 7 K, nakar se Btekleničice dopoäljejo franko in so v tem zneskn zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vBeh lekarnah.