jM Leto XI - Štev. 8 (248) ČEDAD, 30. aprila 1984 UREDNIŠTVO in UPRAVA Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Čedad - Via B. De Rubeis 20 ^ Tel. (0432) 731190 Izdaja mr-ZTT Poštni predal Čedad štev. 92 ' ' Casella postale Cividale n. 92 Tiskarna R. Liberale - Čedad 1° MAGGIO Klavrn propad protislovenske FESTA DEL LAVORO provokacije PRI v Špetru Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 500 lir Naročnina: Letna za Italijo 10.000 lir Za inozemstvo 15.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ ■ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr. 70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI : mm/st + IVA 18% legalni, finančni, upravni L. 500 mali oglasi 300 L. beseda, osmrtnice in zahvale a moduli 1. Maggio, Festa dei lavoratori, occasione per ritrovarsi a distanza di un anno e fare il punto della situazione economica e politica. Occasione per ritrovarsi con il comune denominatore di essere stati, essere o diventare domani dei lavoratori. Ritrovarsi convinti di essere portatori di quel «fattore» lavoro, che da una parte dà dignità aM’uomo e dall’altra sta alla base di ogni tipo di progresso. Il 1° maggio festa del lavoro oggi è un momento per ribadire la volontà dei lavoratori di difendere il diritto al lavoro, ad un lavoro più sicuro e sempre più umano e ad una giusta retribuzione. Un momento per chi non lavora più per ribadire la volontà di non essere messo in disparte e di voler ricevere quanto necessario per vivere decorosamente e con tranquillità. Un momento per chi non lavora ancora, per chi non riesce a trovare lavoro, per chi /I lavoro l'ha perso per riconfermare il proprio diritto di lavorare, di essere quindi protagonista della vita socio-economica. Il 1° maggio in Benecia è un momento per riaffermare la volontà dello sviluppo economico, per richiedere la creazione di posti di lavoro in loco, per non dover più e-migrare. Significa essere per la tutela globale degli Sloveni anche perchè questa vuol dire tutela del territorio, del lavoro esistente e sviluppo sociale ed economico. Vuol dire che noi abbiamo fatto, facciamo e faremo la nostra parte e chiediamo che lo faccia anche lo Stato, la nostra Repubblica per la quale siamo tutti uguali, senza distinzioni di sesso, razza, età, religione, lingua e cultura e che afferma di fondarsi sul lavoro. Večina prisotnih na srečanju zahtevala globalni zaščitni zakon ( Foto Remo Rucli ) Špeter Slovenov - Društvo Steilini, ki je v soboto 14. aprila priredilo v špetrski občinski dvorani posvet proti globalnemu zaščitnemu zakonu je doživelo pravi poraz, še večji poraz pa je doživel deželni odbornik republikanske stranke Barnaba, ki je zamenjal napovedanega poslanca Di Re in je govoril na temo «Ne zaščitnemu zakonu za Slovence videmske pokrajine». Zastopnikov društva in zagovornikov takega stališča je bilo malo kljub temu pa je bilaob činska dvorana nabito polna. Srečanja so se namreč udeležili številni zavedni beneški Slovenci, v pretežni meri mladi, ki so s ponosom nosili rumene kartončke pripete na prsih, kjer so zahtevali ta- kojšnjo odobritev zaščitnega zakona. Barnaba, ki je govoril v imenu PRI je predstavil stališča svoje stranke glede globalnega zakona. Le - ta naj bi pomenil racionalizacijo vseh obstoječih določil, ki sedaj ščitijo Slovence v Trstu in nekaterih občinah goriške pokrajine. Tega zakona pa vsekakor ne gre razširiti na videm sko pokrajino, kjer naj se lokalni dialekt in kulturne tradicije ohranijo na osnovi deželnega zakona 68. Zaščitni zakon pa, je med drugim dejal Barnaba, bi pomenil, dokler bo v Nadiških dolinah ena sama oseba proti njemu, vsiljevanje. Izrekel se je proti slovenskim šolam v videmski pokrajini, dejal je da bi bilo treba manjšino prešteti in da je 6. MAJA ob 15.30. uri v Telovadnici v ŠPETRU Dan slovenske kulture STOPIMO NA DAN Beneško gledališče, pevski zbori, Folklorna skupina, pesniki in... Pridite Vsi! 6 MAGGIO, ore 15.30 Palestra scuola media di S. PIETRO AL NATISONE giornata della cultura slovena STOPIMO NA DAN Beneško gledališče, cori, gruppo folkloristico, poeti e.... Siete tutti invitati! treba razčistiti nesporazum glede gospodarskega razvoja tega področja, vprašanje ki nima prav nič skupnega z zahtevo po zaščiti slovenskega jezika in kulture. Takoj po njegovem govoru so v razpravo začeli posegati Beneški Slovenci. Če je bil Barnaba v zadregi, ko je videl pred sabo desetine rumenih kartončkov, ki so jasno opozarjali na voljo večine prebilvastva, so ga še bolj zmedli kvaliteta posegov in dejstvo, da ni šlo za stališča določenih skrajnežev. Med drugim je namreč govoril grmiški župan Bonini, ki so ga prireditelji večkrat skušali prekiniti in je razložil stališče občinsega sveta glede vprašanja globalne zaščite. Skratka je Barnaba sam — nihče od prirediteljev in njihovih privržencev ni namreč zaprosil za besedo — branil stališča proti Slovencem in to v druščini, kjer so bili tudi taki, ki so se jasno opredelili za fašiste in ki ni upoštevala najbolj osnovnih demokratičnih pravil. Kako je srečanje potekalo dokazuje še sam zaključek. Nekaj minut pred deseto uro so nenadoma prekinili razpravo in to ko je že bil pri mikrofonu drug predstavnik krajevnih javnih uprav in sicer župan občine Dreka Namor in ko je zaprosil za besedo tudi špe-terski občinski odbonik Bla-setig. (jn) Beneška folklorna skupina ”2ivanit„ v Belgiji DEB’ BLUO ZA NJE BI ŠELE PLESAL Deb’ bluo zia nje bi šele plesal pod velikim tendo-nam, ki je biu nastavjen na placu blizu občine v Tami-nesu. An tele krat, ku že LETTERA APERTA ALL’ASS Andare o no all’incontro organizzato a S. Pietro contro la legge di tutela globale per gli sloveni della provincia di Udine? Siamo stati in tanti a porci Questo interrogativo perchè ci sono note le posizioni del Cir-°olo Stellini, la sua capacità di Sgomentarle e soprattutto di confrontarsi democraticamente. Del resto ha potuto verificarlo di persona anche Lei. Se abbiamo deciso per il si è stato perchè pensavamo di poterci confrontare con Lei, assessore Barnaba, in quanto rappresentante di un partito, quello repubblicano, che ha presentato un'interrogazione parlamentare contro la tutela globale per gli sloveni della provincia di Udine. Volevamo soprattutto noi giovani, che in quella sala costituivamo i due terzi del pubblico, manifestare le nostre posizioni, illustrare le nostre richieste e non solo con il cartellino giallo appuntato sul petto su cui era scritto «Tutela globale si». Volevamo capire come mai il suo partito che si professa laico e democratico sia intervenuto così pesantemente su questioni che riguardano la nostra vita, il nostro futuro, il futuro della nostra comunità, quella dei numerosi circoli culturali che da anni lavorano sul territorio aggregando sempre più gente, quella degli ex emigranti, quella dei nostri sacerdoti, quella di parte dei nostri sindaci e pubblici amministratori, di una larga fascia della popolazione quindi, che pur nella diversità degli schieramenti politici e delle posizioni ideologiche, è su posizioni unitarie nel richiedere allo Stato l’attuazione dell’art. 6 della Costituzione anche nella provincia di Udine. Ma lei, assessore Barnaba, non è venuto a discutere bensi a tenerci una lezione, da cui risultava, in primo luogo, che la tutela globale è un «male» da cui bisogna guardarsi bene. Tant'è vero che la sua estensione alla provincia di Udine avrebbe il significato di una coercizione se anche un solo cittadino vi fosse contrario. Ma su quale principio morale, politico e giuridico si basa tale affermazione? Ha affermato che per la tutela del nostro «idioma» è sufficiente la legge regionale 68. Ha detto no alla istituzione di scuole slovene nelle Valli del Natisone, giocando anche Lei sull’equivoco dell’obbligatorietà. Tanto più che lo sloveno dal punto di vista della sua diffusione, dell’utilità anche ai fini dello sviluppo economico è poco interessante, ha sostenuto, aggiungendo che il problema dello sviluppo economico della zona, (su cui pur concordava) non ha nulla a che vedere con la tu- (Continua a pag. 2) miesca otuberja lanskega lieta so naši emigranti pru lepuo sparjel našo folklorno skupino, ki je šla plesat na veliko festo, «Week-end multiculturale», ki je potiekala od 6. do 8. obrila v telin kraju. Organizu jo je Permanentni odbor za izseljence (Comitato permanente degli immigrati), ki združuje vse asočjacjone od emigrantu kraja «Basse Sambre». Med telimi je tudi Zveza beneških izseljencev, an pru tela asočjacjon je povabila Beneško folflorno skupino Zivanit za raprežentat na teli festi Slovienje. Iz Vidma smo odpotoval v petak 6., v Tamines smo paršli v saboto 7. opudan. Popudan pa smo se že uša-fal pod velikim tendonam. Zastrašli smo se, kar smo zagledal oder: je biu takuo velik an nas je bluo takuo malo (štier pari), smo se bal, de se zgubmo na njim! Okuole an okuole so bli «stand» asočjacjonu, ki so napravle tel praznik: Zveza beneških izseljencev, Maro-kini, Zene iz raznih kraju Italije, Turki, Lah. Vsak je predaju tipične prodote njega kraja. V bližnji sali pa je bla na permanentna razstava o zgodovini emigracijona: slike, dokument, an kaka posebna sto-rja. Ko smo se napravjal za nastopit, je pieu an pevski zbor malih taljanov. Buj se je bližala naša ura, buj smo se tresli: če na nin kraju smo se čul nomalo buj sigurni zak smo viedli, de naši emigrant nieso vidli ure an cajta čut Eziovo ramoni-ko an videt naše plese, na družim smo bli zaskarbjeni (Nadaljevanje na ?.. strani) LETTERA APERTA . . (Continuazione dalla 1a pag.) tela della lìngua e della cultura. Ma lo sviluppo, gli interventi in campo economico, ci permetta di ricordarLe assessore Barnaba, per non essere di stampo colonia-lista devono inserirsi in un rapporto organico con il territorio di cui lingua e cultura sono una espressione fondamentale. Ha parlato inoltre di censimento etnico. Nei pochi interventi che ci sono stati permessi, l’incontro si è infatti concluso bruscamente a poco più di un’ora dall’inizio, mentre si stava avvicinando al microfono il sindaco di Drenchia ed aveva già chiesto la parola un assessore del comune di S. Piero, nei pochi interventi dunque e in un clima tutt'altro che sereno, abbiamo cercato di chiarire una problematica molto ampia e complessa, Lo ha fatto tra gli altri il sindaco di Grimacco, ing. Bonini, che ha presentato pur tra le numerose interruzioni un documento a favore della tutela globale votato dal consiglio comunale. Il «problema sloveno», ha detto tra l’altro, esiste e tutti ormai concordano nel sostenere che la ricchezza culturale e linguìstica della nostra comunità va difesa. Ma come? La difesa del dialetto è inaccettabile come dimostrano gli ultimi 40 anni della nostra storia. Gli Sloveni della provincia di Udine chiedono che nel quadro della legge di tutela globale si provveda a tutelare e sviluppare il patrimonio linguistico e culturale; che si aprano delle scuole dove avviare i ragazzi all’istruzione slovena sulla base dell’iscrizione facoltativa; che si provveda infine a risolvere i pesanti problemi sociali ed economici tra cui si dibatte la nostra comunità a causa di una programmata politica di disgregazione ed assimilazione. Tante sarebbero le cose da dire, ma vorrei concludere con le parole di uno degli organizzato-ri Renzo Marseu, che in apertura ha definito il convegno come un momento importante e decisivo per le nostre Valli. Aveva ragione! Sabato 14 aprile ha segnato infatti una pesante sconfitta del più bieco nazionalismo e dimostrato una volta di più che la gente delle Valli del Natisone non si lascia più intimorire dagli slogans, dalle minacce e dalle falsità ma che è divenuta, attraverso un lungo processo storico, un soggetto attivo che vuole decìdere della propria vita e del proprio futuro. Jole Namor Incontro a S. Pietro con il sindacato belga FGTB La crisi la pagano anche i nostri ex-minatori LETTERE AL La situazione politica attuale in Belgio, la politica e-conomica del governo e le restrizioni del gennaio dell’anno scorso che hanno colpito pesantemente i pensionati. Questo il tema di un’assemblea informativa organizzata sabato 14 aprile a S. Pietro al Natisone dal patronato INAC di Cividale a cui hanno partecipato anche rappresentanti del sindacato belga FGTB e che si inserisce nel quadro dei regolari rapporti tra le due organizzazioni ed i pensionati. Dopo il saluto porto ai numerosi partecipanti dal sindaco di S. Pietro Marinig, che ha illustrato quanto fatto dal-l’amministrazione comunale PONTEACCO Per H Natisone non si dorme I Una passeggiata ecologica lungo il Natisone sarà organizzata il primo maggio dal Comitato per la difesa del Natisone in collaborazione con il coro «Pod lipo» di Vernasse. Questa iniziativa è stata proposta ed accolta in una riunione del comitato svoltasi a Ponteacco. Il comitato ha preso anche altre decisioni opportune dopo venti giorni dalla visita -sopralluogo svoltasi presso il municipio di Cividale alla presenza dei rappresentanti del Genio civile, del magistrato delle acque, dei dirigenti del Consorzio Acquedotto Poiana e con la partecipazione di una trentina di rappresentanti di enti oppositori. Questi hanno puntualmente ribadito i pericoli dell’operazione del Poiana di sottrazione di altra acqua al Natisone nei periodi di magra: gli effetti sono già sotto gli occhi di tutti. Gli intervenuti a-vevano anche indicato alternative pratiche ed economiche al consorzio Poiana, ma la cosa è stata avviata al ministero dei lavori pubblici che dovrà decidere. Questa decisione non lascia certo tranquilli quelli del Otroški kotiček Dragi otroci, tokrat smo vam pokazali nekatera orodja. Gotovo jih poznate. Zraven smo napisali njihova imena, vi pa dajte pravo ime k pravemu orodju. In da ne bo prehitro konec, napišite še, kdo s temi orodji dela. In ko smo že pri delu, nam napišite še, kdaj se pri nas in drugje po svetu praz- nuje praznik dela (tudi to seveda veste, saj ste tudi vi, ki se vsak dan v šoli trudite, delavci in zato ta praznik praznujete tako, da ne greste v šolo). No, zdaj pa je res konec. Kot vedno, bo tudi tokrat počakalo na tiste, ki nam bodo vse to napisali, v našem uredništvu lepo darilce. (CD3< dleto, grabje, kladivo, klešče, oblic ali skobelj, srp, sveder, šilo. comitato. Tutt’ altro: essi temono che Roma sia troppo lontana per capire il problema e per ricordarsi che quello del Natisone è un parco naturale vincolato da leggi nazionali e regionali e che quindi vanno rifiutate operazioni di prelievo idrico perlomeno avventate, come quella prospettata dal progetto del Poiana. Perciò il comitato interverrà direttamente presso il ministro dei lavori pubblici, informando i parlamentari e le forze politiche della Regione e chiedendo a questi un intervento più deciso per evitare il peggio. Se necessario il comitato si darà veste giuridica costituendosi anche legalmente perchè alla determinazione con la quale porta avanti la sua lotta corrisponda una maggiore rappresentatività nelle sedi politiche. Azienda di soggiorno : quali iniziative per 1*84 Il calendario delle manifestazioni per l'anno 1984 dell'Azienda autonoma di soggiorno e turismo di Cividale e delle Valli del Natisone prevede per Cividale: Rievocazione storica Epifania, Mostra topografica dalla preistoria all'ultimo piano di urbanizzazione, Campionato triveneto di scherma, Concerto «La Fenice» di Venezia, Concorso ippico interregionale e nazionale, Corsa automobilistica Cividale - Castel-monte, Rally Ca^so Colli orientali, Mostra internazionale Vini D.O.C., «La cetra dei piccoli», Mostra artigianato artistico, Corsa ciclistica nazionale ed il Concerto di Natale; per S. Pietro ai Natisone: Festa della gubana. Mostra-mercato frutta e miele (festa Castagne e Ribolla), Caccia al tesoro triveneta; Ver-nasso: Festival sul Natisone; San Leonardo: Festa di S. Rocco, «Tut-ticori»; Prepotto: Cross moto d'epoca in occasione Mostra dei vini; Torreano: Festa dello scalpellino; Grimacco: Festival della canzone dialettale a Liessa (Senjam beneške piesmi), Festa di S. Giacomo (Sv. Jakob); Drenchia: Corsa ciclistica Udine - Casoni Soiarie; Pul-fero: Festeggiamenti del lunedì dì Pasqua, Visita alle grotte di S. Giovanni d'Antro; Savogna: Festa della Montagna (M. Matajur). 38 Conferenza regionale deiremigrazione La terza conferenza regionale dell'emigrazione avrà luogo nella primavera del 1985. La giunta ha approvato la delibera a tale riguardo proposta dall’essessore all'emigrazione Antonini che nell'ultima riunione del comitato regionale a-veva rilevato che dopo quattro anni e mezzo dalla seconda conferenza di Udine appariva opportuno predisporre I’ organizzazione del terzo incontro come momento di dibattito con gli emigrati sul lavoro fin qui svolto. per favorire il rientro degli e-migrati e quello del presidente dell’ Unione emigranti sloveni Walter Drescig, ha preso la parola l’avvocato Calamera che segue per conto della FGTB le pratiche pensionistiche presso il tribunale del lavoro. Questi ha illustrato i tagli del governo in campo economico e la discriminazione nei confronti dei lavoratori e dei pensionati. Per quest'ultimi è stato per esempio fissato il tetto delle pensioni che non deve superare i 731 mila franchi, mentre le malattie professionali non possono essere più cumulate oltre il 100%. A conclusione dell'incontro, il presidente del sindacato belga FGTB, Lucien Charlier, ha consegnato un riconoscimento a 11 ex emigranti iscritti da 25 anni al sindacato stesso, 7 ex minatori premiati sono sloveni e cioè Elio Qualizza di Stregna, Ne-lio Bertolutti di Faedis, Renato Scrignaro di S. Pietro, Aldo Cernoia di S. Pietro (Cividale), Armido Predan di Stregna (Manzano), Alessandro Stulin di Stregna e Edoardo Manzini di S. Pietro. Sono stati insigniti inoltre Aldo Poiana di Faedis, Celestino Tabacco di S. Maria La Longa, Alvarino Fabbro di Pozzuolo del Friuli e Costante Loren-zetti di Pordenone. PSI za razvoj kmetijstva Krajevna sekcija PSI je priredila javno razpravo o možnostih gospodarskega razvoja Nadiških dolin. Zupan občine Špeter Slovenov Giuseppe Marinig je na sestanku dejal da je bilo kmetijstvo na tem območju svoj čas zelo razvito in da so posebno z jabolki in kostanji zalagali vso videmsko pokrajino. «Industrijski razvoj je postopoma odpravil kmetijske dejavnosti. Vendar pa sedanja gospodarska in družbena kriza narekuje povratek k nekaterih kulturam in zlasti k pridelovanju sadja, za katerega v Nadiških dolinah obstajajo ugodni klimatski pogoji», je dejal župan Marinig in predlagal, naj bi v tej dejavnosti zaposlili predvsem mladino, kar bi po eni strani zagotavljajo zaposlovanje, po drugi strani pa bi preprečevalo njeno izseljevanje. Deželni socialistični svetovalec Ferruccio Saro pa je dejal, da bi s kmetijsko rastjo lahko preprečili sociogospodarski propad deželice pod Matajurjem. «Resno se moramo lotiti pogoz-davanja. 2e res, da imamo dokajšnje gozdno bogastvo, vendar ga, kljub povpraševanju naše industrije po lesu, slabo izkoriščamo», je dejal deželni svetovalec PSI Saro. Predlagal je komasacijo zemlje, namakanje in izgradnjo takšnih infrastruktur, ki bodo izboljšale kmetijski donos. «Ce ne bomo hitro ukrepali v korist kmetijstva, bomo povzročili nadaljnjo in morda nepopravljivo škodo gospodarstvu in zaposlovanju v teh krajih», je ob koncu dejal Saro. Per il 1984 17 miliardi alle comunità montane Per il triennio 1983-1985 le comunità montane riceveranno dalla amministrazione regionale 52 miliardi: di questi, 17 saranno distribuiti entro quest’anno, gli altri nel-l'85, Di questi interventi finanziari, che saranno assegnati alle zone montane in base alla legge regionale 70 dell'83 (attuativa della 828) e della distribuzione di tali risorse si è discusso in un incontro svoltosi a Udine ed al quale hanno partecipato il vicepresidente della giunta regionale Zanfagnini, l'assessore alle foreste ed agli enti locali Vespasiano, il presidente dell'Unione delle comunità montane del Friuli-Venezia Giulia Forabosco ed i rappresentanti di tutte le comunità montane. Chi sono quelli contro la legge di tutela globale? Dopo aver sentito alla televisione e alla radio e letto su giornali e manifesti che a S. Pietro si sarebbe tenuta una riunione sul tema «No alla tutela della minoranza slovena» sono andato a S. Pietro. Mi sono fermalo davanti al municipio e subito una gentile signorina mi ha presentato un cartellino giallo che mi ha fatto piacere: sopra c’era sciitto «si alla tutela globale». Subito dogo sono entrato nella sala soprattutto per vedere le facce degli «italianissimi». La sala fu ben presto piena, ma guardandomi in giro ho visto che erano quasi tutti con il cartellino giallo, cioè quelli per la minoranza slovena. Dopo aver aspettato un po’, il presidente dello Jacopo Steliini ha aperto con uno stentato italiano la seduta, ma subito gli ha dato una mano una vecchia conoscenza, Renzo Marseu che dopo aver combattuto fino all’ultimo nella repubblica di Salò si è messo a combattere la lingua slovena nelle Valli del Natisone. A un certo punto scorgo pure una fila di maestre con i capelli bianchì che gli battevano le mani. Anche queste mi ricordavano qualcosa: negli anni 30 quando si andava a scuola ci obbligavano a parlare solo in italiano, noi non sapendolo stavamo tutti come muti. Subito dopo ha cominciato a parlare l’assessore Barnaba, in seguito ci sono stati vari interventi. Ma quando ad un tratto qualcuno ha detto che queste persone contrarie sono solo dei nazionalisti è saltato su uno che ha detto di essere fascista e di essere contrario alla minoranza. E’ stato facile riconoscerlo: era un noto personaggio di Cividale. Ma guardandomi attorno ho notato parecchie facce di friulani che conosco perchè pure io sono dovuto venire nel Friuli per poter sopravvivere con la mìa famiglia. Ho notato perfino un consigliere comunale della DC di Moimacco con un suo amico. Così per finire quelli che sono contrari càia minoranza e che erano delle Valli erano pochissimi. La seduta si è chiusa con grande rabbia degli organizzatori che non hanno fatto neanche la relazione finale. Ora faccio un appello a tutti gli sloveni delle Valli del Natisone, a quelli che vìvono nel Friuli e ovunque nel mondo a tenersi uniti, a combattere quel nazionalismo che ci vuole distruggere. Vogliamo essere tutelati, vogliamo rimanere quello che siamo, bravi italiani ma di parlata slovena. Floreancig Giuseppe DEB’ BLUO ZA NJE . (Nadaljevanje s 1. strani) zak nas je bluo na malo (vie komponentu naše skupine so bli buni al pa so imiel težave na dieie) ma predvsem zak na festi so bli prisotni judje, ki z našo kulturo, z našim navadam nie-majo nič skupnega: Maro-kini an Turki. Ku deb’ na bluo zadost, nas je čakala še belgijanska televižjon, ki je posnela vso festo. Kar smo plesal, vsi so nam moc-nuo tukli na ruoke. Takuo smo useč an družim! Tuole nam je dalo kuražo an takuo smo jo zaplesal še dvakrat. Ezio je arztegnu an par krat ramoniko an vsi kupe smo šli plesat v salo, kajšan je uagu parjet pod paško an kakega Turka an Marokina: vse je šlo dobro napri. Kar so godli oni, smo se pa mi-druz potrudil plesat njih plese. Lepuo je bluo videt judi iz raznih kraju se dar-žat za ruoke, se kupe smejat, se zastopit an če jezik, ki guoriš je pru vsa na druga rieč. An mislit, de tle v naših dolinah se na zastope-mo še Slovienj med Slovie-nji. V nediejo smo se spet u-šafal pod tendonam. Pred naju je plesala foklorna skupina «La Rose» iz Vallonie. «Coritalia», an pevski zbor taljanskih izseljencev, je za-pieu an par piesmi. Na koncu smo spet nastopili mi-druz. Naši Benečani so moc-nuo tukli na ruoke an vriskal z nam. Vriskal so tudi Marokini, Turki an Lah. Zvičer, kar je paršla ura pozdravu, vič ku kajšan naših judi je imeu suze v oči-eh: saludajmi Tinaca, salu-dajmi tat, saludajmi naše doline... Z nami je šlo proč an kos Benečije, an kos njih zemje, ki jo takuo ju-bijo, ki jo nieso nikdar pozabil an če so jo muorli zapustit, kar so bli šele mladi. Troštamo se, de takale o-kažione se spet parkažejo. Radi puojmo plesat naše plese, radi puojmo piet z njimi naše slovienske piesmi, radi bomo jim nest nomalo beneškega duha. (dl) Stand Zveze beneških izseljencev na festi v Taminesu Na festi so se srečali člani Beneške folklorne skupine an mladi Benečani ki žive v Belgiji Spoznavajmo naše kraje MAŠERA - DUŠ Mašera, pri Maséri, od Maščre, maserski, Maše-rovci, ital. Masseris, 1981 111 preb.; avtobusna postaja tu; fara Tarčmun: občina, pošta, osnovna šola, zdravnik v Sovodnjem; sodnija in železniška postaja v Čedadu 20 km. Nadmorska višina 760. Gručasto naselje v prisojni pobočni legi na vzhodni strani Matajurja ob turistični cesti Sovodnje-Mata-jur, s katere se tu odcepita asfaltirana cesta na Jeroni-šče in gozdna cesta v Njiv-co in Planino; le-te se po-služuejo kmetovalci, ki imajo tu senožeti in gozdove. Zahodno od vasi teče potok Skavnjak ali Loški potok, ki ga imenujejo spodaj v dolini Aborna. Tu so imeli Mašer ovci mlin, ki je zdaj porušen. Na vzhodni strani pa se potoka Skrila in Močila stekata v Mieščah, ki se pri Jeroniščah izliva v Aborno. Edina značilna vzpetina v bližini Mašere je Kraguonca. Visoko nad Mašero (nadmorska višina o- doli 1200 m.) je krasna Laška dolina ali Polog s travniki in gozdovi, kjer seže do državne meje z Jugoslavijo. Na njej je neusahljiva mlaka Kaluž. V bližnjem okolišču so ledinska imena: Selišča, Pač Pod pač, Oton, Močila, Zuon-šča, Teja, Pod mejan, Kra-jac, Velika ravan, Vartača, Dolinca, Na medari, Čarie-šnja, Žrielo, Meje Polica, Njivce, Ravne, Skavnjak, Lazič, Kapusišča, Kaluž, Pod kalužan, V smriekah, Pri Tasah, Purovca, Pokriva, Puoje, Brieg, Smiekorce, Za drienan, Zelena, V patoce, Za krasjo, V planjah, Tamo-ršča, Murovca, Gošča, Pod murjo, Vrat, Klanac, Pod jamo, Skrila, Kal, Rep Glonji-ca, Ledina, Brežina, Flajš-njak, Pod grič, Dolina, Sried-nji varh, Za dol, Konjska uodà, Laz, Kladje, Debelo čelo, Paluoga, Modrasa, V stan’, Tlako, Dovac, Murove, Na Biertovin’, Triešinca, Vartačica, v Oplazu, v Madridu. Večino terasastih, njivic, kjer so do zadnje vojne še pridelovali rž, ječmen, pšenico in ajdo, so opustili in so zdaj tam travniki. Poslej pridelujejo le krompir, fižol in zelenjavo za lastne potrebe. Malo niže so svoj čas pridobivali nekaj grozdja. Vaška mlekarna predeluje mleko, ki ga v njo prinašajo tudi iz Jelin, Duša in delno iz Matajurja, dnevno okoli 500 do 600 litrov. Sadjarstvo kot na Tarčmunu ali v Čeplešišcah . Dve gostilni brez prenočišč, trafika, šolsko poslopuje je zaradi premajhnega števila otrok že nekaj let zaprto. Do leta 1981 je bil v njem nastanjen italijanski otroški vrtec, nakar so ga premestili v So-vodnjo. Leta 1971 je bila zgrajena Fa timski Mariji in sv. Valentinu posvečena cerkvica, v kateri je vsako nedeljo in zapovedan praznik maša. Sredi vasi je nad fontano (vodnjakom) okoli sto let staro leseno razpelo. Javna telefonska govorilnica. Vodovod speljan iz Njive in iz studenca Konjska uodà. Hiše po potresu obnavljajo, vendar nekatere še razodevajo svojstveno beneškoslo-vensko arhitekturo, na primer Gorcova hiša. Nekaj s slamo kritih senikov razpada. Na travnikih pod vasjo je mnogo kazucov (kozolcev), ki pa so slogovno siro-mašnješi od tistih na Gorenjskem. Le dva imata štiri kamnite stebre; streho pa Krije opeka. Druge sestavlajo preprosti stebri z oblokami in late. Nekdaj so na njih sušili pšenico, zdaj pa tudi seno. Na njivah je mnogo ostrovc ali kolov, ki rabijo istemu namenu. Tu je značilen priimek Massera, ki izhaja iz istoj-menskega poimenovanja kraja. Duš, pri Dušu, od Duša, duški, Dušanji, ital Dus, 1981 14 preb.: avtobusna po- staja Mašera km. 2,5; občina, pošta, osnovna šola, zdravnik Sovodnje km. 4; fara Tarčmun po cesti km 6, po stezi 1,5; sodnija, železniška postaja Čedad 16 km. Nadmodrska višina 613 m. Gručasti zaselek, v katerem trenutno bivajo le tri družine; stoji niže od Mašere na istem pobočju Matajurja ob asfaltirani cesti, ki pelje v dolino na Jeronišče in Sovodnjo. Na njegovi južno-vzhodni strani je vrh slemena Tarčmun, na vzhodno pa Loški potok, ki ga na Jeroniščah imenujejo Aborna. Vodovod * napeljan od Mašere. Bližnja ledinska imena so: V jačke, Planja, Robe, Duhovca, Krajac, Dobje, Dolina, Čarna uodà, Do-bičja, Za plazan, Na facale, Na novin’, Dol v čele, Pod vartan, Par Far naši ji, Laze Teja, V tarnji, V jami, Na poloze, Na briegu, Rosu rep, Vratič, Uerčove, Breškonica, Za krasjo, Par dobu. Dve družini se pretežno bavita s kmetjistvom in ima vsaka zelo funkcionalen hlev. Ker je svet položen in povezan s cestami, speljanimi po njivah in travnikih, uporabljata lahko nekaj kmetijskih strojev. Kot drugod se tudi tu ne posvečajo več sadjarstvu, ki je bilo svoj čas dovolj pomembno (češplje, jabolka, hruške, kostanj). Predvsem so sadjevec pridobivali iz drobnih hrušk «tebuk», ki so jih mastili v vdolbenih koritih prek kamnitega kola. Govedo pasejo najprej na bližnji Duhoviči, Zatem pa pri Jero-nijščah. Mleko vozijo v ma-šersko mledarno. Po potresu so vse hiše popravili. Na zunanjih stenah dveh hiš so bile freske sli-karja-naivca. Jakoba Mala-rja, a so jih z ene odstranili, po nemarnosti, med obnavljanjem. Značilen je priimek Dus, ki je istoveten s poimenovanjem zaselka, kar ni redek primer v Nadiških dolinah. B. Z. Iskanje korenin in potrditve Nekaj razmišljanj ob tečaju slovenskega jezika in kulture v Tipani Kot že mnoga leta doslej, tudi letos obstajajo na slovenskem etničnem prostoru v videmski pokrajini številni tečaji slovenskega jezika in kulture, namenjeni tistim, ki si želijo ponovno pridobiti, ali hočejo poglobiti svojie znanje materinega jezika. Tudi jaz poučujem na tovrstnih tečajih in sicer enkrat tedensko v lični beneškoslo-venski vasi Tipana. Ko sem se tja vozil ob torkih še predkratkim v popolni temi, zdaj še v somraku, saj se lekcije ali bolje rečeno srečanja na katerih skupaj gradimo novo znanje začno ob šestih zvečer, sem se vedno spraševal kaj pravzaprav pomeni mlademu človeku tečaj in zakaj žrtvuje nekaj ur svojega prostega časa za boljše poznavanje jezika, ki ga vsaj v narečni obliki še pozna in obvlada. Ali pomeni tečaj sprostitev, srečanje s somišljeniki, sredstvo za napredovanje na delovnem mestu ali pa razmišljanje o sebi in svoji identičnosti, o jeziku, ki ga govori ali, kar še posebno velja za Benečana, ki šivi v furlanskih mestih in vaseh, ga je nekoč uporabljal doma? Nekaj konkretnega torej ali nekaj kar spada v intimni svet posameznika, kar sega v zasanjana leta otroštva? Pa sem se odločil in kar neposredno poslavil vprašanje: zakaj vas tečaj zanima, katere so globlje motivacije za spoznavanjel ali poglablanje znanja slovenskega jezika? Odgovori so bili različni, ab-straknejši ali konkretnejši, toda je prava motivacija bila, vsaj zame precej nepričakovana. «Hodimo na tečaj — to je bilo mnenje prav vseh tečajnikov — da bi lahko globlje dojeli razliko, ki danes obstaja med domačo ogvorico in knjižno slovenščino, da bi v perspektivi obvladali slovenski jezik, da bi v tej fazi prebujenja lahko na tak način bolje ščitili in znali vrednotiti naše narečje. Tešimo tudi k pospeševanju njegove rabe v vsakdanjem življenju, ker je jezik brez enakovrednega položaja v skupnosti in brez nenehnega in nemotenega stika s standarnim jezikom, ki ga govore v matici obsojeno na propad». Ponovno oživljanje, ovrednotenje in raširjena raba narečja — tako menijo tipanski tečajniki — so temeljni predpogoji za ponovno uveljavitev domače kulture, za poglabljanje in potrditev istovetnosti. Marino Vertovec Beneško gledališče je razpisu konkorš za narlieuš komedijo al pa dramo v slovenskem dialektu na temo «Benečija donas». V tekstu muorejo bit predstavljeni problemi, težave, konflikti pru takuo an pozitivne reči, ki tičejo današnjo življenje tle par nas. Na posebna komisija bo zbrala narlieuš tekst. Autor udobi 300.000 lir. Teksti muorejo priti na naslov: Novi Matajur, via De Rubeis 20 - 33043 Cividale (UD) do 30. junija. Tekste se ne varnejo, ostanejo v arhivu Beneškega gledališča. Tekst, ki udobi, bo predstavljen na dan emigranta al pa na kakem drugem manifestacjonu. IZIDOR PREDAN PREPOVED IX. Drama Beneških Slovencev v treh dejanjih Kramaro (se odkašlja, pokusi kapljo vina in nadaljuje): Spet sem se varnu na problema principa in sem mu ci-tirau papeževe besede, s katerimi je povedau, da misijonarji ne muorajo pridgat ne telega ne drugega nacionalizma, pač pa samuo katoliško cerkev in Kristusovo učilo, v jeziku, ki ga govori narod, ljudje in da njemu, Papežu stojijo par srcu domači (indigeni) duhovniki. Ali dar jezikov, na binkoštni dan, na Ro-ženco, bi morau podpreti, pomagati teli tezi, al pa je bluo vseskupaj ena neumnost. Preanton: Bravo, si imeu korajžo. Kramaro: Mons. Pizzardo nam je od-govoriu, da tisti so bili drugi cajti, nakar sem mu hitro od-varnu, da je Sv. Duh zmjeraj tisti. Na tele moje zadnje besede, sta se smejala oba, Mons. Nogara in Pizzardo. Če je torej pridga vprašanje Božje pravice, sem dejau, bi rad videu Cerku, v svoji dolžnostni nepopustljivosti, da bi pošjala u mečeništvo (al martirio) svoje duhovnike za braniti in ohraniti to pravico. Mi nato smo parpravje-ni in to smo povedali našemu škofu. Parpravjeni smo vse, samuo, če bi nas škof uprašu. Gorenscak: In kaj je jau škof Nogara? Kramaro: Nič. Muču je. Na-tuo nam je teu dati njeke nasvete o pridgi, podobne kot škof Nogara v Vidmu. Zasto-pu sem, da ta človek nam ne bo u obedno podpuoro, sem ga pa vsedno povprašu, če je kajšno upanje, da se bo zbuoj-šu naš položaj po tratativah z italijanskim governam, na kar nam je hitro vzel zadnji trošt. Dejau je, da je dau ta ukaz — ordine direktno Duce — Benito Mussolini. Na tiste besjede, tam u tisti veliki in luksuzni palači, sem se čutu takuo majhan, ma takuo majhan, da še nikdar vič takuo. Z gospodam Zufferlijem srna zapustila škofa in kardinala Pizzarda razočarana, žalostna, obupno potrta, pa tudi jezna. U tistem momentu (pokaže s prstom) bi se biu rajš znajdu u tisti vaši mali škatli od tobaka, kot v tisti sveti, veliki luksuzni palači, gospod Prešandrin. Prešandrin: Grozno. Preanton: Obupno grozno. Gorenscak: Ma potle, kot srni zadnji krat povjedu, vas je sparjeu še kardinal Tardi-ni. Al imaš beležke (apunte) tudi o tem srečanju? Kramaro: Imam jih. Drugi dan po srečanju s kardinalom Pizzardom, srna šla z Zufferlijem spet u Vatikan. Zaprosila srna za sprejem pri Monsi-gnorju Tardiniju. Moram povedati, da nam je kardinal Tardini napravu utis, impre-šion dobrega, poštenega človeka. Povedala srna mu vse, kar se je bluo zgodilo en dan prej. On nam je jau, da se ne moremo nič čakat od Mons. Pizzarda, zatuo, ker nečje imet zmot in težav z Mussoli-novo diplomacijo. Svetovau nam je, naj pišemo Svetemu očetu — Papežu in naj ga direktno inforniamo o našem stanju. Povedu nam je še, da pisma, ki so pošjane papežu, jih sam prebere. Zatuo srna z Zufferlijem pisala papežu tole pismo, kot se glasi v italijanščini. Tle imam kopio. Na Gorenscak, preberiga ti, mene se je že posušu jezik (zadere kozarc z vinom in požre nekaj požirkov). Gorenscak: (Se odkašlja): Duga je. Kramaro: Pa se jo splača prebrat. Prešandrin: Saj imamo pu-no cajta. Gorenscak: (Začne brat) Ris. Pers. Beatissimo Padre, i sottoscritti sacerdoti, esercitanti il proprio ministero fra le popolazioni slovene della Arcidiocesi di Udine, mandati dagli oltre trenta confratelli della zona, ad incontrare qui a Roma, il proprio Arcivescovo, onde informare Lui ed insieme a Lui Vostra Santità della gravissima situazione creatasi nella Slavia italiana in seguito all’ordine tassativo e perentorio di S. Ecc. il Capo del Governo italiano circa la predicazione e I’ insegnamento della Dottrina cristiana unicamente e solo in lingua italiana (della quale ingiunzione accludono copia autentica), non avendo potuto avvicinare Voi, Beatissimo Padre, si permettono di esporre umilmente con la presente quanto appresso: Sottacendo il fatto che le ingiunzioni in parola ledono evidentemente l’art. 22 del concordato e schiantano d'un colpo la vita religiosa di una popolazione di oltre ventimila anime, debbono far presente che con questo provvedimento il Clero locale vien messo in una condizione di palese impossibilità ad esercitare il proprio ministero. Infatti, come deve il sacerdote istruire nella lingua italiana una popolazione che parla ed intende tutt’ora solo lo sloveno? E come deve uniformarsi alle regole della Chiesa ed in ispecie al Decreto «Quam singulari» sulla prima Comunione, se il bambino, appena in terza classe elementare comincia a balbettare l’italiano? Essendo proibita ogni parola nella lingua slovena, deve egli insegnare la lingua, nella dottrina, oppure le verità eterne? Qui i bambini, date le distanze, la pessima viabilità di montagna e I' inclemenza delle stagioni, cominciano a frequentare la scuola verso gli otto anni, cosicché il Sacerdote non può in alcun modo iniziare l'insegnamento religioso nella lingua italiana prima dei nove o dieci anni, nè può pretendere una congrua preparazione alla prima S. Comunione se non dopo gli undici anni. La popolazione medesima si sente crudamente colpita nel proprio sentimento religioso, in seguito all'interdizione assoluta della predicazione e dell’istruzione nella propria lingua, interdizione che non ha precedenti nella storia e depreca a-cerbamente, sia I' invadenza dell'Autorità civile, sia la remissività dei Sacerdoti in ciò che costituisce il patrimonio più sacro della Chiesa; per la qual cosa la medesima popolazione ha dichiarato di rifiutarsi a stipendiare più oltre il pròprio Sacerdote, quando questi non volesse più prestare il servizio religioso nella proprio lingua da essi intesa e parlata. Santità! Si è andati per le case a sequestrare il catechismo sloveno come fosse un corpo di reato; è successo il fatto che agenti intimidatori ed areligiosi si sono presentati nelle famiglie, ove si recita il Rosario in sloveno ogni sera ed hanno minacciato la denuncia se non l'avessero voluto smettere con quelle preghiere; è successo il fatto che dei bambini, invitati dai genitori a recitare le orazioni nella lingua in uso, si siano rifiutati ed hanno dichiarato di denunciare gli stessi proprii genitori, se essi avessero voluto continuare a farli pregare in sloveno... (Nadaljevanje prihodnjič) \ r/uuR sv ÉeoflB > 859 °S iiifp -, «■: LO SPORT RISULTATI la CATEGORIA Valnatisone - Flumignano 0-2 lla CATEGORIA Chiavris - Audace 2-1 Tavagnàfelet - Savognese 0-2 l!la CATEGORIA Colugna - Alta Val Torre 1-1 Pulfero - Savorgnanese 1-1 Alta Val Torre - Ati. Buiese 0-0 Serenissima - Pulfero 2-2 GIOVANISSIMI Valnatisone - Torreanese 1-2 ESORDIENTI Azzurra - Valnatisone 0-3 Valnatisone - Cividalese 0-1 PULCINI Stella Azzurra - Valnatis. 0-4 Valnatisone - Cividalese 1-1 MARCATORI 15 Reti: Fiorentini Flavio. 14 Reti: Barbiani Cristiano. 13 Reti: Jussig Ezio. 11 Reti: Chiacig Walter 10 Reti: Rot Žarko. 9 Reti: Clavora Mauro, Ba-lus Valentino, Chiacig Flavio, Del Negro. 8 Reti: Caucig Roby. 7 Reti: Zorzini Flavio. 6 Reti: Dorbolò Michele, Cernoia Claudio, Fiorentini Massimo, Trusgnach Gianni, Sedi Roberto. 5 Reti: Birtig Roberto. 4 Reti: Simonelig Marino, Busolini Vanni, Specogna Daniele, Bordon Daniele, Ipnotico Antonio, Szklarz Federico, Miano Massimo. 3 Reti: Dorbolò Emiliano, Paoloni, Trusgnach Gabriele, Zuiz Andrea, Terlicher Federico, Dugaro Antonio. 2 Reti: Dugaro Stefano, Paravan Alberto, Specogna Roberto, Boccolini Luigino, Costaperaria Guido, Vogrig Bruno, Pinatto Cesare, Cernoia Paolo, Flaibani Giorgio, Sturam Nicola, Cher, Pironio, Lendaro. 1 Rete: Onesti Cristian, lan-nis Elio, Mosconi Enrico, Scaravetto Claudio, Pozzi Roberto, Sittaro Ugo, Gariup Marino, Chiabai Adriano, Ble-dig Franco, Tomasetig Pio, Urli Luca, Tomasig Sergio, Relativo Mariano, Bordon Paolo, Cosson, Qualizza Stefano, Scuderin Andrea, Domeniš Andrea, Juretig Antonio, Busolini Mauro, Drecogna Edo, Coren Adriano, Comugnaro Antonio, Fontanini, Canci, Pi-cogna, Zogani Alessandro, Birtig Cristian. CLASSIFICHE la CATEGORIA Juniors 40; Cussignacco 37; Maniago, Valnatisone 36; Flumignano, Codroipo 28; Maianese, Spilimbergo 27; Julia 26; Sangiovanne-se, Pro Tolmezzo, Cividalese 23; Chions, Union 21; Visinale 19; Colloredo 17. Il* CATEGORIA Olimpia 43; Tavagnàfelet 39; Gaglianese 37; Reai Udine 35; Savognese 34; Natisone 29; Corno 27; Dolegnano 26; Stella Azzurra 25; Reanese 22; Torreanese 21; Buttrio, Audace 20; Nuova Udine, Faede-se 19; Chiavris 17. Ili* CATEGORIA GIRONE C Sangiorgina 37; Tricesi-mo 34; Pro Osoppo, Arte-mese 33; Colloredo M.A. 30; Forti & Liberi 29; Ran-gers 27; Alta Val Torre, Ci-seriis 20; Asso 17; Atletica Buiese 15; Donatello 12; Ancona 9; Colugna 6. GIRONE E Aurora 33; Manzano 31; Azzurra, Fulgor 30; Linea Zeta 28; Pulfero 25; Toglia-no 24; Savorgnano 22; Lau-zacco 21; S. Gottardo 20; Paviese 18; Serenissima 16; Nimis, Bearzi 12. UNDER 19 Classifica Finale Trivignano 41; Manzane-se 37; Cussignacco 32; Tarcentina 25; Percoto, Cividalese 24; Sangiorgina 22; Valnatisone 21; Stella Azzurra 25; Lauzacco 11; Medeuzza 9; Risanese 2. GIOVANISSIMI Classifica finale Torreanese 37; Serenissima, Manzanese 32; Percoto, Valnatisone 24; Buttrio 23; Cividalese 20; Azzurra 10; Gaglianese, Fae-dese 8; Aurora 2. ESORDIENTI Manzanese 26; Percoto 20; Cividalese, Valnatisone 19; Buttrio 17; Gaglianese 16; Lauzacco 15; Torreanese 14; Faedese 6; Azzurra 5; Moimacco 1. PULCINI Linea Zeta 20; Valnatisone 14; Cividalese 10; Moimacco 9; Gaglianese 8; Stella Azzurra 5; Azzurra, Aurora 4. Mirco Sturma, mezzala sinistra della Linea Zeta, ha il dono del goal. S. Pietro al Natisone - 1° Maggio ore 9 Per salvare il Natisone Marcialonga non competitiva S. PIETRO - LOCH KM. 16 - S. PIETRO - TIGLIO KM. 8 Tempo massimo 4 ore PASTASCIUTTA E PORCHETTA PER TUTTI BUON ESORDIO DELLA VALNATISONE SAVOGNESE-AUDACE IL DERBYSSIMO Nonostante l'estremo tentativo di anticipo da parte del portiere dell'Azzurra, Fiorentini da terra sigla la sua quattordicesima rete, poi seguita dalla quindicesima. TORNEO Di BUTTRIO ESORDIENTI Serenissima - Valnatisone 1-1 (1-0). Marcatori: al 1’ Marin (S); al 5’ del 2 tempo Zuiz (V). Serenissima: Galli, Coccolo, Livigni F., Burco, Mar-cuzzi, Scomparin, Marin, Livigni R., De Bellis, Braidotti, Tion. Valnatisone: Scuderin M., Straulino, Massera, Osgnach L., Iannis, Trusgnach G., Zuiz (Birtig), Dorbolò E. (Mari-nig M.), Fiorentini F., Domeniš A., Mottes (Relativo); 12 Scuderin A; all. Bernard E. Arbitro: sig. Cucchiaro di Udine. GIOVANISSIMI Serenissima - Valnatisone 0-0 Valnatisone: Specogna A., Trinco, Specogna R., Florean-cig A., Dorbolò M., Bardus, Zorzini, Dugaro A., Terlicher F., Barbiani, Floreancig F., Clodig L. (Moreale). All. Vida N. Serenissima: Francovic- chio, Juri G.P., Brocchetto, D’Osualdo, Marnassi, Nonino L., Canciani, Azzano, Juri A. (Scialino), Francescatto, Nonino G, Arbitro: sig. Caruso di Civi-dale. Buttrio 18 - Positivo l’esordio nel trofeo Vini Fanti-nel delle due formazioni giovanili guidate da Bernard & Vida, opposti ad una Serenissima maggiormente dotata sul piano fisico, non han- Domenica 29 aprile, alle ore 16.00 a Savogna presso il campo comunale ci sarà la gara di ritorno tra la Savognese e l’Audace di S. Leonardo. Le due squadre si trovano in due situazioni particolari: la Savognese è nelle prime posizioni di classifica sta disputando un ottimo campionato; l’Audace è invischiata nella lotta per la salvezza. All’andata ci fu la vittoria degli azzurri di Chiabai, con una rete di Chiacig Walter, con il rigore parato da D’Andrea a Bordon, quindi per i ragazzi di Qualizza c'è possibilità di restituire il torto subito alla andata. Lo spettacolo è assicurato con l’augurio che sul campo vinca il migliore! Una fase di Audace - Savognese della passata stagione. no sfigurato mostrando al folto pubblico presente scampoli di bel gioco con apprezzabile tecnica. Tutti hanno disputato un incontro dimostrando di non temere gli avversari nella gara dei giovanissimi un palmo su di tutti per Dugaro, Zorzini, Bardus e Floreancig F., mentre tra gli esordienti Trusgnach, Osgnach, Domeniš ed il «Pulcino» Emiliano Dorbolò. CAMPIONATO CSI Linea Zeta - formazione dell'ultima partita di campionato contro il Coop-Friuli di Brano, battuti per 6-0. In alto da sinistra a destra: F. Sosterò, M. Compagnon, A. Fan-na, Gibbi, Sturam, M. Sturma, Birillo con il preparatore dei portieri. Accosciati da sinistra a destra: T. Nicolettis, Mulinar, A. Treppo, L. Compagnon, T. Ivan, A. Deganutto, Domini, A. Micottis. La Linea Zeta di Campeglio ha segnato ben 43 goal su 12 partite ed è la miglior squadra in segnature. I migliori marcatori della Linea Zeta sono Andrea Fanna con 12 goal e Mirco Sturma con 11 goal. TERZO POSTO DI PIETRO IN SICILIA Positivo inizio del Trofeo rally Lancia Autobianchi A112-70HP per l'equipaggio COR-REDIG-ZUGLIANO che alla prima uscita della stagione, il rally Targa Florio, svoltasi in Sicilia a fine marzo, hanno subito saputo cogliere, pur senza forzare, un buon terzo posto che avvalora sen- 3a Coppa Altopiano Carsico Sagrado-S. Martino U nediejo 15. aprila je bla na goriškem gara di velocità in salita Sagrado - S. Martino - 3 Coppa Altopiano Carsico, organizirana od Scuderie North East an Club Fer rari Monfalcone. Konkorentu je bluo vie ku 200 med katerimi jih je bilo 25 upisanih u Scuderio Friuli iz Vidma an 4 un Scuderio Red White iz Čedada. Od Benečanu je partečipti samuo Pietro Corredig iz špietra z novim rumenim autom. Klasifikù se ja na 5 mesto gruppo 2 classe 1150 z 5 14”16. Garo je udobiu zlò poznan europski an italijanski kampion Mauro Nesti na prototipu Osella PA/10 z 3 30”22. z’altro le ambizioni di piazzamento finale nel trofeo A 112 che il pilota delle valli accarezza ormai da tempo. E' senz’altro un buon auspicio per il proseguimento del campionato, che per la prima volta, dopo sette anni di partecipazioni, Corredig abbia concluso la prima gara della stagione in maniera positiva dopo tanti ritiri e sfortune, con un piazzamento che oltre tutto è ben servito a collaudare la macchina, finalmente nuova, grazie sopratutto al consistente aiuto degli sponsor FRIULEXPORT Ud e Ts, TEAM MICHIELI, e SEGHERIA CORREDIG Cav. GINO, ed ottimamente preparata dal bravo Sartori. Dopo la lunga trasferta siciliana, se ne prospetta ora una altrettanto impegnativa in Costa Smeralda, questa volta in coppia con Zamparut-ti che vedrà comunque alla partenza un Corredig sicuramente convinto dei propri mezzi, e che, partendo tra i primi sullo sterrato sardo, a lui molto congeniale, saprà certamente regalare, ai suoi sostenitori molte soddisfazioni. Barbiani Cristiano contrastato da un giocatore della Torreanese. Qualla Fabrizio A.S. Pulfero 4 scuole di musica al concerto di primavera Conoscersi, capirsi e crescere assieme attraverso la musica «Questo concerto di prima vera è stato realizzato da 4 scuole di musica, da quella di Tolmino, di Ugovizza, di Trieste e la nostra. Non è un confronto agonistico: è un comunicare per conoscerci, per capirci, per amarci, per crescere: un programma meraviglioso pettina splendida giornata di Primavera». Con queste brevi ma significative parole di saluto del prof. Nino Speco-gna, direttore della scuola di musica di Ponteacco si è aperto domenica 15 aprile nella sala consiliare di San Pietro il concerto di primavera organizzato dalla scuola stessa. In una sala affollata di genitori ed educatori, tra gli altri era presente anche il presidente dell'Azienda di soggiorno Paussa, che hanno seguito con trepidazione esecuzioni più o meno impegnative, si sono esibiti ragazzi di diversa età e di diverso grado di preparazione con brani eseguiti per la maggior parte al pianoforte a 2 e 4 mani, ma anche alla fisarmonica, alla chitarra ed al flauto. Ed è stata proprio l’orchestrina di flauti della scuola di musica di Ponteacco che ha dato il benvenuto agli ospiti. Poi si sono via via esibiti i ragazzi della scuola di Ponteacco che pur lavorando in condizioni precarie, irrisolto è ancora per esempio il problema della sede incapace oramai di contenere gli oltre 40 partecipanti ai corsi, hanno dato prova dell’impegno e dell’entusiasmo con cui fin qui hanno lavorato. Al concerto, che è il terzo ormai di ques’an-no scolastico, hanno poi partecipato come si diceva i ragazzi di Ugovizza, quelli di Trieste e di Tolmino. E’ stato quindi un significativo incontro culturale con un buon livello qualitativo delle esecuzioni che hanno dimostrato la splendida capacità di esprimersi attraverso la musica che i ragazzi hanno acquisito, ha tra l'altro sottolineato il prof. Speco-gna. PRIMORSKA POIE LEP USPEH IN POZ ZBORA POD LIPO V TOLMINU Maila Ozbič in brat Marko iz šole Glasbene matice iz Trsta L’orchestrina di flauti della scuola di musica di Ponteacco ANCHE IL CAI REGIONALE PER LA DIFESA DEL NATISONE Il presidente della commissione regionale per la protezione della natura alpina (C.A.I.) prof. Gualtiero Simonetti ha inviato al Comitato per la difesa del Na-tisone la seguente lettera: «Nella riunione del marzo scorso la Commissione ha preso atto dell’ordine del giorno «Tutela del fiume Natisone« del Consiglio direttivo della Comunità Montana Valli del Natisone del 23.-2.-84; ritiene pertanto di appoggiare l’iniziativa di opposizione alla captazione . della sorgente Arpit. Si sottolinea inoltre la positività dell’azione di sensibilizzazione della popolazio- ne nei confronti della tutela del fiume Natisone, auspicando che questa si risolva anche in una cessazione degli scarichi abusivi che causano un grave deturpamento di tutti gli alvei fluviali anche a monte di Ponte S. Quirino». Letošnja 15. revija Primorska poje se je zaključila. V treh tednih, z dvanajstimi koncerti in preko 3.500 pevcev in pevk, je tudi letos povezala primoske kraje na obeh straneh meje in tako s pesmijo uresničila enotnost slovenskega prostora ob Jadranu, kjer sivimo Slovenci. Na tej manifestaciji še več let sodelujejo tudi pevski zbori iz Benečije. Letošnje revije se je udeležil mešani pevski zbor Pod lipo iz Bar-nasa, ki je 30. marca nastopil v Tolminu. Njegov nastop je zapustil prav ugoden vtis in to ne le pri poslušalcih. Glasbeni kritik Primorskega dnevnika Ivan Silič, ki je napisal oceno koncerta v Tolminu je svoj članek naslovil «Najbolj prepričljiv zbor iz Barnasa». V članku, kjer obravnava vse pozamezne zbore je napisal tako: «Mešani pevski zbor iz Barnasa je dosegel razveseljivo stopnjo pevske ubranosti, ki jo pogojuje čisto petje in homogenost skupin ter ne navsezadnje tudi še po naravi lepi, mladi glasovi. V tem se odraža tudi zelo skrbno pripravljanje in ob njem se razvijajoča sproščenost, ki se ob prisotni ob-čutenosti prevesi v predano kreiranje. Omišljeno in prepričljivo oblikovanje se je zrcalilo v celem sporedu, od preproste prve do tretje zahtevnejše pesmi. Mislim, da je ta zbor po pristnosti izraza in umetniški sporočilnosti bil na tem večeru najprodornejši. Želimo, nai ohrani in z enakim uspehom goji plemenito petje in naj tudi v bodočem stremi po čim večji glasovni dovršenosti ter poustvarjalni dognanosti». CRAS Dl DRENCHIA ORE 16 17* del Festa Lavoro Interverranno : Cesare Tomasetig Capogruppo PSI regione Veneto Franco Castiglione Sen. PSI FARMACIE DI TURNO Od 5. do 11. maja Čedad (Pelizzo) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Špeter tel. 727023 Od 12. do 18. maja Čedad (Fontana) tel. 731163 Manzan tel. 754167 Sv. Lenart, tel. 723008 Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente». GLI ACQUARELLI DELLA FLOREANCIG Si è conclusa il 15 aprile la mostra di acquerelli della pittrice Claudia Raza Flo-i reancig presso la galleria di arte «Paolo Diacono» di Ci-vidale. Claudia Floreancig vive ad Aurisina ed è da tempo associata all’associazione artisti della Benecia. Ha già tenuto moltissime mostre personali in tutta la regione e diverse mostre di gruppo anche in Slovenia. A Cividale ha esposto una collezione di acquerelli, tecnica nella quale Claudia ha avuto modo di trovare un eccezionale mezzo espressivo per la grande varietà di velature, accordi, contrasti chiaroscurali e l’immediatezza della pennellata. Le variazioni sul tema carsico sono illimitate: una natura piena di contrasti, sia fisici che coloristici, viene a suggerire alla pittrice innumerevoli momenti di suggestione ed intesa. Le pietre corrose dal vento, la brulla vegetazione, gli orizzonti improvvisi rivivono così nel tocco rapido e suadente dell’acquerello. La pittrice Claudia Raza Floreancig ha dedicato alcune delle sue opere alle Valli ael Natisone, partecipando anche alla ex-tempore presso Ut Beneška galerija in giugno. Paolo Petricig PISE PETAR MATAJUR AC Sovà v tabernakulu S. Pietro al Natisone MOSTRA Dl LIPOVEC Anche attraverso l’arte si possono consolidare i rapporti fra le genti di qua e di là del confine; anche l'arte è motivo di scambio culturale e di conoscenza reciproca. Questo il senso degli interventi svolti alla vernice della mostra del pittore sloveno Dušan Lipovec presso la Beneška galerija di S. Pietro al Natisone. Il giovane artista espone una serie di freschi paesaggi ad acquerello e tempera, alcuni dei quali dedicati alle Valli del Natisone che il pittore ha visitato la scorsa estate. Presentati dal presidente dell’Associazione Artisti della Benecia, prof. Paolo Petricig, hanno preso la parola il prof. Giorgio Banchig, redattore del Dom, e l'avv. Enrico Bulfone, vice presidente della Giunta provinciale di Udine. Banchig, con semplici ma significative espressioni, ha sottolineato il ruolo degli scambi culturali nella crescita politica della minoranza slovena, tuttora in attesa di una sua tutela globale. Bidfone ha dichiarato la volontà della Provincia ad assecondare con interventi concreti lo sviluppo economico, culturale e sociale della Slavia friulana. Presenti alla vernice il sindaco di S. Pietro al Natisone, Marinig, con gli assessori Adami, Blasetig, Qua-\ lizza e il consigliere Bruna Dorholò, il presidente della Unione Emigranti Sloveni, Drescig, e numerosi artisti soci del gruppo. La serata è stata conclusa dal noto trio musicale, composto da Lišo, Gušto e Mario, che ha eseguito allegri ritmi popolari. P. P. Dragi bravici! Ni dugo od tega, ko se je zgodilo, kar vam donas napišem. U njeki domači fari, u naših dolinah, šivi mešnar pobožno življenje, živi pošteno in po kristjansko, se boji Boga, še buj pa svojega gospoda nunca, duhovnika, ki ga vsako jutro zbudi z zvo-nenjem jutarenc in mu vsako jutro služi pri maši. Pošten mož, tale naš mešnar, ima pa le eno napako, eno pečjo, kot pravimo po . starim u našem jeziku. Je lovec, jagar, ki lovi, ne strelja. Nima puške. Tajšan kot on, bi ne biu mogu spravit s telega sveta malih sar-njakov kol so jih tiste na Lesah, ki jih je z ljubeznijo rediu inženir Bonini, šindak garmiškega komuna. Ne, naš mežnar nima puške, on zna samo lovit in mislim, da iz tega izhaja po slovensko beseda lovec. On lovi. Nastavlja skopce, zanke (lače), hodi po stra-huolah bazgat puhe in išče sove-ciuke. In zgodilo se je — ne dugo od tega, kot sem povjedu — da je šu naš mežnar že ziu-traj lovit. Tale je njega navada. Troštu se je, da bo kaj- šno žvinco parnesu domov, še prej ko bo treba gospodu mašo služit. Na žalost ni bilo takuo. U njekim kostanjevim štrahuolu, je odkrit gnezdo sove. Strahu je biu pregla-bok, in čeglih je naš mešnar velik majstar u takih rečeh, je puno zamudu, prej ko je ujeti sovo. Kadar jo je imen u rokah je bluo cajt že jutarence odzvonit, zatuo ni imeu cajta jo nesti domov. Hitro je šu tt ejerku, a sova je bla problem. Kam naj jo loži? Ni bluo cajta za razmišljanje. Paršla mu je ideja: «Zaprem jo u tabernakul in kadar odzvonim jutarence, jo že kam spravim, dokjer ne pride gospuod mašavat.». In takuo je naredu. Pa nesrečja je tjela, da se je prav tisti dan gospod nunac zbuditi pred cajtam. Vse je zgledalo, da je slavo spati, ker se je jezno parbližu našemu mežnar ju in ga ošteu, okregu za reči, ki njeso funcionale u cerkvi. Potle se je začela maša in naš mežnar je pozabil na za-parto sovo u Tabernakulu. Ni bila nedelja, pa je bla vsedno puna cerku ljudi, ker je bla obletnica, maša za-dušnica, za bogatim gospodarjem tele fare. Vsi bi bli radi pri Svetei obhajilu, adni iz pobožnost drugi pa so želeli pokaži zlahti, kaktio jim stoji p\ srcu njih bogati, dragi pi kojnik. Kadar je mašnik pa, šu do tega, da bo obhaju, s je procesija ljudi spustil proti oltarju. Gospod mašnik odpre U bernakul, stegne roko, z uzdignit kelih in tedaj ga n< kaj opraska po roki. Ustrašu se je. Pogleda boi lepo v tabernakul in srečj se je z bul j debelimi očm kot jih je imeu on. «Čif, čif, čif, čif». Napra\ sova u tabernakulu, a buoi, duhovnik ni vjedu, kaj se m tar dogaja. Prestrašen se j obarnu pruoti ljudem in zi rju: «Dragi kristjani, pojdil domov, donas vas ne bot obhaju, zak je Buog jezen! Dragi brauci, Kadar so mi povedali tol zgodbo, sem pomislil: kakti bi bluo lepuo če bi se usa an tarkaj Buog razjezu u ti bernakulu in zagnu iz cerkv farizeje, kakor je nared Kristus. Nič hudega, če bi mu pi magala tudi sovà. Vas pozdravja Vaš Potar Matajurac KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH Miet 100 liet an se jih čut 20 Ker sam šla v Hrastovlje za se no malo poguorit z njo, jo nisem usatala doma. Bila je tu varte an je njekej pliela. Bi na bluo prou nič čudnega, če Anna Mosolo, Skavnikova mati, ne bi do-punla glih tiste dni, u petak 13. aprila, 100 liet. Za rojstni dan ji je družina parpravla pru lepo fešto. V kapeli na sred vasi je bila ob 5. popudan maša, potle pa se je vsa žlahta an vsa vas zbrala pred hišo, kjer je fešta šla napriej še puno cajta ob dobri kapljici vina in bogato obloženi mizi. Za veselje vsieh je še Mirko iz Topoluovega godu na ramo-niko. Paršli so pozdravjat nono Anno za nje 100 rojstni dan tud župan iz Svetega Lienarta, ki je dau u imenu komuna no medajco; par-šu je president Aziende di soggiorno iz Čedada an puno druzih štietih judi. Tar-kaj judi se je zbralo okuo-le nje an ona je miela no lepo besiedo za vsakega, de ni bluo moc guorit z njo. Zatuo sam šla do nje no malo dni potle an ku sam že poviedala jo usatala na varte. Usednle smo se pred hišo: mene je ponudla no lepo kandrejo ona je pa sedie-la na niekim nizkim stoli-ciam. Anna Mosolo je na maj-hina an drobna ženica, ma takuo frišna, zdrava, bistra an čiva, deb’ji na beden dau vič ku 70 liet. Puno reči sam jo nameravala uprašat. Kake spomine ima iz mladih liet, kuo je preživiela dvie svetovne uojske, kake navade, kake noše an plesi so imiel ker je ona bla mlada. Lieta 1900 je nona Anna bla že Čeča, miela je 16 liet, sem pomislila. Liepa parložnost, da puno neznanih reči za-viem, sam poštudierala tudi zatuo ker po navadi pravijo, de stari judje buj radi guore an se zmišljavajo od starih ca j tov an de ko gredo lieta napriej ratajo pozabljivi, imajo živ spomin za stare reči, ne vedo pa kaj se je gajalo malo dni priet. In tle sam doživiela parvo veliko presenečenje. Nona Anna ni guorila dost od svoje mladosti. Poviedala je kako mizerijo so tarpiel, kuo so judje muorli dielat, kuo so težkuo živiel. Poviedala je tud, de ankrat so judje go na vso mizerijo an lakot vsedno bli buj vesel an kontent ku donas. Ma do tle nič novega. Uprašala sem jo, kako je miet 100 liet «Ko jih miet 20», je odguorila. «Sam zdrava, nič mi ni. U mojim življenju nisem mai bila u špitale, na viem ka pride reč, de te glava boli, nisem mai iemala bednih zdravil». Se vam zdi, de so se reči zlo spremenile od takrat, ko ste vi bla mlada? «Ker smo bli mi mladi so komandieral bogati kimet, mi smo bh podloženi an smo težkuo čakal, de nas pokličejo v zor-nado. Donas je glih takuo. So veliki gaspuodje, ki glih takuo komandierajo an na dajejo diela te mladim. Poglede j, ki dost jih je brez diela, ki hode j o okuole an jim še pravijo, de so delin-kuent. Ma ta pravi delin-kuent so tisti, ki jim na pomagajo, ki jim na preskarbe diela». Narguorš skrivnost an posebnost none Anne pa se mi je zdiela tale: ona zna živiet donas, usak dan posebe, brez se obračat nazaj al pa gledat previč napriej. An od današnjega svieta vie vse, jo vse intereša an gleda tudi zastopit. Takuo de smo se na dugo poguorjale o Arde-čih brigad, o Curcio, o tistih ministrov, ki kradejo, ki so upleteni v škandale an se ni-mer uon zmažejo, na gredo v paražon ker sodnikom manjkajo nimer dokazila, prove. Kaj mislite od te mladih? «Buožci. Niemajo zdravlja an niso veseli. Soudi na manjkajo, ma se se na znajo vič divertit». Kako riceto mate, kuo bi podučila judi, de bojo takuo na duzim živiel ku vi. «Oh... donas na obeden vič dočaka 100 liet. Judje na žive vič zdravo. Jedo slabo, kupavajo reči že parpravje-ne, škatolete al pa take reči, ki so pront u njekaj minut. Minestron kupiš že parpra- vjen, ga samuo varžeš u vrielo uodo, ga no malo pokušaš pa je... Ma je vse u-metno, artificial. Druga rieč, ki diela veliko škodo je de donas na beden vič spije za-dost, ne otroc ne te velie. Vse noči hodijo okuole an malo krat spiejejo 8 ur, kuk jih potrebuje naše te-luo. Takuo, de so že otroc vederbani. še povarhu donas vsi žive v strahu». Nona Anna pa, ki čeglih se je rodila v furlanski družini lepuo guori sloviensko, bo še živiela j e j ala, mi smo ji pa obljubil, de drugo lieto pridemo spet na nje fešto. (jn) Na festi sta se fotografale narm lajša an narstarejša iz Hrastoviega: nona Anna an mala Serena Čepa-cova SV. LIENART Po dugi boliezni je v pan-diejak 9. obrila umarla v špitale v Mestre Irma Sibau poročena Babukhian. Imiela je samuo 50 liet. V žalosti je pustila moža an hčerko, ki žive v Iraku, sina Ara, ki živi v Sv. Lienarte an vso žlahto. Nje pogreb je biu go par Sv. Lienarte v srie-do 11. obrila. Puno judi ji je paršlo dajat zadnji pozdrav. KOSCA Je pasalo malo cajta od kar smo napisal, de je par Hloc gorielo, sada napišemo pa de je gorielo dol za Ko-sco. Tuole se je zgodilo v ne-diejo 15. obrila. Taflalo se je an par ur, dokier nieso gasilci vse pogasil. Pomagal so med drugimi tudi pompieri garmiškega kamuna. JEŠIČJE V saboto 14. obrila je v čedajskem špitale umaru Giovanni Predan - Tamažu iz naše vasi. Imeu je 70 liet. Pogreb je biu v Kravarju v pandiejak 16. obrila. Puno judi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav an se stisnilo okuole žalostne žene, sinov, hčer an vse žlahte. ŠPETER AŽLA V soboto 3. marca se je v čedajskem špitale rodila na liepa čičica, kateri so dali ime Chiara. Za tole rojstvo so vsi veseli, mama Pia Chiabai - štefnelova iz škrutovega, tata Mario Ga-landa, noni an posebno Silvia, ki je teškuo čakala sestrico. Mali Chiari, pru takuo tudi Silvi želmo puno liepih reči. SREDNJE DUGE-CUSSIGNACCO V četartak 12. obrila je v videmskem špitale umaru Mario Dugaro - Skaunjaku iz Duzega. Imeu je samuo 51 liet. V veliki žalosti je pustu ženo, Vigiuto žefacovo iz Gniduce, sina an puno žlahte an parjatelju. An Mario, ku puno drugih naših judi, je muoru iti šele mlad dielat v Belgijo. Na pogrebu, ki je biu v Cussignacco, kjer je že puno liet Mario živeu z družino, v saboto 14. obrila, je paršlo puno judi mu dajat zadnji pozdrav. Večina so bli iz naših dolin. Nieso mogli manjkat rudari (minatori) z galjardetam. Le one so ga nesli v prerani grob. PODSRIEDN.IE Do malo liet od tega Pod-srednje je bla na mikenavas, nimar buj prazna, z nimar manj judi, ku povserode po naših dolinah. Tu malo liet so postrojil an zazidal nove hiše, so se varnile iz sveta nekatere družine, adni so se poročil an so se začel rodit otroc, takuo de Podsriednje ratava narbuj živa vas našega komuna. Seda ima vas še adnega prebivalca vič, Luca. Rodiu se je v čedajskem špitale v saboto 7. o-brila. Srečan tata je Luigino Postregna-Kozliču, srečna mama pa Milena Duriavig -Drejčjova iz Dolenjega Tar-bja. Luca je dobiu na sviete še no sestrico, Eleno, ki glih tisti dan je imiela no lieto an pu. Mam an tat čestitamo, malemu Lucu sestrici Eleni želmo vse narbuojše v ži-vlienju, ki ga imajo pred sabo. GRMEK PLATAC - ČEPLEŠIŠČE DOL. BARNAS Za vese j e mame Daniele Vogrič - Arničicjova iz Platea an tat Elia Tau Puojah tih iz čeplešišč se je v pandiejak 26. marca rodila v čedajskem špitale mala Elisa Martinig. čičica bo živiela z družino v Dolenjem Barnasu. Kar se je rodila je pezala nieki čez 3 kile, ma do sada se je zaries lepuo porunala: pride reč de domači a j ar je zaries dobar, saj je šla za malo cajta živet v Platac. Danieli an Eliu čestitamo, mali Elisi pa želmo no dugo an srečno živlienje. 8. MAREC-DOBAR DAN ZA ROJSTVA V NAŠIH DOLINAH 8. marec, ku že vsi vesta, je dan žensk an adne žene naših dolin so ga pru lepuo praznovale: ratale so mame. Smo že pisali, de tisti dan se je v Vidme rodiu Stefano Oviszach, mama Sara Marchig iz Oblice, tata Paolo iz Puoštaka. V čedade se je rodiu Martino Panzani, parvi o-trok Giulia an Daniele Venturini iz Ažle. Martino bo živeu v Ažli. Le v čedajskem špitale je Ornella Sdraulig iz Ušivce rodila Luca. Srečan tata je Marco Susani. Luca bo živeu v Dolenji Miersi. Tisti dan so tudi ratal tata an mama Antonio Dugaro iz Ušivce an Daniela Perio-vizza iz Sauodnjega. Rodiu se jim je Andrea. Andrea ima še adnega bratraca, ki se kliče Roberto. Maman an tatan čestitamo, malim otročičam želmo no veselo an srečno življenje. Podbonesec A de je lahko takuo krast! Kako je plačevat guardja-na, de ti bo varvu tuoj magazin al butigo, to j e blaguo, kar tebe te nie, an glih on te ukrade! Že vič liet je iz niekih tovarnah (fabrikah) v čedade, Manzane, Moimaze zmanjkovalo blaguo. «Dielo» je bluo takuo lepuo nareto, de se nie moglo prit do tatu. Tele zadnje cajte karabinie-ri an policija so intensifikal indagine an takuo paršli do tatu... Veliko presenečenje! Tat je biu pru guardjan od Friulpol, Lorenzo Raiz iz ščigle (Podbuniesac). V njega hiši so ušafal za ma-lomanj 100 milj onu ukradenega materjala. Nomalo blaga so že varnil gaspoda-rjam, te druge je pa v kažer-mi čedajskih karabinierju. Zaki tkaj arme po naših dolinah? Pietro Qualizza, 32 liet iz Kravarja, nie viedu, ka ga je čakalo kar je šu h kara-binierjam v Sv. Lienart pravit, de je zgubu «denuncio» rivoltele, ki je biu kupu. Ka-rabinieri so lepuo pregledal vse kartamente, ma nieso u-šafal obedne denuncie, ušafal so pa letero, ki jim je poslala že 5 liet od tega vi-t demska kuestura, ko je biu Pietro kupu rivoltelo v nieki butigi v Vidme. Takuo so ga denunčjal za «detenzione illegale della rivoltella». Na tribunalu so ga obsodil na 4 miescu paražona «con la condizionale e la non menzione» an 100 taužent lir multe. * * * Tele dni so v videmskem tribunale imiel pročeš še dva puoba iz naših dolin: Dario Medveš, 27 liet iz Pod-varšč an Alessandro Mucig, 25 liet iz Tarčet. V njih hišah so bli špietarski karabi-nieri ušafal an mošket, no pušo Vetterling, kartuče an dva karikatorja za maškete. Obadva so bli obsojeni na 5 miescu paražona an na 200 taužent lir multe. So jim pa dali «la condizionale». Na fotografiji videmo štier generacjone Skavnikove družine Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna - Optika URBANCIGH (Dividale - Čedad Via C. Alberto 10 - Tel. 732230 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer edilvalli di DORGNACH RINO & C. a.a.s ČEMUR SV. LENART - 8. LEONARDO Tel. 0432-723010 Vendita materiali per l'edilizia Prodaja gradbenega materiala A utotraaporti A vtoprevoz