Občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka Občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka je bil v četrtek, 21. oktobra 1999, ob IS. uri v kapeli Loškega gradu. Zbora se je udeležilo okoli šestdeset članov. Predsednik dr. France Štukl je pozdravil navzoče člane, še posebej navzoča častna člana Jejo Jamar-Legatovo in dr. Branka Herčiča. akademika dr. Emilijana Cevca, podžupana Staneta Rupnika, direktorja občinske uprave Jerneja Prevca in druge goste. Predlagal je naslednji dnevni red: /. Pozdrav predsedniku 2. Sprejem sklepa za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu .j. Proglasitev častnega člana društva 4. Poročilo o delu Muzejskega društva (predsednika, tajnika, blagajnika in nad zornega odbora ter direktorja Loškega muzeja) 5. Razgovor o poročilih 6. Razrešttica starim organom društva 7. \ blitve novih organov Muzejskega društva Šk(jja Loka 8. Sklep o članarini 9. Slučajnosti K). \ ečer z diapozitivi Po uvodnem pozdravu predsednika in izvolitvi delovnega predsedstva občnega zbora je zbor v 2. točki dnevnega reda. po razlagi Pravilnika o društvih, ki dejujejo v javnem interesu (L'r. list RS 64 1999). ugotovil, da Muzejsko društvo Škofja Loka izpolnjuje vse pogoje za status društva, ki deluje v javnem interesu. Pri Ministrstvu za kulturo se zato vloži predlog za pridobitev tega statusa. V 3. točki je Muzejsko društvo Škofja Loka proglasilo akademika dr. Emilijana Cevca za svojega častnega člana. Predsednik dr. France Štukl je prebral utemeljitev in izročil diplomo. Utemeljitev: Dr. Ernilijan Cevc se je rodil S. 9. 1920 v Kamniku. Iz umetnostne zgodovine je diplomiral na FF v Ljubljani leta 1946 in prav tam leta 1952 doktoriral. Od leta 1950 je bil zaposlen pri Umetnostno-zgodovinskem inštitutu SAZU, katerega utemeljitelj je bil dr. France Štele. Tu je napredoval do rednega člana SAZU. Bil je Humboldtov šti pendist in je leta 198-t prejel Herderjevo nagrado, kar smo zabeležili tudi v LR. št. 31. 475 LOŠKI RAZGLEDI 16 Na občnem zboru Muzejskega društva Škofja Loka so proglasili akademika dr. Emilijama Cevca za svojega častnega člana. Listino mu fe izročil predsednik društva dr. France Šinkl (Foto Peter Pokom) Slavljenee je izšel iz mednarodno priznane Steletove šole. Tokrat pustimo ob strani njegova dela. ki so pomembna za slovensko umetnost, za njeno popularizacijo zunaj naših meja. in povejmo njegove zasluge za naš škofjeloški treisinški prostor. Za ta prostor ga je navdušil že njegov gimnazijski profesor matematike, l.očan Ivan Molinaro. pozneje na SAZU pa dr. Pavle Blaznik. Od leta 195 i je pisal v [.K. Kar dvakrat je podal kompleten umetnostnozgodovinski oris loškega gospostva, v 1. in 16. številki. S posameznimi razpravami je sistematično obdelal ves naš prostor. O teh zadevah bo še govor kdaj pozneje. Mislim da mi jubilant in občinstvo ne bosta zamerila kratkega spomina, Z današ njim slavljencem sem se posredno seznanil, ko sem v gimnaziji pri prof. Pavlovcu veselo prepisoval tekste za maturitetno nalogo o gotskem slikarstvu na loškem ozemlju. Nalogo mi je popravil dr. Janez Veider. ki je med mojimi okornimi stavki takoj odkril drugače pojoče. Kje si pa to prepisal? Povedal sem mu. da pri tir. Cevcu. Cevc je pa pesnik, je pribil. S tem me je starološki župnik opozoril na razliko med mojim in slavljenčev im pisanjem, me strokovno prijel in tudi povedal, kdaj in kako se prepisuje. Cevčeve poetične črtice Preproste stvari so mnogi mladi ljudje pozneje prepisovali, ko je šla zbirka med zamolčane. Tudi za to smo Vam hvaležni. Ob jubilantovi 70. letnici je dr. Ana Lavne zapisala v Loških razgledih, kar velja (udi za današnje slavje: '/.delom, ki ga je Emilijan Cevc posvetil Škof ji Loki, se je tudi sam za redno vtkal v njen spomin. 476 OBčsiZBORMIY.I:ISKE(;A DRI . od tega jih je 31 1 iz občine Škofja Loka, 1% izven občine Škofja Loka. Imamo dva individualna ustanovna člana in štiri častne člane. Evidenca se ne sklada povsem z dejanskim stanjem. Na sejah Izvršnega odbora smo se največ ukvarjali z Loškimi razgledi, tako z. vse bino, obsegom in stroški. LTredniški odbor LK minulega mandata so sestavljali: France Podnar. glavni in odgovorni urednik in člani: dr. Branko Berčič, A. Pavel Florjančič, Ludvik Kaluža, ki je tudi lektor. Svetko Kobal. dr. France Leben, Miha Naglic in dr. France Štukl. Številka 44 za leto 1997 je izšla na 387 straneh in je imela 57 prispevkov v šestih tematskih sklopih. Letnik 45 (1998) je izšel na rekordnih 479 straneh in je imel 46 prispevkov v petih tematskih sklopih. Loške razglede iz menjujemo z 176 naslovi, od teh 71 v Sloveniji. 105 pa s tujino. Po številu obravnav je bila na drugem mestu aleja portretov pomembnih Ločanov. ki naj bi po zadnji varianti (Vili Eržen) potekala po Šolski ulici. Občini smo pripra vili abecedni seznam osebnosti, ki po našem mnenju pridejo prve v poštev. To so: Anton Ažbe. Pavle Blaznik, Tine Debeljak. Ivan Dolenec, Cvetko Golar, Ivan Grohar. 479 IOŠK1 RA/(,LI IH t<> Anton Hafner, I-ran lesenko. Andrej Kalan, Andrej Karlin, Lovrenc Košir. Janez Evangelist Krek, France Mihelič. Gabrijel Stupica, Ive Šubic, Tone Logonder, France Planina, Ivan Regen in Ivan Tavčar. Za akademskega kiparja Toneta I.ogondra je že odlit portret in pripravljen podstavek. Za naslednjega, dr. Pavla Blaznika, našega prvega predsednika, je bilo za postavitev dogovorjeno že na zadnjem občnem zboru. Po predsednikovem in našem insi.stiranju je dobil Kamniti most tablico kulturnega objekta, na celovitejšo informativno tablo in dodatni zavarovalni tretma pa še čaka. 20. junija 1998 se je izleta Muzejskega društva udeležilo 50 članov. Na strokovni ekskurziji po dolenjskih Ireisinških posestv ih ( Klevevško gospostvo! smo si ogledali Gracarjev turn, grad Prežek, staro gotsko cerkev v kartuziji Pleterje. arheološke ostanke srednjeveškega mesta Otok (Gutenvvert) in ostanke gradu Klevevž pri Šmarjeti, V tretji bienalni vseevropski akciji Geotrip si je 15. septembra 1999 trideset udeležencev našega društva. Loškega muzeja. Loških kremenčkov in staršev ogleda lo Balantovo luknjo, ki spada v lubniški kraški jamski sistem. Finančno poročilo za led 1997 in 1998 1. PRIHODKI - članarina - dotacije Občine šk.l.oka - prodani Loški razgledi - prodane druge publikacije - prejete obresti - Občina Šk.l.oka /a OU.lel - prodani katalogi.pIak.Zamorc - prih.pret.letfodpis računa) - prenesena sred.pret.leta Skupaj prihodki 2. ODHODKI - pisar.mat..drugi stroški - postni stroški - str.plačilnega prometa - stroški tiskanja I.K - avtorski hon., pog.o delu - potni stroški - stroški raznašanja I.R -stroški za 60. let MI) - dotacije drugim (šola) Skupaj odhodki 3. RAZLIKA MED PRIHODKI IN ODHODKI -1.864.306.79 1997 202.000,00 2.560.465,00 1.493.500,00 55.700,00 54.543,10 3.000.000,00 234.600,00 - 2.709.028,77 10.309.836,87 1998 212.600.00 4.562.884,00 1.622.500.00 31.048.00 2.944,44 - S 1.421.00 352.950,00 -1.864.306,79 4.975.040,65 skupaj 414.600,00 7.123.349,00 3.116.000,00 86.748,00 57.487.54 3.000.000,00 289.021.()0 352.950,00 844.721,98 15.2M ŠIVA ŠKOF/A LOKA Poročilo nadzornega odbora Nadzorni odbor je bil izvoljen na rednem občnem zboru Muzejskega društva Škofja Loka oktobra 1997 v sestavi: Svetko Kobal, Vladimir Žužek in Miha Loboda. Dne 19. 9. 1998 je Vladimir Žužek umrl. zato je odbor potem lahko deloval le v < »krnjeni sestavi. Nadzorni odbor je tekoče spremljal delo izvršnega odbora. Večini sej tega odbo ra je prisostvoval tudi član nadzornega odbora. Seji.- izvršnega odbora so potekale redno in v skladti z društvenimi pravili. Dne IS. oktobra 1999 je nadzorni odbor na preskok pregledal finančno poslo vanje društva za leto 199"'. 1998 in delno 1999 in sicer v prisotnosti računovodkin- je Loškega muzeja. Marte Simonič. Nadzorni odbor je pri tem pregledu ugotovil, da delo pri knjigovodskem poslovanju poteka po predpisanem kontnem planu društ va, da je društvo poslovalo po predpisih in da so vknjižbe knjižene na podlagi vero dostojnih finančnih dokumentov. Celotno knjiženje je vodeno računalniško. Vsa dokumentacija je spravljena v računovodstvu Loškega muzeja, s čimer je dana možnost stalnega vpogleda v finančno dokumentacijo društva. V poročilu na občnem zboru društva v letu 1997 je nadzorni odbor ugotovil, da so preko društva potekale tudi določene obveznosti za izvajanje programa ob občinskem prazniku občine Škofja Loka. pri čemer so nastale določene finančne ob veznosti, ki niso bile v celoti pokrite z ustreznimi dokumentiranimi terjatvami in ob veznostmi. V teku leta 1998 je bil ta problem ob razumevanju občine ustrezno rešen, tako da je društvo že ob koncu leta 1998 poslovalo samo v okviru svojih finančnih možnosti in ttidi sedaj ni nobenih nepokritih terjatev ali obveznosti. V letu 1999 je bil uveden davek na dodano vrednost, ki je tudi v poslovanje društ va vnesel določene probleme in nejasnosti. Obvezniki za plačilo lega davka so vsi subjekti, katerih letni promet presega S milijonov SIT. V običajnih letih - tako bo tti di letos - Muzejsko društvo ne dosega takšnega prometa. Ker pa je promet Muzejskega društva v letu 1998, ki je po zakonu osnova za opredelitev, kdo je za vezanec, zaradi zgoraj omenjenega poslovanja, prekoračil S milijonov SIT, je društ vo postalo zavezanec za plačilo navedenega davka, kar pomeni, da bi morali pri prodaji Loških razgledov in drugih publikacij, ki so na zalogi, plačevati 19-odstotni davek. Nadzorni odbor predlaga, da se takoj izvedejo vsi potrebni koraki, da se ta vprašanja razčistijo. Poleg finančnega poslovanja je nadzorni odbor pogledal tudi poslovanje društva pri izdajanju Loških razgledov in drugih publikacij, ki jih ima društvo na zalogi: Vodnik po loškem ozemlju. Loško gospostvo (avtor Pavle Hlaznik). Škofja Loka. Selška in Poljanska dolina (avtor France Planina) in drugo. Nadzorni odbor meni. da bi bilo potrebno poleg rednega letnega popisa ttidi fi nančno ovrednotiti zaloge. Na podlagi ugotovljenega stanja nadzorni odbor predlaga občnemu zboru, da sprejme razrešnico dosedanjega Izvršnega odbora in drugih organov. Poročilo o delu Loškega muzeja Loški muzej Škofja Loka. ki na območju nekdanjega Loškega gospostva, oziroma na ozemlju današnjih občin škofja Loka. Železniki. Gorenja vas-Poljane in Žiri. skr- 481 LOŠKI RAZGLEDI «> bi za premično kulturno dediščino, je v letih 1998 in 1999 opravil vsa dela po zas tavljenih načrtih. Zlasti smo bili uspešni na strokovnem področju - pri tem mislim na obnovo stalnih zbirk, pedagoško delo in obisk v muzeju, postavljanje galerijskih likovnih in muzeoloških razstav, ter na osnovno notranje delo. to je zbiranje in evidentiranje premične kulturne dediščine. Med stalnimi zbirkami smo v letu 1998 obnovili klekljarsko in siiarsko zbirko in z novimi predmeti dopolnili zbirko novejše zgodovine. V letu 1999 smo obnovili plat- naisko in barvarsko zbirko. Po adaptaciji stropa v severovzhodnem traktu gradu smo posodobili še zbirke: Črna kuhinja, Svetila. Stavbarstvo. Poljedelstvo, Živinoreja in Promet. Na hodniku smo posodobili tudi galerijo likovnih umetnikov, loških rojakov. V tem letu smo pričeli s prenovo zbirke o malem kruhku in umetnem cvetju. Tako bomo spomladi leta 2000. ko bo še ta. zadnja zbirka obrti v etnološkem oddelku odpr ta, dokončno izpolnili program počastitve šestdesetletniee Loškega muzeja. V Galeriji smo imeli v letu 1998 devet razstav: o fotografu iz Puštalskega gradu Avgustu Bertholdu. likovno razstavo profesorjev Pedagoške fakultete iz Ljubljane, holandske grafike, tapiserije Silve Horvat, kiparsko-likov ni razstavi Petra Jovanoviča in Borisa Prokofjeva, Boleslava Čeruja, litografije svetovnega grafičnega festivala in likov no-dokumentarno razstavo Karla Plestenjaka. prvega ravnatelja Loškega muzeja. Tudi v Okroglem stolpu je bilo devet razstav: o loškem kremenu, fotografska Aleša Gregoriča in o Crngrobu, prirodoslovna Sokolarstvo na Loškem (s pred stavitvijo tlela in lova s sokolom), jubilejni razstavi ob 30-letnici društva Sožitje iz Škofje Loke in 100-letnici Zgodovinskega arhiva v Ljubljani (z enoto Skofja Loka) in o delti Rodoslovnega društva Slovenije (z. delavnicami). V letu 1999 smo v Galeriji pripravili sedem razstav: Društva likovnih umetnikov Prekmurja, fotografij Lada Jakše. grafik Franca Berčiča-Berka. Tomaža Gorjupa. Franca Novinca, filatelistično ob 50-letnici Filatelističnega društva Lov ro Košir Skofja Loka in dO-letnici Loškega muzeja, fotografij Žige Koritnika, del študentov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane in pregledno razstavo slik Iveta Šubica ob desetletnici njegove smrti. V razstavišču Okrogli stolp smo v letu 1999 pripravili sedem razstav: društva Loški kremen, prirodoslovno Ribištvo na Loškem, razstavo lesenih modelov za mali kruhek Petre Plestenjak-Podlogar, fotografij Petra Pokoma, ob 100-letnici Kmetijske zadruge Skofja Loka. razstavo o delu Gimnazije Skofja Loka. ter razstavo portretov slikarja Iveta Šubica. Pri vseh razstavah v tem obdobju so bili izdani zloženke in katalogi. V teh dveh letih smo pripravili prospekt o muzeju v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. Sodelovali smo pri izdaji 7. številke Vodnikov po loškem ozemlju. Crngrob in okoliške vasi. Ne pozabimo, da veliko dela pri pripravi Loških razgledov opravimo v muzeju, tako uredništvo in računalniške storitve, in lahko rečem, da se v 45. števil ki našega domoznanskega zbornika predstavljajo vsi strokovni delavci Loškega muzeja. Zelo bogata je še naprej pedagoška dejavnost. Naša naložba dela in sredstev v pedagoško sobo se bogato obrestuje. V letu 1997 smo imeli 33. i02 obiskovalca, v letu 1998 jih je bilo 31.337 in 26.798 v letti 1999. V letu 1998 .smo pripravili 482 OB( M ZBOR MVZKJSKEGA URI v/l .-I SKOPJA K>KA 633 organiziranih oblik za 1S1SS obiskovalcev. 3<">1 skupin s klasičnim vodstvom za 9616 obiskovalcev in L71 učnih ur s 1SS1 obiskovalci. V poletnih mesecih smo za šolsko mladino pripravili počitniške dejavnosti (Skriti zaklad in Oblačilna kultura na Loškem). V letu 1999 smo pripravili 556 organiziranih oblik muzejske dejavnosti, ki so za jele 13390 obiskovalcev: po stalnih zbirkah muzeja, po občasnih razstavah, po Galeriji Franceta Miheliča in po starem mestnem jedru smo popeljali 309 skupin, ki so štele ~(iH2 obiskovalcev. V zgodovinski, kulturnozgodovinski in etnološki zbirki muzeja smo pripravili l" učnih ur, v katerih je sodelovalo (133 obiskovalcev, ki smo jim razdelili i960 učnih listov. Izvedli smo ~i muzejskih delavnic, večinoma likovnih, na katerih je sodelovalo 1^(9 otrok. Poleti smo izvedli dva nova progra ma počitniških dejavnosti in program novoletnih muzejskih delavnic za otroke. Muzej je izdal publikacijo /.gornji stolp na Kranclju. s papirnatim modelom gradu, ob njej pa tudi delavnico Postavimo svoj grad. Loški muzej smo predstavljali predvsem z oglaševanjem naših razstav, stalnih zbirk, na sejmih ( i. slovenski muzejski sejem, sejem Alpe-Adria - Turizem, Dnevi slovenskega izobraževanja '99. Loški letni sejem) in na sejmih kulturne dediščine (septembra 1998 na grajskem dvorišču). Tekoče in uspešno opravljamo tudi notranja strokovna dela - terensko delo ter računalniško in ročno obdelavo podatkov o pridobljenih predmetih. V tem dveletnem obdobju smo pridobili 513 predmetov. 730 fotografij. 344 ne gativov in diapozitivov. P) videofilmov in 673 hemerotečnih enot. Knjižnica je bo gatejša za 549 novih knjižnih enot. v zamenjavo za Loške razglede pa smo prejeli 346 enot. V tem času je Občina Škofja Loka v okviru razpoložljivih finančnih sredstev nada ljevala s sanacijo Loškega gradu. V tem času je bil saniran SV stolp in strop v L nad stropju. V Skoparici smo sami financirali postavitev nove kmečke peči (ta je dup- likat peči iz Nacetove hiše v Puštalu). Na grajskem vrtu smo začasno postavili 10 novih klopi in 12 smetnjakov, vendar smo zaradi varnostnih razlogov morali klopi prestaviti na grajsko dvorišče. V Loškem muzeju je bilo v tem času zaposlenih deset ljudi: pet strokovnih in pet upravnih, poleg tega pa še štirje delavci za določen čas preko javnih del (dva v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči. vdcn v muzeju in eden na grajskem vrtu). V letu 1999 smo v Loškem muzeju vse prireditve posvetili 60-letnici ustanovitve našega zavoda. Iz sredstev, ki jih imamo, si nismo privoščili reprezentančne proslave, pač pa smo vsa sredstva in moči namenili obnovi stalnih zbirk in boljšim razstavam. Loški razgledi pa bodo bogatejši za prispevek o današnjem stanju muze ja in razvoju posameznih zbirk. O Blaznikovih večerih v letih med obema občnima zboroma je poročal voditelj večerov Vincencij Demšar. Vsa poročila so navzoči člani soglasno sprejeli. Med razpravo so se oglasili dr. Andrej Rani. Janez Dolenc in Peter Hawlina. Andrej Kant se je zahvalil Loškemu muzeju za njegovo kakovostno univerzalnost in uspešnost. 483 LOŠKI KA/.CIJ-IH 46 Pri društvu je posebej pohvalil Loške razglede, ki jih pojmuje kot enciklopedijo loškega ozemlja. Priporočal pa je pomladitev Izvršnega odbora in še tesnejšo povezanost s šolami, turističnimi društvi ipd. Janez Dolenc je omenil nekdanjo povezanost loškega in tolminskega prostora ter Ločanom predlagal oživitev stikov z obiskom loškega društva v Tolminu in Kobaridu. Peter Havvlina je želel, da se zara di nekaterih stalnih očitkov o prekoračitvi finančnih sredstev, porabljenih za projekt Loka in zamorc s krono razčisti, kaj je bilo pri tem projektu narobe. Dr. Branko Berčič je zavrnil pomisleke o korektnosti poteka razstave in izjavil, da je bil projekt zelo uspešen in da še živi. Dr. Emilijan Cevc je poudaril, da je Loški muzej pognal korenine iz Muzejskega društva, zato ima tako bogate in košate veje. Muzej ima svo je srce in je rezultat svojega notranjega imperativa. Opozoril je na poseben -škof jeloški geografski in kulturno-umetnostni pas-, ki je neke v iste čudež. Vredno bi bi lo raziskati skupni utrip za enoten kulturni prostor od Benetk do škofje Loke. Vincencij Demšar vidi priložnost za vključevanji.' mladih v Muzejsko društvo tudi s projekcijami na grajskem dvorišču, Marija Stanonik pa je izrazila željo po boljšem sodelovanju z društvom v Žireh. Računovoclkinja Marta Simonič se je kasneje v pisnem prispevku odzvala na pripombe v predsednikovem poročilu o stanju zalog, problemih popisa osnovnih sredstev in evidenci članstva. Po končanih diskusijah je občni zbor dal razrešnico starim članom Izvršilnega odbora in predsedniku društva. Novo kandidatno listo je podal predsednik de lovnega predsedstva dr. Branko berčič. /. javnim glasovanjem so bili potrjeni novi člani Izvršnega odbora: Ivanka Porenta-Aleš, Vincencij Demšar, Peter Havvlina. Ludvik Kaluža, dr. France Leben. Marjeta Mohorič-Peternelj. Peter Pipp. Frane Podnar, Peter Pokom in ludita šega. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Svetko Kobal. dr. Andrej Kant in Stane Rupnik, v častno razsodišče pa dr. Branko berčič. Janez Jocii in Dušan Ogrizek. Posebej je bil za predsednika izvoljen Alojzij Pavel Florjančič. Le-ta se je v krajšem govoru zahvalil za izkazano čast. Občni zbor je odločal tudi o novi članarini. Člani so se opredelili za diferencira no članarino za člane z nižjimi dohodki (študenti, upokojenci) in za člane, ki zmore jo višjo članarino (zaposleni). Za dokončno določitev članarine je občni zbor pooblastil Izvršni odbor. Po občnem zboru je imel Alojzij Pavel Florjančič predavanje z diapozitivi o akciji Geotrip, s poudarkom na Balantovi luknji na vznožju Lubnika. Po končanem občnem zboru je bilo tovariško srečanje v galerijskem prostoru Loškega muzeja. 484