Cena številki 1 Dinar.
Številka 5.
Foštnina plačana v gotovini.
Leto XXIII.
8. maja 1927.
BREZMADEŽNA
E. BALKANYI D. LENDAVA.
Nevtepeno PoprijetaDevica Marija
Pobožen mesečen list.
Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevte^enoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v Austrijo i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalenda-rom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.
V VREDN1ŠTVI M. LISTA V ČRENSOVCIH se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina piišpeka za 1 Din. 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove . Trezike po 5 Din ; 3. Molitvena kniga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v pol-platno vezana z rdečov obrezov 12 Din. i v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din. 50 par 15 falatov.
POŠTA.
V. S. Turin. Vsem hvala za pozdrave. „Roža med trnjom" naj zraste do 30. juna ali najkesnej do 15. jula. Prosim vaše molitve. — Vsem, ki so mi za viizem pozdrave poslali, se toplo zahvalim i prosim njihove molitve. Vrednik.
„Fantič le gori stani!".
Da, za Jezušom!
Čiij! Marija te zove za seov i či jo poslušaš, te tudi oblaženi. Tak ti pravi, vej si že večkrat čiio: „Zdaj pa, deca poslušajte me! Poslušajte navuk i bodite modri i ga ne zame ta vaj te! Blaženi oni, šteri se držijo mojih potov!" Tak ti guči Marija, te zove na svoje poti. Štere so te poti ? Poti nedužnosti, poti poštenja, poti nevtepenoga živlenja. Blaženi, či ideš te potaj! Blaženi, či v milosti božoj, posebno či v krstnoj nedužnosti pre-živeš celo mladost, celo živlenje! Či celo živlenje živiš resan za to, ka si na sveti, to živlenje je edino pametno. Blaženi! Povedao sam ti že i ti ešče ednok pravim: Vsa vaša hiža i celi grunt, či ga mate, eli pa obrt, šteto znaš, eli vucenost, štero maš, ne odvaga te sreče.
Krščenik si; vero maš. Či jo resan maš, potem je edino pametno, živeti popunoma po toj veri, kak so živeli svetniki. Vera ti pravi: Živlenje je kratko, "jako kratko, kak sva se osvedočila že v začetki te knjigice; večnost pa je duga, jako duga. Tak je duga, ka se njoj ne vidi do konca. Vej se nemre viditi, ar nema konca. Zapomni si dobro: Naše živlenje, či je ešče tak dugo, je v primeri z večnostjov inenje, kak edna kapla vode proti nezmernomi' morji. Za kaj se je bole vredno truditi: za kaplo, ali za morje? O, kak so liidje slepi, gda se za to kaplico tak ženejo, za brezkončano morje pa tak malo brigajo!
KRALJICI MAJA.
Se grlo '
Odprlo
Ptičicam ;
Se v cvetje
Oblekle
Rožice;
Se drevje
V zelenje
Splelo vso;
Narava
Je vstala
Z spanja vsa;
Veselo
Začelo
Delo se;
Smrt zime
Ščist' mine . . .
Živo vse . . .
Sprememba ta,
Ki maj jo da,
Je v Njeno čast,
Ki nam je slast:
Marijo vse časti
Kraljico vseh stvari.
Srčen.
Viizemsko vremen.
Sveta Maticerkev na veliko soboto začne obhajati vDzemsko vremen. V tom vtizemskom vremeni se oglasi v njenih molitvah vesela alleluja i se te napunijo z radostnimi skrivnostmi Gospo-dovoga vstanenja. To vOzemsko vremen trpi do svetoga Trojstva nedele, ali kak jo v ništernih farah zovejo, do bele nedele, to je še en tjeden po risaoskoj nedeli.
Te čas cerkvenoga leta je najveselejši, arguči od prestanoga Gospodovoga trpljenja i od njegove večne dike, dobljene za nje
govo človečanstvo, ar tolaži nas zemljane, ka je grob ne mesto smrti, nego klica novoga i to večnoga, večno srečnoga življenja. Ja to je grob za vse tiste, ki so Jezuša ljObili.
VGzemsko vremen se na štiri dele deli po skrivnostih.
Prvi deo trpi od velke sobote do bele ali sprevodne nedele, to je en tjeden po vGzmi. V tom časi se pri Gospodovomi grobi zdržava pobožna dOša, se veseli z Marijov, ki je svojega božega Sina nazaj dobila, se raduje z Magdalenov i drugimi pobožnimi ženami, ki so ga še pred apoštoli bile vredne gledati i se pašči v Emmaus, odtec pa nazaj v Jeružalem k bojazlivim apoštolom z veselim glasom: Vstano je Gospod, pri lomlanji krOha se je dao spoznati, prikazao se je Šimoni, vidili so ga apoštoli i vervali zvDn Tomaža. A na osmi den tudi toga vidimo klečati pred Gospodom i se dotikati njegovih ran pa čGjemo v potrditev svoje slabe vere njegovo večno lepo verospoznanje: ,,Moj Gospod i moj Bog."
Drflgi deo vOzemskoga vremena se dokonča na štirideseti den z Jezušovim v nebohodom ali zastopljenjom. Cela Maticerkev je zbrana na gori, mala čredica Jezušova i jemlje slovo od svojega Vučenika i Odrešenika, ki ide k Oči nazaj i plačo njoj pripravljat. Vstanenje nebo odpre, vstanenje deco k Oči nebeskomi pripela, vstanenje večno veselje prinese. Kakša tolažba za trpečega krščenika!
Tretji deo vGzemskoga vremena trpi deset dni, to je do ri-sao i je v njem dflša z gorečimi žela mi obrnjena proti vstalomi Jezuši, ka spuni svojo oblObo, ka pošle Tolažnika, sv. DOha. V toj pripravi, v tom poniznom čakanji se dokonča tretji deo vGzemskoga časa i napoči na deseti den, na risale štrti deo z prihodom sv. Duha.
Jezuš v nebi ne se je spozabo z svoje cerkve, poslao njoj je sv. Duha, ki jo bo brano i širio, njoj da dtlhovnike i po njih Njega samoga v Oltarskom Svestvi.
Za en tjeden, to je na svetek sv. Trojstva je konec vGzemskoga vremena, Jezuš je zasedo prestol boži tudi z svojim člo-večanstvom i kralOje z Očom i sv. DOhom na vse veke; Bog je odičen, človek je rešen, svojo nalogo je zvršo boži Sin.
Naj se nam te lepe vGzemske misli meseca maja še pobO-dijo v srci, objavimo še par vrstic v našem listi od Gospodovoga vstanenja. Te pa zakljGčimo z njegovim v nebo zastopljenjom, ka obhajamo 26. maja.
Vuzemskoga vremena veselje.
Vsaki svetek nikše veselo Čutenje zbudi v človečem srci, vsaki svetek posebno veselje prinese v dušo, štero veselje kakda dolstrosi z nevolnoga človečega živlenja vse tisto britkočo, štero te reči zrokfljejo, ka malo vremena žive človek na sveti, pa tfldi tačas, dokeč žive, je z vnogimi nevolmi poteženi, prikaže se kak cvet, pa hitro taposehne, beži, kak senca i stanovitost je daleč od njega; vsaki svetek nika odvzeme z tiste žmečave, od štere to čtemo v sv. Pismi, ka žmeten jarem teži Adamove sine od njuvoga rojstva mao notri do onoga vremena, ka se pokopajo v mater zemlo, naj nede ta nevolna zemla za človeka samo skuzna dolina, nego naj najde že tfl na sveti nika malo z tistoga veselja, z tistoga blaženstva, štero se z vflst Sina Božega etak glasi: „Radfljte se ino se veselte, ar je vaš najem obilen v nebesaj"; vsaki svetek človeka kakda malo više zdigne od zemle, gde dOša kak dabi peroti dobila, naj odleti vo z toga grešnoga zraka, naj ne čuti na sebi tisto blatno žmečavo, štera jo takrekoč k zemlej za-keljeno drži, nego naj se ta zdigne, gde jo vse na to opomina, ka nemarno eti stalnoga mesta, ka smo na tom sveti samo potniki, ka se vsi vu vekivečnost ravnamo. Či vsaki svetek nikše veselo čfltenje prinese v človečo dOšo, te od vflzemskih svetkov od vuzemskoga vremena to moremo praviti, ka veselja i blaženstva nam naša krščanska vera samo dati more, to je vse notri v tej angelskih rečaj: „Ne bojte se! Jezuša iščete nazarenskoga, raz-petoga, gor je stano, nega ga tO, ovo je mesto, kama so ga položili ka trošta i vflpanja človek tO na etom sveti samo potre-bOje, vse to nam vuzemski čas v tej veselih rečaj prinese v srce: „Kristuš je od mrtvih stano, alleluja!" Vekšega trošta, več vfl-panja ne nOcamo, kak to, naj smo gvOšni, ka ne živemo zobston na etom sveti, ka naše živlenje ne pride na konec te, gda do grOde rogatale po našoj skrinji, gda nas na cintori povržejo, gda se z nas več nišče nede spominao, naj smo gvOšni, ka vse tisto, ka za naše dOšno zveličanja včinimo, je ne zobstonsko delo, ka naša pobožnost, poštenost, pravičnost, bogabojaznost ne mine, kak dim v zraki, nego obilen sad prinese tam, gde poleg reči sv. Pisma nede več trplenj, ne žalosti, ne skuz, ne smrti, samo veselje i radost navseveke; te najvekši trošt, to najvekše vOpanje prinesejo v človečo dflšo vuzemski svetki, ka nam Sv. Paveo z temi rečmi da na znanje: „Kak je Kristuš od mrtvih stano, tak tfldi mi od mrtvih stanemo." Naše goristanenje, naše prišestno živlenje, to je naše vflzemsko veselje, to nas zdigne na vsaki vti-
zem gor do nebeške visikosti ino nam na pamet prinaša te reči Sina Božega: ,,Jes sam goristanenje i žitek, ki vorje v meni, či gli merje, živo bode i jes ga gorizbiidim na densodnji"; prazen grob Kristušov na vsaki vuzem to nam glasi, ka dve matere mamo: edna štera nas na ete svet porodila, ta druga je pa grob, iz šteroga na vekivečen žitek stanemo. 1 v tom našem goristanenji, v tom našem prišestnom živlenji močno vorjemo, moremo vor-vati, ar od toga visi vse, kak je tOdi sv. Paveo pravo: ,,Či je Kristuš ne od mrtvih stano, te je zobstonsko vse naše predganje"; ali gda je on z svojim odičenim goristanenjom potrdo, ka je zais-tino Bog, s tem je nam trošt i vOpanje dao, ka to zemelsko živlenje mogoči smo prekpreživeti.
Vuzemsko veselje, vOzemsko blaženstvo nikša zemelska moč nemre voztrgati z človečega srca, to je ta notristvorjeno; to je ne prazna reč, gda v apoštolskom verevadlOvanji molimo: vorjem tela goristanenje i žitek vekivečni, nego takše močno vadluvanje, štero dolzatajiti nemremo. Či nebi vorvali, či nebi znali, ka poleg reči Sv. Pisma ,,pride den, gda vsi, ki so v grobaj, čiili bodo glas Sina Božega i naprej prido, ki so dobra činili na goristanenje žitka, ki pa hfldo, na goristanenje sodbe'4; či nebi vorvali, či nebi znali, ka „kak Kristuš od mrtvih stano, tak tOdi mi od mrtvih stanemo", jeli bi mogoče bilo živeti na sveti? jeli bi mogo srmak trpeti, ka dokeč on nika nema, tečas drugi vse v obilnosti ma, dokeč njega nika ne dojde, tečas drugi neve, kak bi zapravlo; jeli bi mogo gledati siromak človek, ka dokeč je on samo z najvekšim trtldom mogoči od ednoga dneva do drOgoga živeti, tečas drugotni nanč roko ne trbe vtegnoti, pa dflnok njemi nika ne fali, ka dokeč on zaistino z nojom svojega lica se more mantrati, pa dunok kelkokrat njemi sfali, ka tak zovemo: vsakdenešni kruh, tečas drflgi nikšega trOda ne pozna, pa zato vse plava v zemel-skoj dobroti; jeli bi mogo to gledati, či ne bi znao, ka nemarno eti stalnega mesta, ka smo tu samo potniki, gde je vse jalnost i duševno mantranje i ta moremo priti, gde de On sam naša velka plača, ki je od mrtvih odičeno goristano. Jeli bi mogoči bili naše lublene na slednjo pot vo na cintor sprevoditi, jeli bi v poštenjej držali tisto mesto, gde oča, mati počivlejo; kak preveč bi nas vkupvdarila tista smrt, štera nam tistoga odnese, ki je nam največ bio na sveti, kak žmetno bi nam spadnolo od mirajočega očo slednji blagoslov dobiti, kak žmetno bi nam spadnolo materinsko roko obslednjim kflšnoti, kak tužno bi bilo odstavleno siroto deco od materinskoga groba nazaj vu prazno hižo pelati, gde
več nigdar nedo čOtili njene velke lObeznosti, gde jih več nišče
- .....
nede pito, ka zakaj majo vsigdar skuznatne oči, kak tužno, kak žmetno bi bilo vse to, či nebi znali, ka grob nikoga ne zapre na veke vu sebe, kasmrt nema moči na veke ober nas, ka je od mrtvili odičeno goristanjeni Sin Boži oblado smrt i zagvflšno, ka kak je on od mrtvih, stano, tak tudi mi od mrtvih stanemoi či mo vredni tfldi telo tao dobi v tistom blaženstvi, kakše oko nej vidilo, viiho ne čfllo, niti človeče srce ne čutilo, ka je g. Bog onim pripravo, ki njega lu-bijo. Zato se pa celo vflzemsko vremen vsigdar veseli čfltimo, i pozabimo vse naše trplenje, nevole, žalosti, si zbrišimo tiste skuze, štere nam to nevolno zemelsko živlenje sprejša vo z naših očih i vujškar gledamo ta na ov svet, gde nede več nevol, ne žalosti, ne smrti, samo veselje: radost navseveke. Vu vflzemskom časi se nikak tak lehki čutimo, ne teži nas nika, duša nam vujškar sili, kakdabi njoj peroti zrasle, kakdabi odleteti štela iz te skuzne doline ta gor, gde je blaženstvo brez konca i kraja ta djano za tiste, ki Boga liibijo. Vekšega trošta ne nucamo v tom zemelskom živlenji, kak to, ka se nam ne trbe bojati smrti, vekše veselje nam ne trbe, kak to, ka ne živemo zobstom, ar či. nas na ovom sveti vekivečno blaženstvo čaka, za to je vredno vse na sebe vzeti, ka tak zovemo : žmečava živlenja ; ve vflzemsko vremen nam to glasi, ka trplenja zdajšnjega življenja se nemrejo prispodobiti k tistomi veselji, k tistomi blaženstvi, štero nas na ovom sveti čaka.
Kak je šo Kristuš v nebesa.*
„Zdigno je svoje roke ino jih je blagoslovo. Kda jih je blagoslovo, se je ločo od njih i šo je v nebesa."
Pobožna diiša, mi ščemo to visiko skrivnost premišlavati ne po vi-sikoj vučenosti, nego po moči svoje domišlije i z slabim razumom preprostih ljiidi: Ve nieden človek nemre od teh skrivnostih misliti, gučati ali pisati tak kak bi se spodobilo.
Premišlavaj, kak se je Jezuš začno zdigavati proti nebi.
Kda je Jezuš od svojih prijatelov vzeo slobod, je zdigno svoje roke i oči proti nebi je pravo: „Oča, viira je prišla, odiči svojega sina. Jaz sem te odičo na zemlji; delo sam dokončao, štero si mi dao, da naj je včinim. Zdaj me Ti, Oča odiči sam pri sebi z veličanstvom, štero sam pri tebi meo, prle kak je svet bio." Kda je povedao te reči, ga je obdala svetlost, bole se je sveto kak sunce. Njegova obleka je postala rdeča kak kraljeski škrlat, lepota njegovoga božega lica se ne da z rečjov popisati.
* Iz Erhard — Kociančič »Kristušovo življenje in smrt" F. Celeč,
V tistom hipi se je odprla neba, nešteto angelov je stopilo doli v vidnoj podobi tak da so je apoštolje i vučenicje z svojimi tetovninii očmi vidli, kak jim je Jezuš obljubo rekoč:
„Zaistino povem Vam, vidli te nebo odpreto, angele bože gori in doli hoditi nad Sinom človečim." Slišao se je tudi v zraki pod nebov prijeten glas kak od trobente i veselo angelsko popevanje po Davidovom prorokiivanji, ki pravi: „Bog je gori šo z veselim glasom i s trobentnim bučanjom." Kda je najmre vnožina nebeških angelskih trum pri Kristušo-vom rojstvi prepevala, je vervano, da so popevali nebeške pesmi tudi pri njegovem častitljivem vnebohodi. Tii je te radost za radostjov. Sladkost te angelske igre je bila tak velka, ka so mislili Jezušovi vučenicje, da so že v nebesaj.
Med tem ka je Jezuš s pozdignjenimi rokami, z licom proti Jeruža-lemi obrnjenim, častitljiv stao pred svojimi vučeniki, glej, se je začno pomali zdigavati od zemle proti nebi. Tii pravi sv. Bernad: Ka misliš, kak je apoštole zabolelo v srce, kda so vidli, ka se njim tisti vzeme, šteroga so tak srčno liibili ? Če bi kam imam šo, oni bi šli dokonča sveta za njim. Ar pa ne so mogli za njim kam je šo, zato je bila njihova žalost velka, njihovo veselje pa je bio vendar ešče vekše. Vsi so začnoli jokati, spadnoli so na kolena, zdignoli so roke proti nebi, zakričali so na glas: O Jezuš, potegni nas za sebov: O Jezuš, daj nam ešče ednok svoj sveti blagoslov.
Gospod je bio v srci genjen. Zdigno je svoje roke, napravo je s pra-vov rokov znamenje svetoga križa nad njimi i je pravo: „Gospod vas blagoslovi ino obvari! Gospod vam pokaži svoje lice i se vam smiliij! Gospod obrni svoje lice vu vas i vam daj mir!" Ali mogoče je povedo reči: „Sveti Oča, obvari je v svojem imeni, štere si mi dao, da bodo edno kak tudi mi." Vučenicke so puni veselja ino žalosti, gledali svojega pre-bljiiblenoga vučenika dokeč so ga li mogli viditi z svojimi očmi. Oh kak njim je bilo tistikrat pri srci ? Bilo njim je tak, da bi se s Kristušom zdi-gavali proti nebi; od samoga veselja nej so več čutili zemle pod sebov, na šteroj so klečali. Vsi so iz srca zdihavali, svojega lublenoga Jezuša milo zvali i kričali: Oh Jezuš, ltibeznivi vučenik, potegni nas za sebov. Oh, vzemi nas sebov, oh Jezuš smiliij se nam, ino pelaj nas v svoje nebeško kralestvo. Drugi so prepevali hvalo ino so njemi želeli srečo zavolo njegove časti i slave. Vsi so se njemi priporočali z diišov i s telom, vsi so zdihavali i ga srčno prosili i molili, kak njim je ravno Sv. Duh vdehno v srce. Vsi so hvalili Boga i prepevali veselo alelujo.
Premišlavaj, kak sta se vučenikom prikazala dva angela.
Dokeč so Gospoda vučenicje mogli viditi, so zmirom meli oči od-prejte v njega, more biti njim je Kristuš še večkrat pokimao z glavov.
Kda pa ga je zakrio svetli oblak, i nej so ga več mogli viditi, so čiilili velko žalost v srci, kda njim je vzeto edino veselje njiivoga srca. Zmirom so ta gledali proti nebi, stali so kak pribiti, niti dugo so se nej genoli z mesta, ne so mislili iti nazaj v varaš, nego vstali na Olskoj gori.
Kda so tak stali, glejte dva moža (t. j. dva angela) sta stala pri njih v belo oblečeniva i sta pravla: Možje galilejci, ka stojite i gledate v nebo? Te Jezuš, šteri je bio vzet od vas v nebo, bo tak prišo kak ste ga vidli iti v nebo. Potem, kda sta angela apoštole tak položila ino opo-
tninala, sta slobod vzela od njih i sta šla gor v nebo. Vučenicje so pa z srčnov pobožnostjov poliibili sled svetih nog, ki jih je Kristuš piisto stisnjene v trdoj pečini, na šteroj je slednjič stao, pa so se puni veselja z Olske gore vrnoli na goro Sion, kde so ostali do risalov. Stanovitni so bili v molitvi z ženami i z Marijov materjov Jezušovov.
Premišlavaj Gospodov slovesni vnebohod.
Tii si moreš domišlavati, da je šo naprej sveti Mihael z svetim kri-žom i z zmagovalnov banderov v roki, z šterov so bili premagani sovražniki. Za njim so šle vnožine angelov, s trompetami i drugov igralnov škerjov, so igrali prijetno i tak lepo popevali da se neda nikak popisati ali dopovedati. Za njimi so prišle devetere angelske vrste v lepom redi. vsaka truma je popevala svojo posebno pesem. Pred samim Kristušom so angelje nosili orožje ali znamenje britkoga trplenja kak: kelih, cveke, spico, gobo, itd. Nazadnje je prišo Kristuš, kak zmagovalni vitez, sedeč na odičenih kolaj, to je na svetlobelom oblaki vu velkoj slavi. Ta kola so pelali angelje vu vekše poslavlanje njegovoga slovesnoga vhoda. Od toga je prorokiivao David, rekoč: „Boža kola so z desetimi jezeri povnožena, jezero jih je, ki se veselijo." Kaldejski prevod se šte etak: „Boža kola so goreči ogenj, desetjezero angelov je vleče, sam Bog sedi na njih," to je ka pravi sv. Lukač: „Oblak ga je vzeo izpred njih oči." Ta oblak je bio vendar spodoben lepim slavnostnim kolam, na štera so angelje Kristuša postavili, z najvekšim poštiivanjom pred njim šli, tak da bi vlekli ta kola. Za temi kolami so šle duše starih očakov v lepom redi z slavnim oblačilom s kronami, palmovimi vejami i z drugimi znamenji. Sprevajali so je angelje kak knezi i vojvode nebeskoga kralestva. Keliko je što svetejše živo na tom sveti, teliko je več angelov meo v svojem sprevodništvi.
Nigdar se ešče nej vidla takša slovesnost i se tudi nede ponovila več do sodnjega dneva. Tii pomisli, kak se je veselila človeča narava Kristušova, kakše veselje so čutile duše sv. očakov pri tom vnebohodi, kda so šli mimo meseca, sunca, zvezd — ar so na svoje oči gledali te čiidapune bože stvari ino njihove moči popolnoma spoznali : „Sunce i mesec sta stala v svojem šatori, pravi sv. Pismo, „i zvezde so davale svetlobo na svojih stražaj i so se veselile." Pozvane so bile i so pravle: Tii smo, i z radostjov so svetile Njemi, ki jih je stvoro. Vidi se zdaj iz teh reči, da je Kristuš svojim svetnikom kazao zvezde, njim razlagao njih lastnosti.
Kak so se stari očaki veselili, kda so šli skoz obnebja svetlih zvezd ino njih neštevilnov vnožinov, vidli i spoznali svetlobo, hitrost ino red!
Premišlavaj, kak je Kristuš odpro nebeška vrata.
Kda so prišli do nebeških vrat, se je vidla pri njih odprtji nova slovesnost. Nebeška vrata so bila zapreta, od tistigamao ka so naši prvi starišje v zemeljskem paradižomi grešili; nieden človek nej mogo notri, j Zato pravijo ništerni, da je Kristuš s posebnov slovestnostjov odpro vrata. Zato se na te spomin tudi v Rimi pri začetki vsakoga svetoga leta odprejo „zlata vrata" v velkoj cerkvi sv. Petra. Kda je te Jezuš z dušami pravičnih pred nebeškimi vratmi postao, popevalo je devetero vrst angelov: Odprite prvaki ino odprite se večna vrata, da pride notri slavni krao! Kerubi ali angeli, šteri so bili od Boga postavleni paziti nebeški raj so pitali: Što je te slavni krao? Angelske trume so odgovorile: Močni i mogočni Gospod, Gospod vojskinih trum, on je slavni krao, To pitanje i odgovar-
janje se je trikrat ponovilo. Kda je nazadnje Gospod vojskinih trum stopo z svojih slavnostnih kol, je i z svetim križom ali njegovim znamenjom z božov močjov odpro vrata. Zdaj so angelje začeli popevati na glas takšo prijetno pesem, štere so ešče nej popevali nigdar i z nepovedanov rado-stjov i z veseljom so šli skoz vrat. Tii se neda popisati kakše veselje je bilo nebeskomi Jeružalemi. Bilo je najmre takše nezapopadljivo veselje, od šte-roga ešče nej nigdar bilo čuti. Igra se je čiila po celih nebesaj, devetere angelske vrste so neizmerno prijetno popevale i duše starih očakov so se nenavadno veselile. Povsedi se je vidlo i čiilo popevanje, veselje i radost.
Tii dragi moj krščenik, dobro pomisli i premisli veselje Kristušovo i svetih očakov, kda so prišli v nebo i prvič zagledali prelepo mesto bože. David pravi: ..Veličastno se govori od tebe, bože mesto!" I sv. Janoš piše od njega da je zozidano iz čistoga zlata ino dragih kamenov, da so vilice varaša čisti zlat, kak previdliva glažovina. To zlato je nej zemelsko, nego nebeško, štero je neizmerno bogše i dragše kak posvetni zlat. Kda so te duše pravičnih to blago, drago, umetno, svetlo ino zlato mesto i vse nebeške kraje prvič zagledale, kakše veselje, kakša radost i kakše čudenje je vstanolo v njih srcaj? David pravi: „Kak ljiiba so tvoja prebivališča, Gosdod vojskinih trum! Moja duša hrepene i koprne po trnacah Gospodovih." Če je David, premišlavajoč lepoto nebeške domovine, tak zaželo nebesa, oh, ka pa bo tistikrat človeče srce občutilo, kda je bo vživalo? Zato ne mogoče povedati, kakše veselje so te svete duše občutile, kda so prišle v nebesa.
Društva i zveličanje.
ii.
Kakši namen majo razna cerkvena društva, vsakovrstne bra-tovčine? Za zveličanje neso potrebne, na to nas vera vči. Zakoj so pa te odobrene i od Materecerkve priporočene i z odpflstki obogačene? Zatogavolo, naj duše v njih najdejo preobilen sad Jezušovoga odrešenja i si ga trgajo svojemi zveličanji na hasek. To je namen bratovščin: neso potrebne za zveličanje nego samo hasnovitne. Zato se pa od Materecerkve nikdar ne zapovedavajo, nego samo priporačajo i nišče ne zagreši, če v nje ne stopi pa niti te ne zagreši, če ravno v nje stopi i njihovih dužnostih ne spunjavlje. Niedna bratovčina najmre ne veže svojo kotrigo pod grehom. Če je pa takši Knstušov navuk i načiši biti tfldi nemore, kak ga Maticerkev glasi i razlaga, zakaj se pretirava? Zakaj se dela vnogim gorečim dflhovnikom i farnikom krivica? Pokojni nedel-ski plebanoš so ne meli Marijine drflžbe, ali so zato bole častili s svojimi farniki vred BI. D. Marijo, Jezušovo presveto Mater, kak vnogo Marijinih drflžb, gde se samo to šte na prste, keliko kotrig majo te ne pa to kelko Marijinih jakostih je v njih. Če drflžba, kakšte se te že zove, ne nosi haska dflšam, kak ga to žele Maticerkev, nema juša do ob-
stanka, nema niti prava, da bi nosila ime: drOžba ali bratovčina. Takso drOžbo ali razpflstiti, ali pa njoj dati drOgo ime: društvo skažlivcov, gizdavcov, posvetnjakov itd. kak si pač zasluži po grehi, šteri v njem cvete mesto jakosti. Naj nas nišče krivo ne razmi. Mi ne pišemo proti Marijinoj drflžbi, ali šterojkoli bratovčini. Naš namen je samo krivo pretiravanje pri njih obsoditi, da se navuk cerkve čisto vidi.
BI. D. Marija ne bila v nikšoj bratovčini, pa ne presega s svo-jov svetostjov vse angele i svetce bože? So ne fundamenti Ma-terecerkve s svojov svetostjov apoštolje? Što je more v njej gda dosegnoti? Pa neso bili kotrige nikšega društva, nikše organizacije. Ali je pokornico Marijo Magdaleno družba pripelala na stubo popolnosti, ki njej mi ni blOzi ne moremo? Ne. Ali so sto i sto-jezeri mantrniki svojo krv zato prelejali za Jezuša, ar so mogoče bili kotrige kakše bratovščine? Nikdar ne. Bili so goreče kotrige kat. Materecerkve, zato so prišli na naše oltare, zato so dobili palmo zmage v nebi roke. — Zakaj to pišemo? Naj pokažemo, ka jako blodijo tisti, ki samo v drOštvah, bratovščinah vidijo pravo pobožnost. Tei, ki tak mislijo, so na krivoj poti. Društva neso potrebna na zveličanja, ona so samo ponujena za lehkoto na poti zveličanja, so par kapljic vode proti vročini, so i kak svetniki pravijo, rožice, štere si lehko trgamo kak si je ščemo sami, ne pa kak bi to drugi šteo. Če sv. Frančišek, sv. Klara, sv. Dominik, sv. Ignacij, sv. Trezika i Terezija i nešteti drflgi ne bi se z celim srcom držali Jezušovih zapovedi, njihove drflžbe v šterih so bili, bi jih nikdar ne spopolmle i posvetile. Nikdar ne. Te so njim samo pomagale v Jezušovoj ljObezni rasti, gda so jih od grešnoga sveta vkraj držale i je k molitvi nadigavale. Družbe so njim hasnovite bile. Tak morejo tudi nam biti, to je njihov namen. Nikdar ne pitajmo zato, kelko kotrig ma bratovčina, v šteroj smo, nego kakše so te kotrige.
(Dale.)
Marija je tudi Mati.
Marija je Mati i zato pozna bolečine trpečih mater i rada posltihne njuve prošnje. Edna mati je mela hčerko štera je ne znala gučati i je mela edno hromo nogo. Noga je bila čista sklQ-čena i velke rane so bile na njoj i zdravniki so je ne mogli ozdraviti. Jako je bolelo mater ar je svojoj sirotiki ne mogla pomagati. Mati je v žalosti i v dvojnosti ednok mrmrala i se pitala, če resan nega več nikše pomoči tfldi pri Bogi ne za njeno dete. Tisto noč se njoj je pa senjalo, da njoj pravi eden glas, naj dene
dete na edna kolca i je sama odpela k Mariji v Mariastein (to je najmre slavna božapot na Tirolskom.) Mela je konje, nego štela je poslušati glas i sama je pelala dete k Mariji. Pot je bila duga, nego ka vse ne napravi lubeča mati za svoje dete?
Oda je prišla v cerkev, je spadnola na kolena i jokajoč prosila Marijo pomoči. Marija je vidla kak so tekle skuze trpeče matere na mrzeo kamen i kak bi ne pomagala ona, ki je tOdi dosta pretrpela za svojega nebeskoga sina i tfldi sama probala bolečine edne matere. Zato je poslflhnola prošnjo. Med tem ka je mati molila i jokala, je deklica verno gledala Marijino podobo, naednok se njoj razveže jezik i pravi: „Mama glej, kak lepa je Marija." — „Gde pa, dete moje?" je z veseljom pitala potrta mati. i deklica je začnola lepo gučati i z obema rokama kazati na Marijino podobo. Vzradoščena mati je hitro po-glednola betežno nogo, nego tfldi ta je bila čisto ravna i rane so zacelile.
Zato tfldi vi matere, štere trpite zavolo dece, z zavflpanjom proste Marijo milosti i pomoči za svojo deco. Če je vaše dete betežno, proste Marijo; če je zajšlo na slaba pota, zročte je Mariji; če nešče poslflšati vaših dobrih navukov, proste Marijo za pomoč. Z Marijov bodete dobro vzgojili svojo deco.
Mali greh.
Spisao A. Beltrami. — Poslovenio J. T.
III. Poglavje.
Vagajmo mali greh na vagi večnosti. Kaj koli je v svojem bistvi? Je nasprotovanje božoj postavi (torveny), štere včinimo z mislijov, rečjov, dejanjom ali opflščanjom dobroga. Ali to nasprotovanje je ne tak veliko, da bi nam odvzelo božo miloščo. Itak je v naturi toga pogreška notri vse tisto, ka dela pravi greh, to se pravi: Bog zapovedavle, človek pa nešče bogati: Zato pa med smrtnim i malim grehom nega drOgoga razločka kak „več ali menje" — to pomeni več ali menje popuno spoznanje, več ali menje popuno privolenje, več ali menje važna reč (predmet.)
Ali vsigdar je predpostavlenje človeče vole pred božo volo i zatogavolo prava žalitev boža. Či primerjamo mali greh s smrtnim, gvišno ne tak velika reč, či ga pa gledamo takšega kakšen je sam v sebi, ali v primeri z Bogom, je nekaj, ka vse-
bilje neskončno hO dobi jo, zato ar žali neskončno veličanstvo. Naša zemska obla (krugla) je v primeri s Suncom, Jupitrom, Saturnom i drOgimi stoječini zvezdami, kak zrnce peska, ki je v vsemiri skoro nevidna, či jo pa gledamo kakša je sama v sebi, je sigurno ne mala. Posebno Či pomislimo na njenih pet talov sveta, z njihovimi nebotičnimi gorami, na njenih pet oceanov z nezmernov vnožinov vode, je vse to nezmerna prostranost.
Mogli bi spremeniti ime ,,mali greh." Našemi vOhi, štero je navčeno na načelo toga sveta, se glasi „mali greh" kak nikši greh — ali greh, šteri je ne greh. Pa itak je to krivica, štero mi, nikajvredni črvički zemle, določeni da ednok zgnilimo i sprhnemo v grobi, i ki smo puni vsakefele nevole, včinimo tistomi vekiveč-nomi Bogi, šteri je z ednov rečjov napravo nebeški firmament i ga okinčao z zvezdami, liki bliščečimi djamanti; žalimo tistoga neskončno dobroga Boga, ki nas je z ednov rečjov stvoro iz nikaj i ki nas more z ednov rečjov pali včiniti, kda ga žalimo. Postavimo na edno stran človeka z vsem njegovim siromaštvom, na drOgo stran pa Boga z njegovimi neskončnimi popunostmi i bomo vidili, da je mali greh ne tak mala reč! Sveči primerjavlejo mali greh pluski, štero damo Bogi, ali miganji z ramami. Smrtni greh pa t— pravijo — je bodalo, porinjeno v bože srce, zato ar smrtni greh vzet sam v sebi taji, vniči, vmori Stvoritela. Pa se vam vidi mala reč dati plusko lObomi Jezuši, ki nas je odkupo? Morebiti smo se jokali, kda smo šteli v svetom evangelijomi nesmi-leno brezbožnost tistoga soldaka, šteri je plflsno božega OdkO-pitela pred Kaifašom.
Ali kaj! Namesto toga bi mogli jokati nad našimi gfehi, šteri dosta bole bridko zasramOjejo dragoga Jezuša. Pravim bole bridko, ar tisti nesrečnik ne spoznao i pripoznao v Jezuši Sina božega, mi ga pa poznamo i pripoznavamo, pa ga itak žalostimo.
Dvorjenik dobro pazi, da ne miga z ramami, či njemi krao kaj zapovedavle. Zakaj pa mi tak lehkomiselno migamo z ramami pred svojim Bogom ? Oh! zato ar znamo, da je Bog neskončno dober i mi zlorablamo njegovo dobroto. On ne ravna z nami tak kak krao Ahasver, šteri je odstavo kralico Vasto samo zato, ar je ne štela priti k njemi na pojedino i je posado na njeno mesto Estero. Bog nam odpušča, mi ga pa ešče naprej žalimo. — Mohamed II. je dao razparati čreva petnajstim pašom, da bi zvedo, šteri je pojo iz casarskoga sadovnjaka vtrgan sad. Dva njegoviva sinova sta šla na lov v tisti park, šteroga je bio sebi pridržao i zato jiva je nesmileno obsodo na smrt. Ali ar si je šteo ohraniti
prestolonaslednika, je dao žrebati (šorš metati) šteri od dveh bi naj ostao za vladara i šteri naj bi bio vmorjen.
V državah, gde je ešče ne rasvetila mila svetloba svetoga evangeliuma, se takši dogodki pogostoma pripetijo, zato pa dvor-jeniki skrbno pazijo, da se ne bi zmotili pred vladarom i skoro s trepetom čakajo njegove zapovedi.*
Takšo pazlivost bi mogli meti tudi mi proti našemi dobrotni Bogi, ne iz straha pred kaštigami, nego iz sinovske liibezni, štera se ogible vsega, ka bi znalo razžaliti Iiiblenoga očo, ki pazi na nas kak na zgledašček svojega oka. Dflša v stani milosti bože, ki je izšla iz kopeli svetoga krsta ali se je oprala v mističnoj vretini svete spovedi, je lepa kak jutrašnja zarja, bela kak lilija, čista kak gledalo. Ali mali greh zatemni to božansko lepoto, kak za-temnijo oblaki sunčno bliščenje i napravijo lepo dnevno zvezdo medlo i bledo, kak beteg v posteli ležečega betežnika. Duša v stani milosti bože je kak princeza oblečena v svatovsko obleko, okinčana z džflndži i dijamanti, bliščeca se v svili i zlati. To je zaročnica Jezuša Kristuša. Mali greh pa zamaže to prelepo svatovsko obleko, lice njoj postane grdo kak či bi mela bobinke z ednov rečjov, včini dušo gnflsno i nelGbo nebeskomi zaročniki.
Vzemimo ešče ednok v roke evangelsko vago. Postavimo na eden konec vse skuze siromaškoga človečanstva od začetka sveta do zadnjega dneva, vse strašne moke i trplenja mantrnikov, vso ostro pokoro pflščavnikov, trflde, trplenje, bolečine i lObezen vseh svecov, vsa do zdaj včinjena dobra dela i štera se ešče včinijo, vse molitve angelov i či na zvezdah živijo razumni prebivalci, zaslužena tildi vseh tistih bitij; či pa zdaj na drugo stran postavimo najmenši odpflstlivi greh, se vaga nagne na to stran i ostane tak nagnjena, dokeč ne pridenemo k zadoščenji stvari ednoga zadoščenja, zdihaja, molitve ali ednov kaplicov krvi Boga — človeka.
Mali greh žali neskončno veličanstvo i v popravo te žalitve je potrebno zadoščenje neskončne vrednosti. Samo Jezuš Kristuš more popunoma zbrisati razžalenje bože, povzročeno z grehom, za šteroga se mi ne brgamo dosta i ga lehkomiselno včinimo. Niti Marija, niti devet korov angelov, niti vsi sveči ne bi mogli za njega zadostiti. Kak se moremo zato sramuvati zavolo našega trdokornoga srca, štero je vsigdar pripravleno zaničavati Boga za kakšo malenkost. .Potlačile (onečastile) so me med mojim lQd-
*) Jožef Hebrejec pripovedavle, da je Farao vrgeo v vozo svojega točaja zato, ar je najšeo v vini edno mišico, peka pa zato, ar je ednok slabo spekeo kriih. Toga zadnjega je sledkar tudi dao vsmrtili,
-
stvom za pregiščo ječmena i falaček kruha. (Ezehiel XIII. 19.) Tak je pravo Gospod od krivih prerokinjah Izraelskih.
Morebiti ga mi žalimo ešče za menje s tem, da njemi nasprotujemo iz kakše radovednosti, ali zato da zadovolimo svoje samolflbje ali da se rešimo kakšega karanja.
Bogoslovci si zmišlavlejo nemogoče pogoje i prilike samo zato, da bi nas tembole osvedočili o toj velikoj istini, od štere zdaj premišlavlemo.
Či bi bilo mogoče z ednim malim grehom pogasiti vekivečni ogenj v pekli i pripelati vse pogublence v nebe'sa, či bi bilo mogoče zapreti purgatorij i rešiti vse, ki se tam nahajajo i če bi se dalo z njim pridobiti za Boga ves svet, bi ga itak ne smeli včiniti. Mogli bi se odpovedati zveličanji telikih duš rajši kak pa zbantflvati neskončno Veličanstvo bože.
Či bi se vsi lfldje mogli na veke pogubiti, či bi se celo stvarstvo spremenilo v prah, či bi Bog izgnao iz nebes svojo presveto Mater i vse kore angelov, bi bila to ešče vsigdar menša nesreča kak samo eden mali odpflstni greh. Načelo ostane vsikdar isto: Nesreča i vekivečno pogflblenje vseh končnih bitij, se ne da primerjati z razžalenjom Boga, neskončne dobrote.
Moj Bog! Kda se li bomo osvedočili, da tudi z malim grehom se močno pregrešimo proti tebi ? Kda bomo tak lubili tvojo slavo, da jo bomo polagali nad živlenje i smrt, nad premoženje i bogastvo, i nad vse časne dobrote? Prosimo te, razsvetli nas s svojov svetov miloščov!	(Dale.)
Marija branitelica devic.
Neka mati je mela dve jako lepivi, pa siromaškivi hčeri. Močno je se bojala za nje deviško poštenost, ar je znala, ka je penez le prelehko preslepi. Ka včini? Ona pela svojivi hčeri pred Marijin oltar, pa je zroči Mariji rekši: „Glej preblažena mati, tebi tevi dve devici posvetim; bodi njima bolša varhinja kak njima jaz biti zamorem. Vzemi je za svoje hčeri i skrbi za nje." Zdaj se mati s svojimi hčeri vrne domo; pa komaj do hiže pridejo, že je na domačem pragi čaka eden angeo; podari tfl dvema devicama dosta srebra i zlata za vsakdenešnji živež i na to premine. Kda ludje vidijo, da devicam nikaj ne zmankava, pa šče peneze mata, začnejo slabe soditi i eden drflgomi na vflha šepetati, da sta devištvo odale i tak prišle do penez. Kda to začflje mati, jo srce zaboli. Vzdigne se i pela svojivi hčeri znova pred Marijin
- u -
oltar; tii se pri navzočnosti velikoga števila lfldstva Mariji pritoži, kak hudobni svet njene hčere slabo sodi i njima čast jemle. Kaj se zgodi? V navzočnosti vsega lGdstva, ki je bilo zbrano v cerkvi, stopi z oltara eden angeo, neseči dva lepiva venca v roki, i položi ednoga na glavo ednoj hčeri, z drflgim pa ovenča drugo devico, na to pa z velkim i razločnim glasom, tak da so vsi čfili, skriči: „Ta dva venca vama pošila Marija, vajna mati, naj bi hGdobni svet vajno devištvo spoznao i ogovorlivi jeziki zamučali." Oda Ijfld-stvo to vidi i čiije, ostrmi. Mati i hčeri so pa veselo šle domo, so mater Marijo šče bole goreče začnole častiti, liidstvo pa niti reči več ne spregovorilo proti devicam.
Glejte, drage deklice i krščanske matere! kak Devica Marija za svoje varvance skrbi. Ona rada poslGša i poslOhne molitve, s šterimi njoj dobre, prave matere svojo deco priporočDjejo i darOjejo i ona pobožne devičice vsikdar milo sprejme, ja, šče celo s čildami jih posvetnoga zapelavanja obvarje i hudobnih jezikov reši. Ali prerazmite, Marija samo tistih mater priporočila posliihne, štere svoje dužnosti po zmožnosti dobro vršijo i po nje-nom zgledi živejo; ona samo tiste deklice sprejme pod plašč svojega mogočnoga, materinskoga varstva, štere čisto nedužnost svojega srca skrbno hranijo i njene svete jakosti verno nasledujejo.
Iz „Dom. pogovori" — Bogoslav.
Cerkev Marije Pomočnice v Turini.
Večkrat se pripeti, ka tistim, šteri bi radi opisali zgodovino kakše cerkve, zmenjkuje začetnih zgodovinskih vretin. Pri cerkvi pa, štero je zo-zidao duhovnik Janoš Bosko v Turini, se je zgodilo ravno naopak. Komaj je bila cerkev dozidana, že je slovela njena zgodovina. Na jezere ludi, šteri so na lastne oči vidli, kak se je zidala ta cerkev, živi ešče dnes i navdušeno guči od čudovitih okolščinaj, štere so sprevajale to zidanje.
„Gda smo se pogajali za zidanje", tak piše Don Bosko, „sam ne meo nikši pripomočkov. Začnoli smo kopati fundament. Dnevi so šli hitro. Skoro se je približao .den, da sam morao plačati delavce. Bio sam pa popunoma brez penez. Liki poglednite! nekša na smrt betežna ženska me pozove k sebi. Mantrao jo je velki kašeo, trešliko je mela i želodec njoj je tak oslabo, ka je zavolo neprebavnosti popunoma onemogla ležala na posteli.
—	Či bi samo nikelko ozdravila, je pravila ona, bi z veseljom vci-nila kakše dobro delo. Da bi bar telko boše bilo, ka bi lehko stanola i hodila po hiži!
—	I ka bi zato včinoli?
—	Ka ščete ?
—	Eli bi šteli opraviti devetdnevnico na čast Mariji pomočnici kršče-
- 13 -
—	Ja, pa šče kak rada! Ka pa naj molim?
—	Molite vsakši den tri očanaše i tri zdravamarije k presv. Olt. Svestvi i trikrat na den: „Pozdravleni bodi Kralica!"
—	Bom že, i dobro delo? Kakši milodar, jeli?
—	Či te zaistino bogši, bote v zahvalo dariivali kakši dar za cerkev Marije Pomočnice, štero smo ravno zdaj začnoli zidati.
—	Iz srca rada. Či bom v toj devetdnevnici bar telko bogša, da lehko stanem i hodim po hiži, te z veseljom nekaj darujem za vašo cerkev.
Začnola je devetdnevnico. Zadnji den sam morao plačati delavcom jezero koron. Ne sam znao, kama bi se obrno, da bi dobo telko penez. Spomno sam se pa betežne gospe, i se napoto k njoj. Pri dveraj sam nekam boječe pocinkao i služkinja mi je odprla dveri i mi vsa vesela oznanila, ka je gospa že zdrava, bila je že dvakrat na španceri i da seje tudi šla že zahvalit liibomi Bogi za povrnjeno zdravje. Med tem je pa gospa vsa vesela pribežala iz svoje hiže. — Jaz sam zdrava, — je veselo ponavlala; — že sam se zahvalila Materi božoj. Prosim, stopite notri! Tii je nekaj ka sam pripravila za vas. To je moj prvi milodar, šteri gotovo ne bode zadnji.
Jaz spravim te milodar i se vrnem. Doma ga odvežem i v zavitki je bilo 50 zlatov po 20 koron, ravno telko, kelko sam isti den niicao za delavce.
Ne dugo po tom, se je začnolo priporočati Mariji Pomočnici vnogo drugih. Iz Turina, Genove, Bologne, Neapola, posebno pa z Milana, Flo-rence i Rima so vsakši den prišli kakši milodari za Marijino cerkev;— i vse to v zahvalo Mariji Pomočnici za posliinjeno molitev. Tudi iz zdelešnjih krajov kak: iz Dunaja, Pariza, Londona i Berlina so se oglašali verniki z prošnjami i obliibami i niti za eden slučaj ne vem, ka bi tisti ne bili po-sliihnjeni. Vekša eli menša, telovna eli duševna milost je bila vsikdar posledica prošenj i zaviipanja do smilene Matere, pomočnice krščenikov. Pri Mariji so prijali verniki milost i dariivali za cerkev, ne da bi njim to jaz priporačao."
Vrnimo se k začetki zidave. Dne 27. aprila 1865. leta se je slovesno blagoslovo vogelni kamen. Ar je bio zavolo smrti monsignora A. Franzo-nija turinski nadpiišpekijski stolec prazen, ga je blagoslovo monsignor Anton Odone, piišpek iz Suze. Najbole odlične osebe turinskoga varaša so se vdeležiie lepe slavnosti.
Začnolo se je z zidanjom. Delo je šlo naglo naprej. Že včasi prvo leto je bila cerkev do strehe zozidana i zviin kupole, tiidi pokrita. Ta je bila zvršena drugo leto i včasi nato pokrita z ktifrenimi ploščami. Leta 1867. so postavili na vrh kupole štiri metre visoko kiifreno podobo Marije nevtepeno poprijete, šteri mogočno kraliije nad salezijanskim zavodom. Leta 1868. je bila cerkev gotova. Dne 9. junija jo je nadpiišpek turinski monsignor Riccardi slovesno posveto.
Glasi iz doma i sveta.
V Polaria. V listi „Slovenec" čtemo, da so si vrli PolanČarje za vii-zcmske svetke poskrbeli z pomočjov darovitnih Amerikancov dva noviva zvona i stranki oltar. Na tom oltari je tiidi podoba sv. Donata, patrona
- Id -
stare polanske kapele. Vretina gorečnosti, štero so odprli g. Sakovič, obilno teče naprej. Bog daj, da prinese obilen sad, najvekšo božo diko i zveličanje duš. Jako nas veseli, da g. kaplan Ranteša naslediijejo g. Sakoviča gorečnost.
Misijonar Kitak so mrtvi. V 78 leti svoje starosti so pustili dušo g. misijonar Kitak Franc v Celji. Do zadnjega zdihaja so hodili po teških misijonah. Naša Slovenska Krajina jih tiidi dobro pozna. O keliko sto i stojezero duš se je napunilo z Jezušovomi navuki iz njihovih viist i keliki nešteti jezeri so opravili pri njih dobro spoved od celoga življenja. Keliko diiš ma za dobrim Bogom njim zahvaliti svoje zveličanje. Za svoje lepo delo so šli po plačilo. Štero da bi bilo najobilnejše, ponižno prosimo tiidi mi iz zahvalnosti, ki smo jo v velikoj meri dužni do pokojnoga. Molimo za njih ! Prečistimo se za njih.
Češko. Sv. oča so češkim piišpekom poslali pismo, v šterom jih opominajo, naj dajo v Rimi zozidati en zavod, gde do se mogli češki mladenci pripravljati za duhovniški stan. Sveti oča v svojem pismi odkrito povejo, ka zrok vnogoga odpada od vere i mlačnoga življenja na Češkom je iskati v slaboj vzgoji mladine v semeniščah. Sv. oča so za zavod brezplačno dali funduš pri lateranskoj cerkvi.
Vogrsko. V Szombathelyi se bo vršo letos piišpekijski cerkveni zbor, da reši razne cerkvene zadeve puškekije i da povzdigne versko življenje v njej.
Najboljši govornik i predgar Vogrskoga, zviinredno vučen i pobožen mož, Dr. Prohaszka Ottokdr, piišpek v Szekesfehervari so tudi zapustili to skuzno dolino v 69. leti svoje starosti. Predgali so v Pešti pa po predgi njim je žila počila v glavi i še tisto noč pustili dušo. Pokojni so že dosta pred svetovnov bojnov bili za to, da se veleposestva razdelijo med siromake. Tei so se njim jako milili. A za svojo ljubezen do sirot so dobili te odgovor: „za norca so jih meli." — Sledkar, gda je kommunizem po sili vzeo tisto i to celo brezplačno, ka bi se za zmerno ceno lehko odkupilo prle, so sprevidili ti špotlivci, kak prav so meli pokojni. Ka je vogrska liberalna gospoda prišla v velikom broji nazaj h Kristusi, je v prav velikoj meri zasliiženje dr. Prohaszke. Hodili so prosto, kak pravi apoštol i vse ka so meli, proti razdelili v dobre namene. Zato so pa po smrti ne najšli pri pokojnom več penez kak 20 pengo, to je dvesto dina-rov. Sprevod je pokazao, ka so bili pokojni. V Pešti iz cerkve je štiri vore šla precesija pred telom, štero so odpelali v Szekesfehervar. Pri sprevodi so bili nazoči tudi upravnik Vogrske, Horthy, ministri i drugi pleme-nitašje, počastili so jih celo driigoverniki, kak na priliko kalvinje so pod svojov čarnov zastavov bili pri sprevodi. — Jezušovo Srce naj odiči svojega vernoga slugo.
Pa ta kaplica je navadno ne samo sladkost, je bole bridka, kak kak sladka. Od toga sva se že prle pogiičala. Či svet vse da, ka ma, to vse kup je nej nikaj proti večnosti. Mi ščemo vsej kaj več i bogšega, kak nam svet more dati. ,,Oko je ne vidlo, viiho ne čulo, človeče srce ne občutilo toga, ka je Bog pripravo tistim, šteri njega liibijo." S temi kratkimi rečmi začrta sv. Paveo srečo božih prijatelov, ki jih čaka po teh kratkih letaj na driigom sveti. Šteo je praviti: Človeče oko na zemli je ešče nikdar ne gledalo takše lepote, pa je tudi nemre gledati: viiho človeče ešče nigdar ne čulo, pa tudi na zemli nemre čuti tak lepe mužike, i človeče srce tiikar nemre občutiti tiste radosti, tiste blaženosti, tiste sladkosti, štera nas čaka v nebesaj, či tej par let preživemo za Boga i za nebesa.
Za ka ti je veče: za kaplico ali za morje? Za kaplico, štera je ešče močno zagrenjena? I truditi se za morje sreče, to bi naj bila norost? Za tistim hoditi, štero nas v to brežbrežnd srečo vodi, naj bi bila sramota? Ali. zdaj ne vidiš, kak je to noro, kak so zmešane glave tistih, šteri majo najvekšo čest za sramoto, najvekšo modrost za norost?
Ka boš činio, moj dečko ? c" " Boš posliišao glas Marijin eli ga pa ne boš posliisao? Boš šo za Jezušom — ali se ga pa bodeš' sramitvao i ogibao? Dosta jih je že šlo pred teov mladih ludih po poti za Jezušom; po kratkoj poti v kraj večne blaženosti. Nepregledna truma mladih dečkov je v nebesaj. Ništerni so radi dali celo svoje mlado zemelsko živlenje, da so dosegnoli večno. Djali so svojo glavo na nakvalo, da njim je odletela, dali so se ešče celo hujše mučiti, i radi so te kratke moke prestali za edno dugo večnost veselja. Si li kaj čiio od sedmih makabejskih bratov, kak so ji mantrali? Ednomi so kožo z glave potegnoli, drugotni roke i noge posekali, tret-jemi jezik odrezali. Pa tej dečki so se toga nej zbojali, liki so .veselo prestali grozne moke i so se smejali svojim trinogom. To so bili dečki, to junaki! I to je bilo ešče prle, kak je bio Jezuš nasveti i trpo za nas, nas včio, da moramo tUdi mi kaj trpeti za dugo veselje. 1 potem, si kaj čiio od sv. Pankracija, šteri je bio komaj 14 let star, pa se je dao že za vero mantrati i vmoriti ? Liki, kelko je bilo takših! Na stotine, na jezere i jih je ešče zdaj. Ešče pred nedavnim so na Kitajskom i Japonskom katoličane do smrti mantrali i tudi med temi so bili mladi dečki, šteri so v živoj veri strašne moke prestali.
Ne boj se dečko moj, tebi kaj takšega ne bo trbelo. Ne se ti trbe bojati rablov i nožov. Samo pošteno mi živi, pa de dobro ! I da boš ležej zdržao, gledaj mi na tiste, šteri so pred teov šli po potaj poštenja, po potaj nedužnosti, po potaj Marijinih za Jezušom! Gledaj sv. Stanislava Kostka! 18 let star je bio, kda je vmro. Prvi šest let, kda je dete šče ne pri pameti, lehko odštejemo. 18—6=12. Dvanajst kratki let je lepo sliižo Bogi i Mariji, se varvao greha i delao dobro. Ka je to 12 let! Kak na-ednok minejo! Za teh kratkih 12 let bože službe vživa zdaj nepopislivo srečo že veče kak tristo let. I jo bode šče več kak tri jezero let i tudi več kak tri miljone i ti i biljone i tri triljone i tri kvadriljone ... Pa ka bi gučao v številkaj, ka se v številkaj ne da večnost povedati! Povej mi, ali se splača Bogi služiti ali ne? Je li pametno, ali ne?
Ali si že kaj čiio od Ernesta Mlakara ? Ali si čteo knjigico, šteri se pravi „Rožica s Krasa"? Ti,.to je lepo. Či si jo ešče ne čteo, to pa moraš čteti! Tam je opisan mladi dečko, šteri je ne živo v davni časaj i ne v tiijoj deželi, liki v naših dnevaj i na slovengkoj zemli. Rožica, štera je z,rasla na našem Krasi. Ernest Mlakar, edno leto starejši pri svojoj smrti
kak Stanislav Kostka, ne je bio svetec. Bar od papo je ešče ne proglašeni, čitiidi je živo sveto. Vidiš, či že sv. Alojzija, sv. Stanislava nemreš nasleduvati, naslediij bar Ernesta Mlakara i njemi probaj biti spodoben! Mlakar se je že prle rad smejao, kda je ešče,živo. O, kak se smeje zdaj i se bode šče smejao. Či se ščeš tudi ti ednok smejati i ne jokati, poslušaj glas Marijin: Hodi po poti teh i drugih dobrih dečkov — z Mari-jov za Jezušom!
Da, za Jezušom !
Jezuš je brez dvojnosti najbogši vodnik. On sam pravi: Jaz sam pot, pravica i živlenje". I pali pravi: „Jaz sam svetlost sveta; što hodi za menov, ne hodi po krnici." v Što po toj poti hodi, ne zablodi. Što se te istine drži, se ne bode moto. Što se toga živlenja prime, ne vmerje. Vej pa sam pravi: Jaz sam vstajenje i živlenje. Što v menef verje, bo živo, či tudi vmerje i vsakši, ki žive i v mene verje, ne vmerje vekomaj."
Jezuš je najslavnejši vojskovodja. Pod takšim vodjom je častno se Vojskuvati. Njegovi vojniki živejo v srečnoj zavednosti, da bodo gviišno zmagali. „Na sveti bodo meli bridkosti*', — je pravo svojim vernim, — ■„a viipajte se, ar sam jaz svet- premagao". „Bežite, neprijatelske moči, zmagao je oroslan iz roda Judovoga, korenika Davidova!"
Za takšim vojskovodjom stopaj pri roki Marijinoj z veseljom, z za-viipanjom, s ponosom !
Zato praviva tiidi miiva, dragi moj, kak pravi tista preprosta, pa denok lepa pesmica piišpeka Slomška „Mladencova tovariši j a":
Mladenc,. se boš na pot podao;	Le mali vetrec prileti
koga s' boš za tovarša zbrao?	pomete prah i spremeni
Jezusa bom kiišno i obino,	to vašo dobro volo v jok,
njega za tovarša vzeo.	gizdavost vašo v večen stok.
Jezuš je smilenoga srca,	Radiijte le i jufkajte,
ka ga prosim, vse mida.	le se veselo siičite
Dao bo tudi meni srečno pot	nesrečen je vaš grešni pot,
i vodo me bo on povsod.	živlenje vaše*puno zmot.
Posvetni dobrotlivci vi,	V nebesa le en pot vaja,
vsa vaša družba mi mrzi,	fle vozek pot zveličanja. vsa vaša sreča je sam prah što pa žele v nebesa prit', veselja konec, večen strah. mora za Kristušom hodit'.
Moj liibi Jezuš prosim te, po pravoj poti vodi me ! Da gde si Ti, Zveličar moj, bom tiidi jaz, služabnik tvoj!
Kraljici nlaja	»
Viizemsko vremen . . Viizemskoga vremena veselje Kak je šo Kristuš v nebesa Društva i zvellčanje i .
VSEBINA i
Stran 1	Marija je tudi Mati . >
„ 1	Mali greh .....
3	Marija branitelica devic
5	Cerkev Marije Pomočnice
8	Glasi iz doma i sveta »