302 JAVNO ZDRAVSTVO, EPIDEMIOLOGIJA Zdrav Vestn | julij – avgust 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3356 Avtorske pravice (c) 2023 Zdravniški Vestnik. To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco. Narativni pregled literature o vplivu študija medicine na dejavnike življenjskega sloga in zdravje študentov medicine Narrative literature review on the impact of medical studies on lifestyle factors and health of medical students Ana Karin Kozjek,1 Špela Kranjc,1 Petra Vidmar,1 Andraž Jahič,1 Primož Burkat,1 Bojan Knap,1,2 Martin Natlačen,1 Nada Rotovnik Kozjek1,3 Izvleček Izobraževalna pot študentov medicine je dolgotrajna in zahtevna. Usklajevanje študijskih obveznosti, obštudijskih dejav- nosti in skrbi za zdravje je lahko za mlade velik izziv, za katerega so posamezniki različno dobro opremljeni. Naš narativni pregledni članek povzema doslej znane raziskave o vplivu študija medicine na dejavnike življenjskega sloga in determi- nante zdravja ter s tem na telesno in duševno zdravje posameznika. Raziskave glede vpliva teh dejavnikov smo pridobili prek iskalnih nizov s ključnimi besedami. Ugotovili smo, da nekakovostna, nezadostna in neredna prehrana v kombinaciji s pomanjkanjem telesne dejavnosti in sedečim slogom življenja vpliva na neželene spremembe telesne sestave ter poveča tveganje za razvoj presnovnih motenj ter akutnih in kroničnih zdravstvenih težav. Zdravstvene težave dodatno poglablja tudi pomanjkanje spanja in kronični stres zaradi zahtev študija, kar lahko vodi tudi v razvoj duševnih motenj. Vse to ne prispeva le k zmanjšanju študijskega uspeha študentov, temveč tudi do zdravstvenih težav številnih mladih, ki se že na začetku svoje zahtevne kariere soočajo z njimi. V Sloveniji zaenkrat nimamo sistematičnih raziskav, ki bi omogočale oceno vpliva dejavnikov življenjskega sloga in kroničnega stresa na zdravje slovenskih študentov medicine. Zdravniški VestnikSlovenia Medical Journal 1 Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 2 Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 3 Oddelek za klinično prehrano, Onkološki inštitut, Ljubljana, Slovenija Korespondenca / Correspondence: Nada Rotovnik Kozjek, e: nkozjek1@gmail.com Ključne besede: študentje medicine; prehrana; gibanje; spanje; duševno zdravje Key words: medical students; nutrition; exercise; sleep; mental health Prispelo / Received: 27. 4. 2022 | Sprejeto / Accepted: 28. 3. 2023 Citirajte kot/Cite as: Kozjek AK, Kranjc Š, Vidmar P, Jahič A, Burkat P, Knap B, et al. Narativni pregled literature o vplivu študija medicine na dejavnike življenskega sloga in zdravje študentov medicine. Zdrav Vestn. 2023;92(7–8):302–8. DOI: https://doi.org/10.6016/ ZdravVestn.3356 eng slo element sl article-lang 10.6016/ZdravVestn.3356 doi 27.4.2022 date-received 28.3.2023 date-accepted Public health, epidemiology Javno zdravstvo, epidemiologija discipline Review article Pregledni znanstveni članek article-type Narrative literature review on the impact of medical studies on lifestyle factors and health of medical students Narativni pregled literature o vplivu študija med- icine na dejavnike življenjskega sloga in zdravje študentov medicine article-title Narrative literature review on the impact of medical studies on lifestyle factors and health of medical students Narativni pregled literature o vplivu študija med- icine na dejavnike življenjskega sloga in zdravje študentov medicine alt-title medical students, nutrition, exercise, sleep, mental health študentje medicine, prehrana, gibanje, spanje, duševno zdravje kwd-group The authors declare that there are no conflicts of interest present. Avtorji so izjavili, da ne obstajajo nobeni konkurenčni interesi. conflict year volume first month last month first page last page 2023 92 7 8 302 308 name surname aff email Nada Rotovnik Kozjek 1,3 nkozjek1@gmail.com name surname aff Ana Karin Kozjek 1 Špela Kranjc 1 Petra Vidmar 1 Andraž Jahič 1 Primož Burkat 1 Bojan Knap 1,2 Martin Natlačen 1 eng slo aff-id Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija 1 Clinical department of Nephrology, Division of Internal Medicine, University Medical Centre Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija 2 Department for Clinical Nutrition, Institute of Oncology, Ljubljana, Slovenia Oddelek za klinično prehrano, Onkološki inštitut, Ljubljana, Slovenija 3 303 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Narativni pregled literature o vplivu študija medicine na dejavnike življenjskega sloga in zdravje študentov medicine 1 Uvod Poklic zdravnika je odgovorno delo, za katerega je potrebno dolgotrajno in zahtevno izobraževanje. Zato velja študij medicine za enega najzahtevnejših. Težav- nost in dolgotrajnost študija vplivata na življenjski slog študentov medicine, ki ga podrejajo študijskim obve- znostim med pedagoškim delom semestra in izpitnimi obdobji. Študentje pogosto poročajo o občutkih pre- obremenjenosti, nemoči in stresa. To potrjujejo tudi raziskave, ki kažejo, da so študentje medicine ogrožena populacija za razvoj številnih duševnih zdravstvenih težav, predvsem depresije in anksioznosti (1,2). Poleg duševnega zdravja pa podrejenost življenjskega sloga študiju medicine vpliva tudi na druge komponente zdravja, ki se izražajo v prehranskem stanju in telesni sestavi, telesni zmogljivosti, spanju, odvisnostih idr. Članek prikazuje narativni pregled literature, ki pro- učuje vpliv študija medicine na telesno in duševno zdravje. Osredotoča se predvsem na vpliv študija na dejavnike življenjskega sloga in determinante zdravja, kot so prehrana, gibanje in spanje. Življenjski slog in vedenjski vzorci, ki se oblikujejo v obdobju prehoda iz mladostništva v zgodnjo odraslost, se namreč pogosto prenesejo v kasnejša življenjska obdobja. Neustrezna prehrana, nezadostna telesna dejavnost in neprimer- ne spalne navade so primeri razvad, ki predstavljajo dejavnike tveganega življenjskega sloga in ogrožajo zdravje v odrasli dobi ter starosti. 1.1 Zdravje in življenjski slog Zdravje in zdrav življenjski slog se pomensko razli- kujeta, vendar v veliki meri vplivata drug na drugega. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ne oprede- ljuje pojma zdravje le kot odsotnost bolezni ali hibe, Abstract The educational path of medical students is known to be time-consuming and demanding. Coordination of study obliga- tions, extracurricular activities, and own health care can be a great challenge for young people, for which individuals may be differently well equipped. Our narrative review presents an overview of foreign and Slovene literature, summarizing known data on the impact of medical studies on lifestyle factors and health determinants and, thus, onindividual’s physi- cal and mental health. We gathered the literature on these determinants through key-word searches. We found that unbal- anced and poorly planned diets, combined with a lack of physical activity, can affect unwanted changes in body compo- sition and increase the chances of developing metabolic disorders and chronic conditions, while a lack of micronutrients can lead to health problems. Studying requirements and chronic stress can adversely affect the sleep and mental state of medical students, with the added influence of a predominantly sedentary lifestyle, which can lead to mental disorders. All this can lead not only to the reduced academic success of students but also to many young people facing health problems early in their challenging careers. So far, there is a lack of systematic research in Slovenia that would allow an assessment of the situation among Slovenian medical students. temveč kot stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja (3). Obenem opredeljuje tudi zdrav življenjski slog kot način življenja, ki znižuje tve- ganje za razvoj resnih bolezni, povezanih z dejavniki življenjskega sloga, kot so srčno-žilne bolezni in ne- katere vrste raka ter prezgodnja smrt. Prav tako zdrav življenjski slog posameznikom omogoča bolj kakovo- stno življenje na telesni, duševni in socialni ravni ter s tem spodbuja zdravje (4). Nenazadnje daje zdrav ži- vljenjski slog posameznika pozitivni zgled svojcem in bližnjim ter pri zdravstvenih delavcih tudi bolnikom in njihovim svojcem. Zato sta zdravje in zdrav življenjski slog študentov medicine in bodočih zdravnikov po- membna ne le zaradi zdravja posameznikov, temveč tudi za promocijo zdravja in zgled širši javnosti. 2 Metode Uporabili smo metodologijo narativnega pre- glednega članka. Pri iskanju literature smo uporabili ključne besede: študentje medicine, prehrana, gibanje, spanje, duševno zdravje (angl. medical students, nutri- tion, exercise, sleep, mental health). 3 Rezultati Skupno smo našli in povzeli relevantnih 34 člankov, ki so ustrezali vključitvenim merilom raziskave. Med njimi je 10 člankov, ki proučujejo prehranjevalne nava- de, vključno z uživanjem alkohola, in s prehrano pove- zane zdravstvene težave; 8 člankov o telesni dejavnosti; 10 člankov o duševnem zdravju ter 5 člankov o spanju med študenti medicine. Preostale raziskave niso bile opravljene na tarčni populaciji študentov medicine, 304 JAVNO ZDRAVSTVO, EPIDEMIOLOGIJA Zdrav Vestn | julij – avgust 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3356 vendar ponazarjajo vidike preučevanih tem, ki so po- membni za razumevanje članka. 3.1 Prehranjevalne navade Človeško telo je na prehodu iz obdobja adolescence v zgodnjo odraslost deležno sprememb v presnovi hra- nil in energije. Bazalna presnova se po koncu obdobja rasti in razvoja posameznika začne manjšati za oko- li 2–3 % na desetletje (5). To lahko ob neprimernem življenjskem slogu vodi v čezmerno povišanje telesne mase na račun kopičenja maščobnega tkiva ter prispe- va k izgubi nemaščobne oz. puste telesne mase, pred- vsem mišičnih tkiv (5,6). Posledice sprememb telesne sestave se zrcalijo na presnovnem stanju posameznika in vplivajo na razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB), kot so npr. sladkorna bolezen tipa 2, povišan krvni tlak in srčno-žilne bolezni, ter so slabše izhodi- šče za doseg zdrave starosti (7). Uravnotežena, energij- skim in hranilnim potrebam primerna in kakovostna prehrana ter z njo povezane prehranjevalne navade so zato ena ključnih značilnosti zdravega življenjskega sloga. Razlogi za neustrezno prehransko strategijo pri štu- dentski populaciji so lahko številni: finančno stanje, preobremenjenost, nepoznavanje značilnosti ustrezne prehrane in nezavedanje pomena zdravega življenjske- ga sloga. Nekakovostna in neredna prehrana prispeva k neželenim spremembam v telesni sestavi (kopičenju maščobnega tkiva in izgubljanju mišične mase). Neu- strezna prehranska strategija in pomanjkanje mikro- hranil vodita do zdravstvenih težav, kot je na primer slabokrvnost oz. anemija, ki pogosto prizadene mlade ženske. Po nekaterih podatkih sta pomanjkanje železa in z njim povezana slabokrvnost prisotna pri več kot 25 % študentkah medicine (8,9). Sprememba prebivališča lahko neugodno vpliva na prehranjevalne navade. Raziskava iz severne Italije je zaključila, da mladi, ki živijo z družino, zaužijejo več kuhane zelenjave, rib, mesa, perutnine, svežega sad- ja, jajc in kruha oz. kosmičev. Študenti, ki živijo zunaj domačega okolja, zaužijejo več vnaprej pripravljene hrane, alkoholnih pijač in mleka. Med anketiranimi jih je 85 % poročalo o spremembi prehranjevalnih na- vad v začetku študija. V skupini, ki ne živi z družino, je delež 92 %, kar je več od skupine, ki živi z domačimi (75 %) (10). Raziskava, izvedena na populaciji 81 štu- dentov, ki so v času sodelovanja bivali v ljubljanskem študentskem domu, je pokazala, da prehrana pri večini posameznikov ne izpolnjuje meril za zdravo prehra- no. Pogosto izpuščajo zajtrk, zaužijejo premalo sadja, zelenjave, dnevni vnos hrane pa je razporejen v prema- lo obrokov. Med anketiranimi jih 86 % ocenjuje, da se bolj zdravo prehranjujejo doma (11). Razlike v prehranjevalnih navadah so po nekaterih raziskavah opazne tudi med spoloma. Študentke zauži- jejo več zelenjave, sadja in manj alkohola ter med študi- jem pridobijo manj telesne mase. Zadovoljstvo s teles- no maso je manj značilno za ženske kot moške (11,12). Podobno so v raziskavi, opravljeni med 74 študenti 2. letnika medicinske univerze v Mariboru, zabeležili boljše prehranjevalne navade študentk. Razlika sicer ni bila statistično značilna. Raziskava prav tako poroča, da so mariborski študentje medicine na standardizi- ranem vprašalniku življenjskih navad, ki je vključeval tudi oceno zdrave prehrane, dosegli nadpovprečne rezultate, razen spalnih navad. Študentje medicine so najboljše rezultate dosegli pri alkoholnih navadah, kar naj bi pomenilo izogibanje alkoholu, sledilo je izogi- banje kajenju in uživanju nedovoljenih snovi ter nato ustrezna prehrana in telesna dejavnost (13). Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije je v raziskavi prehranjevalnih navad odraslih prebival- cev Slovenije z vidika varovanja zdravja v skupini 127 študentov ugotovil, da jih večina ne izpolnjuje. Zajtrk redno uživa 51 % anketiranih študentov, kosilo 88 %, večerjo 58 %. S tem sodijo v skupino, ki najredkeje re- dno uživa 3 ali več obrokov dnevno. Poleg tega naj bi študentje najmanj upoštevali nasvete za zdravo prehra- njevanje (14). Številne tuje raziskave že dolgo opozarjajo na raz- širjenost čezmernega pitja alkoholnih pijač tako med študenti medicine kot med zdravniki (15). Količina za- užitega alkohola pri študentih medicine v primerjavi z vrstniki ni večja, vendar pa raziskave kažejo, da so študentje medicine bolj ogroženi za razvoj odvisno- sti (16). Prav tako se uživanje alkohola povezuje tudi z zlorabo prepovedanih drog in z večjo možnostjo za razvoj depresije ter izgorelosti med študenti medicine (17). 3.2 Telesna dejavnost Telesna dejavnost je fiziološko izhodišče za urav- navanje presnove, zato je skrb zanjo ključna. Pozitivni učinki telesne vadbe so dobro znani in razsežni. Ob- segajo izboljšanje srčno-žilnega zdravja, kognitivne funkcije, zmanjša se verjetnost za nastanek motenj presnove, kot je sladkorna bolezen tipa 2, poveča se mišična masa in s tem bazalni metabolizem, kar iz- boljša uravnavanje telesnih mas in prispeva k manjše- mu kopičenju maščobnega tkiva. Prav tako se poveča 305 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Narativni pregled literature o vplivu študija medicine na dejavnike življenjskega sloga in zdravje študentov medicine kostna gostota, zmanjša se verjetnost za nastanek du- ševnih bolezni in izboljša se subjektivna kakovost živ- ljenja (18). Študentje medicine so kot bodoči zdravniki vzorčna populacija za ostalo prebivalstvo in lahko kot zaupanja vreden vir zdravstvenih informacij vplivajo na življenjski slog svojih bolnikov. Kljub vsem splošno znanim ugodnostim telesne dejavnosti je le 34 % bol- nikov v Ameriki poročalo o tem, da so jim zdravniki svetovali telesno dejavnost. Pomembno in dokazano je, da zdravniki, ki so sami telesno dejavni, bolj pogos- to telesno aktivnost svetujejo svojim bolnikom (19). V Angliji je v anketi več kot 50 % študentov medicine izrazilo mnenje, da so premalo izobraženi o koristih telesne dejavnosti, da bi jo svetovali svojim bolnikom (20). Nekateri podatki kažejo, da se med študijem koli- čina telesne vadbe med študenti medicine zmanjša za več kot 30 % v obdobju od začetka do konca študija. V raziskavi na angleških študentih medicine so ugotovili, da skoraj 40 % študentov ne dosega priporočil Združe- nega kraljestva za tedensko stopnjo dejavnosti. Glavni razlog za nedejavnost, ki so ga študentje navedli, je po- manjkanje časa zaradi težavnosti študija. Med študenti zdravstvene nege je bil rezultat še bolj zaskrbljujoč, saj kar 48 % študentov ni dosegalo priporočenih ur vadbe (21). Pretirano sedeči študijski slog življenja in zmanj- šana telesna dejavnost med drugim vodita do izgube puste telesne mase in s tem do dodatne upočasnitve bazalne presnove (22,23). V kombinaciji s pogosto nezdravo študentsko prehrano to pripelje do prido- bivanja maščobnih tkiv in povečanja telesne mase. V primerjavi s študenti športne vzgoje, ki so bili med štu- dijem bolj telesno dejavni in imeli manj študijskih ob- veznosti, so študentje medicine med študijem pridobili več telesne mase, pri čemer je bilo razmerje med prido- bljeno pusto telesno maso in maščobnimi tkivi manj- še (24). V raziskavi, v katero je bilo vključenih skoraj 1.000 grških študentov medicine, so pokazali, da ima v 3. letniku medicine 33,4 % študentov povišan ITM, in sicer 25–30 kg/m², kar pomeni, da gre za osebe s čez- merno telesno maso. Poleg tega je imelo 48 % moških in 36 % žensk krvni tlak nad 130/85 mmHg, kar je po slovenskih merilih območje predhipertenzije (25). Prav tako se posledice pomanjkanja telesne dejav- nosti lahko zrcalijo na akademski ravni. Študije na študentih medicine namreč nakazujejo, da lahko po- manjkanje telesne dejavnosti negativno vpliva na aka- demski uspeh. Raziskavo so opravili na študentih vseh letnikov, pokazalo pa se je, da je telesna dejavnost ime- la večji pomen predvsem v višjih letnikih, ko so teles- no dejavni dosegali izrazito boljše rezultate. Korelacija obstaja tudi med primernim ITM in dobrim uspehom, ne pa tudi med deležem maščobne mase in študijskim uspehom (26,27). 3.3 Duševno zdravje Študij medicine je dolg in naporen. Ne glede na le- tnik študija je znan po visokih delovnih obremenitvah in veliki količini študijskih ur, kar vpliva na sposobnost študentov, da se socializirajo zunaj fakultete, ustrezno gibljejo in celo na to, da ponoči spijo primerno število ur. Naštetemu se pogosto pridružujejo še visoka priča- kovanja okolice in študentov samih, za katere nekate- re raziskave kažejo, da so nagnjeni k perfekcionizmu, kar pomeni, da neuspeh zanje postane nepredstavljiv in zatorej predstavlja izid, s katerim se niso sposobni primerno soočiti (13). Ti psihološki stresorji močno negativno vplivajo na duševno stanje študentov me- dicine. Ti svoje duševno zdravje ocenjujejo slabše od svojih vrstnikov, zanje pa so značilne tudi višje preva- lence depresije, anksioznosti in zlorabe psihoaktivnih substanc (28). Da gre za aktualno temo, nakazuje več kot 20.000 člankov pri iskalnem nizu ‘študentje medi- cine’ in ‘duševno zdravje’, od katerih je več kot 13.000 objavljenih pred manj kot 5 leti. Glede na podatke iz 6 evropskih medicinskih fakul- tet 36 % študentov poroča o visoki ravni psihološke- ga stresa, 22 % pa statistično značilno raven čustvene izčrpanosti (29). Pri tem nekatere raziskave poročajo o spolni razliki med rezultati študentov. Študentke na- mreč poročajo o višji ravni stresa pri študiju (30). Vred- nosti pri obeh spolih so višje od splošne populacije. Med študijem je pogost tudi pojav izgorelosti. V li- teraturi navajajo različne epidemiološke podatke, od katerih je bila najvišja prevalenca kar 71 % (31). Po- datki, ki so na voljo, nakazujejo, da se bo med študijem približno polovica študentov soočila z izgorelostjo in da pojavnost narašča z višjim letnikom, pri čemer je bil ponekod viden padec prevalence ob prehodu na kli- nični del študija (32,33). Negativni trend je prav tako opazen pri oceni zado- voljstva z življenjem. V raziskavi, v kateri so spremljali študente medicine med prvim letom, so ugotovili, da so njihovi rezultati progresivno slabši, predvsem zara- di pojava simptomov depresije (34). V podobno zas- tavljeni raziskavi so izmerili napredovanje simptomov depresije s postopnim poslabšanjem pri obeh spolih, pri čemer je bila prevalenca depresije pri ženski popu- laciji višja (35). V isti raziskavi so opazili pri študent- kah trend povišanja anksioznosti, ki pa se pri študentih ni pojavil. Globalna prevalenca depresije med študenti 306 JAVNO ZDRAVSTVO, EPIDEMIOLOGIJA Zdrav Vestn | julij – avgust 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3356 medicine je 28 %, in sicer s sorazmerno nizko stopnjo iskanja pomoči, ki je 12,9 % (36). Nadalje obstaja tudi korelacija med stopnjo telesne dejavnosti in duševnim stanjem. Nedavna raziskava iz Južne Koreje, ki sicer ni potekala na študentski po- pulaciji, je pokazala, da višja raven telesne dejavnosti pomeni manjšo incidenco simptomov depresije, pri či- mer se je najslabše izkazala skupina s pretežno sedečim življenjskim slogom (37). Študentje medicine, ki med izpitnim obdobjem za mizo preživljajo po 15 ur na dan, so torej rizična skupina. Analizirali so tudi vpliv telovadbe na zmanjševanje simptomov anksioznosti in ugotovili, da aerobne oblike telovadbe simptome učin- kovito zmanjšajo, vendar le, če je vadba trajala vsaj 21 minut (38). Količina spanja in duševno stanje spet do- kazano močno korelirata, pri čemer osebe, ki premalo spijo oz. spijo nekakovostno, kažejo večjo incidenco simptomov depresije, anksioznosti in slabega splošne- ga zdravja (39). 3.4 Spanje Spanje je fiziološki proces, ki je nujno potreben za preživetje. Kakovost spanja je povezana z zdravjem in splošno kakovostjo življenja (40). Prav tako pomanjka- nje spanja negativno vpliva na produktivnost ljudi (41). Spanje je tako zelo pomembno tudi za študente me- dicine, saj raziskave kažejo, da pomanjkanje in slaba kakovost spanja negativno vplivata na študijski uspeh. Študija, ki so jo izvedli na Univerzi Monash v Melbou- rnu, je pokazala, da se uspešnejši študenti zbujajo bolj zgodaj, tako med tednom kot tudi med vikendom. Prav tako je bil spanec teh študentov bolj kakovosten. Niso pa ugotovili korelacije med učnim uspehom študentov medicine in naslednjimi dejavniki: zbujanje ponoči, trajanje spanja tako ponoči kot tudi čez dan, čas od zbujanja do vstajanja iz postelje ali koliko jih ovira ose- ba, s katero oseba zaspi (42). Raziskava, izvedena na študentih Univerze v Lju- bljani, je ugotovila, da povprečno študenti spijo veliko manj kot v osnovni šoli, več kot ena tretjina jih spi le 5 do 6 ur na noč (43). Raziskava o spanju med estonskimi študenti medicine je pokazala, da 31 % študentov svo- jo kakovost spanja opisuje slabše kot dobro. Kakovost spanja se nanaša na težavnost zaspati, jutranjo utruje- nost in zaspanost čez dan. Izkaže se, da kakovost spanja vpliva tudi na študijski uspeh (42). Poznamo več dejavnikov, ki vplivajo na kakovost spanca. Študentje, ki so bili bolj telesno dejavni, so hitreje zaspali in se ponoči manj zbujali zaradi hrupa. Povečano uživanje kofeina, alkohola, kajenje in upora- ba mobilnih telefonov ali računalnikov so imeli nega- tivne učinke na spanje pri študentih medicine. Količina spanja je tudi obratno sorazmerna z zaspanostjo čez dan (44). Raziskave so pokazale tudi, da na spalne navade študentov medicine vpliva njihovo duševno zdravje. Korelacije so se razlikovale med spoloma. Pri ženskah je bilo z anksioznostjo povezano zbujanje ponoči zara- di nočnih mor in jutranja utrujenost. Preiskovanke s simptomi depresije so zvečer težko zaspale, se ponoči prebujale zaradi nočnih mor in potrebe po hrani, bile bolj zaspane čez dan in predvsem med predavanji. Pri moških so se korelacije pokazale samo pri simptomih depresije in ne anksioznosti. Taki preiskovanci so težje zaspali v noči pred izpitom in poročali slabšo subjektiv- no kakovost spanja. Izkaže se, da so nekateri problemi s spanjem povezani s simptomi depresije in anksioznosti (45). Poleg tega je raziskava, izpeljana na Univerzi v Mariboru, pokazala, da je bil spanec pri študentih, ki so kazali znake izgorelosti, manj kakovosten, predvsem so zvečer težje zaspali ali pa se ponoči zbujali (46). 4 Zaključek Epidemiološke raziskave kažejo na to, da so študen- tje medicine ogrožena populacija v več vidikih koncep- ta celostnega zdravja. V primerjavi s splošno popula- cijo oz. nekaterimi drugimi izobraževalnimi potmi je študij medicine večji izziv za usklajevanje študijskih obveznosti s skrbjo za telesno in duševno zdravje po- sameznika. Kljub temu pa pregled literature razkriva pomanjkanje strokovnih virov in relevantnih raziskav, predvsem med slovenskimi študenti medicine. Podatki, pridobljeni specifično iz slovenske populacije študen- tov medicine na temo telesnega in duševnega zdravja, so podobno omejeni, zaradi česar ni mogoče narediti prave primerjave med izzivi študentov medicine glo- balno in v Sloveniji, kar nakazuje na smiselnost razi- skav na tem področju. Izjava o navzkrižju interesov Avtorji nimamo navzkrižja interesov. Zahvala Študentje se za njihovo sodelovanje, čas in mentor- stvo zahvaljujemo izr. prof. dr. Bojanu Knapu, dr. med., izr. prof. dr. Nadi Rotovnik Kozjek, dr. med., ter doc. dr. Željki Haler Večerić, dr. med. 307 PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK Narativni pregled literature o vplivu študija medicine na dejavnike življenjskega sloga in zdravje študentov medicine Literatura 1. Dyrbye LN, Thomas MR, Shanafelt TD. Systematic review of depression, anxiety, and other indicators of psychological distressamong U.S. and Canadian medical students. Acad Med. 2006;81(4):354-73. DOI: 10.1097/00001888-200604000-00009 PMID: 16565188 2. Hope V, Henderson M. Medical student depression, anxiety and distress outside North America: a systematicreview. Med Educ. 2014;48(10):963- 79. DOI: 10.1111/medu.12512 PMID: 25200017 3. World Health Organization. Constitution of the World Health Organization. Basic Documents. Forty-fifth edition. Genève: WHO; 2006 [cited 2021 Apr 20]. Available from: https://www.who.int/governance/eb/ who_constitution_en.pdf. 4. World Health Organization. Healthy living : what is a healthy lifestyle? Genève: WHO; 1999 [cited 2021 Apr 20]. Available from: https://apps.who. int/iris/handle/10665/108180. 5. Roberts SB, Dallal GE. Energy requirements and aging. Public Health Nutr. 2005;8(7a):1028-36. DOI: 10.1079/PHN2005794 PMID: 16277818 6. McMurray RG, Soares J, Caspersen CJ, McCurdy T. Examining variations of resting metabolic rate of adults: a public health perspective. Med Sci Sports Exerc. 2014;46(7):1352-8. DOI: 10.1249/MSS.0000000000000232 PMID: 24300125 7. World Health Organization. Cardiovascular diseases (CVDs). Genève: WHO; 2017 [cited 2021 Jun 21]. Available from: https://www.who.int/en/ news-room/fact-sheets/detail/cardiovascular-diseases-(cvds). 8. Rani NA, Arasegowda R, Mukherjee P, Dhananjay SY. Prevalence of Nutritional Deficiency Anaemia and Its Impact on Scholastic Performanceamong Undergraduate Medical Students. J Clin Diagn Res. 2017;11(3):BC21-3. DOI: 10.7860/JCDR/2017/25367.9597 PMID: 28511373 9. Jawed S, Tariq S, Tariq S, Kamal A. Frequency of nutritional anemia among female medical students of Faisalabad. Pak J Med Sci. 2017;33(2):398- 403. DOI: 10.12669/pjms.332.11854 PMID: 28523045 10. Lupi S, Bagordo F, Stefanati A, Grassi T, Piccinni L, Bergamini M, et al. Assessment of lifestyle and eating habits among undergraduate students in northernItaly. Ann Ist Super Sanita. 2015;51(2):154-61. PMID: 26156187 11. Zupančič A, Hoyer S. Prehranjevalne navade študentov. Obzor Zdr N. 2006;40(2):157-63. 12. Yahia N, Wang D, Rapley M, Dey R. Assessment of weight status, dietary habits and beliefs, physical activity, and nutritionalknowledge among university students. Perspect Public Health. 2016;136(4):231-44. DOI: 10.1177/1757913915609945 PMID: 26475773 13. Rebernak K. Perfekcionizem, samoučinkovitost in življenjski slog študentov medicine [doktorsko delo]. Maribor: Univerza v Mariboru; 2019. 14. Gabrijelčič Blenkuš M, Gregorič M, Tivadar B, Koch V, Kostanjevec S, Fajdiga Turk V, et al. Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2009. 15. Newbury-Birch D, Walshaw D, Kamali F. Drink and drugs: from medical students to doctors. Drug Alcohol Depend. 2001;64(3):265-70. DOI: 10.1016/S0376-8716(01)00128-4 PMID: 11672941 16. Thakore S, Ismail Z, Jarvis S, Payne E, Keetbaas S, Payne R, et al. The perceptions and habits of alcohol consumption and smoking among Canadian medicalstudents. Acad Psychiatry. 2009;33(3):193-7. DOI: 10.1176/appi.ap.33.3.193 PMID: 19574514 17. Jackson ER, Shanafelt TD, Hasan O, Satele DV, Dyrbye LN. Burnout and alcohol abuse/dependence among US medical students. Acad Med. 2016;91(9):1251-6. DOI: 10.1097/ACM.0000000000001138 PMID: 26934693 18. Penedo FJ, Dahn JR. Exercise and well-being: a review of mental and physical health benefits associatedwith physical activity. Curr Opin Psychiatry. 2005;18(2):189-93. DOI: 10.1097/00001504-200503000-00013 PMID: 16639173 19. Lobelo F, Duperly J, Frank E. Physical activity habits of doctors and medical students influence their counsellingpractices. Br J Sports Med. 2009;43(2):89-92. DOI: 10.1136/bjsm.2008.055426 PMID: 19019898 20. Dunlop M, Murray AD. Major limitations in knowledge of physical activity guidelines among UK medical studentsrevealed: implications for the undergraduate medical curriculum. Br J Sports Med. 2013;47(11):718-20. DOI: 10.1136/bjsports-2012-091891 PMID: 23314886 21. Blake H, Stanulewicz N, Mcgill F. Predictors of physical activity and barriers to exercise in nursing and medical students. J Adv Nurs. 2017;73(4):917-29. DOI: 10.1111/jan.13181 PMID: 27731886 22. McMurray RG, Soares J, Caspersen CJ, McCurdy T. Examining variations of resting metabolic rate of adults: a public health perspective. Med Sci Sports Exerc. 2014;46(7):1352-8. DOI: 10.1249/MSS.0000000000000232 PMID: 24300125 23. Geisler C, Braun W, Pourhassan M, Schweitzer L, Glüer CC, Bosy-Westphal A, et al. Age-Dependent Changes in Resting Energy Expenditure (REE): Insights from DetailedBody Composition Analysis in Normal and Overweight Healthy Caucasians. Nutrients. 2016;8(6):322. DOI: 10.3390/ nu8060322 PMID: 27258302 24. Kemmler W, von Stengel S, Kohl M, Bauer J. Impact of exercise changes on body composition during the college years—a five yearrandomized controlled study. BMC Public Health. 2016;16(1):50. DOI: 10.1186/s12889- 016-2692-y PMID: 26787116 25. Bertsias G, Mammas I, Linardakis M, Kafatos A. Overweight and obesity in relation to cardiovascular disease risk factors among medical students in Crete, Greece. BMC Public Health. 2003;3(1):3. DOI: 10.1186/1471-2458-3- 3 PMID: 12517305 26. Al-Drees A, Abdulghani H, Irshad M, Baqays AA, Al-Zhrani AA, Alshammari SA, et al. Physical activity and academic achievement among the medical students: A cross-sectionalstudy. Med Teach. 2016;38(sup1):S66-72. DOI: 10.3109/0142159X.2016.1142516 PMID: 26984037 27. Syväoja HJ, Kankaanpää A, Kallio J, Hakonen H, Kulmala J, Hillman CH, et al. The Relation of Physical Activity, Sedentary Behaviors and Academic Achievement areMediated by Fitness and Bedtime. J Phys Act Health. 2017;15(2):135-43. DOI: 10.1123/jpah.2017-0135 PMID: 28872392 28. Syväoja HJ, Kankaanpää A, Kallio J. Ocena lastnega zdravja študentov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana: Univerza v Ljubljani; 208. 29. Humphris G, Blinkhorn A, Freeman R, Gorter R, Hoad-Reddick G, Murtomaa H, et al. Psychological stress in undergraduate dental students: baseline results from sevenEuropean dental schools. Eur J Dent Educ. 2002;6(1):22-9. DOI: 10.1034/j.1600-0579.2002.060105.x PMID: 11872070 30. Backović DV, Zivojinović JI, Maksimović J, Maksimović M. Gender differences in academic stress and burnout among medical students in finalyears of education. Psychol Health Med. 2012;24(2):175-81. DOI: 10.1080/13548506.2011.597770 PMID: 21781020 31. Mazurkiewicz R, Korenstein D, Fallar R, Ripp J. The prevalence and correlations of medical student burnout in the pre-clinical years:a cross- sectional study. Psychol Health Med. 2012;17(2):188-95. PMID: 22706416 32. Ishak W, Nikravesh R, Lederer S, Perry R, Ogunyemi D, Bernstein C. Burnout in medical students: a systematic review. Clin Teach. 2013;10(4):242-5. DOI: 10.1111/tct.12014 PMID: 23834570 33. Santen SA, Holt DB, Kemp JD, Hemphill RR. Burnout in medical students: examining the prevalence and associated factors. South Med J. 2010;103(8):758-63. DOI: 10.1097/SMJ.0b013e3181e6d6d4 PMID: 20622724 34. Parkerson GR, Broadhead WE, Tse CK. The health status and life satisfaction of first-year medical students. Acad Med. 1990;65(9):586-8. DOI: 10.1097/00001888-199009000-00009 PMID: 2400477 308 JAVNO ZDRAVSTVO, EPIDEMIOLOGIJA Zdrav Vestn | julij – avgust 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3356 35. Vitaliano PP, Maiuro RD, Russo J, Mitchell ES. Medical student distress. A longitudinal study. J Nerv Ment Dis. 1989;177(2):70-6. DOI: 10.1097/00005053-198902000-00002 PMID: 2915218 36. Puthran R, Zhang MW, Tam WW, Ho RC. Prevalence of depression amongst medical students: a meta-analysis. Med Educ. 2016;50(4):456- 68. DOI: 10.1111/medu.12962 PMID: 26995484 37. Kim SY, Park JH, Lee MY, Oh KS, Shin DW, Shin YC. Physical activity and the prevention of depression: A cohort study. Gen Hosp Psychiatry. 2019;60:90-7. DOI: 10.1016/j.genhosppsych.2019.07.010 PMID: 31376646 38. Petruzzello SJ, Landers DM, Hatfield BD, Kubitz KA, Salazar W. A meta- analysis on the anxiety-reducing effects of acute and chronic exercise. Outcomesand mechanisms. Sports Med. 1991;11(3):143-82. DOI: 10.2165/00007256-199111030-00002 PMID: 1828608 39. Strine TW, Chapman DP. Associations of frequent sleep insufficiency with health-related quality of life andhealth behaviors. Sleep Med. 2005;6(1):23-7. DOI: 10.1016/j.sleep.2004.06.003 PMID: 15680291 40. Pilcher JJ, Ott ES. The relationships between sleep and measures of health and well-being in college students:a repeated measures approach. Behav Med. 1998;23(4):170-8. DOI: 10.1080/08964289809596373 PMID: 9494694 41. Pilcher JJ, Huffcutt AI. Effects of sleep deprivation on performance: a meta-analysis. Sleep. 1996;19(4):318-26. DOI: 10.1093/sleep/19.4.318 PMID: 8776790 42. Johns MW, Dudley HA, Masterton JP. The sleep habits, personality and academic performance of medical students. Med Educ. 1976;10(3):158- 62. DOI: 10.1111/j.1365-2923.1976.tb00432.x PMID: 1268120 43. Stegn Š, Videmšek M, Karpljuk D. Analiza življenjskega sloga študentov Univerze v Ljubljani v obdobju osnovnega šolanjain med študijem. Šport (Ljubljana). 2019;67(1/2):236-43. 44. Veldi M, Aluoja A, Vasar V. Sleep quality and more common sleep- related problems in medical students. Sleep Med. 2005;6(3):269-75. DOI: 10.1016/j.sleep.2004.12.003 PMID: 15854858 45. Eller T, Aluoja A, Vasar V, Veldi M. Symptoms of anxiety and depression in Estonian medical students with sleep problems. Depress Anxiety. 2006;23(4):250-6. DOI: 10.1002/da.20166 PMID: 16555263 46. Planinc Š, Florjančič Ž. Izgorevanje med študenti medicine [doktorsko delo]. Maribor: Univerza v Mariboru; 2017.