Leto xvn., št. 78 Upravništvo; ijuDijaaa, eLnafijeva uJica 6. — Telefon St. 3122, 3123. 3-124, 3126, 312»» inseratni oddelek: LJubljana, Selenburgova Ul- 3. — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica §t_ 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 11-842. Praga čislo 78.180, Wien St 105541. Ljubljana, četrtek ž. aprila 1936 _Cena l Dir Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Po rimskem sestanku Ob dveletnici podpisa rimskega protokola, ki je zvezal v neko enoto Italijo, Avstrijo in Madžarsko, je bil v Rimu sestanek vladnih predstavnikov teh treh držav. Iz enunciacij, ki so bile izrečene ob tej priliki, se zrcali dejstvo, da se je želel to pot poudarek položiti na politično stran, dasi se je svoj čas naglašalo, da je blok rimskega protokola pred vsem gospodarska organizacija. Sedaj pa so zlasti z italijanske strani nagla-šali, da je sankcijska politika ustvarila neko posebno skupnost med državami, ki se je niso udeležile. Rimski govori so posebno podčrtavali hvaležnost Italije, da se Avstrija in Madžarska nista pridružili sankcijam in da sta tako p taii politično skupnost imenovanega bloka. Po prvotno postavljeni zasnovi naj bi ta blok pomenil le ogrodje za gospodarsko dopolnjevanje držav Podu-navja ir Italije, saj se je reklo, da je osnovan pod perspektivo, da se mu pridružijo še druge države Podunavja. Sedaj pa se je združilo praznovanje dve-lotnice s proslavo protisankcijske politike in z napovedjo nadaljnje gradnje na tej osnovi, gradnje, ki naj bo v enaki meri politična kakor gospodarska. Brez dvoma so se s tem pogoji zr_ razširjenje bloka rimskega protokola prej poslabšali kakor izboljšali. Saj so se prav posebno podčrtavale zasluge držav, ki se niso pridružile sankcijam, kar pomeni dejansko slabo uslugo politiki Društva narodov, ki so ji ostale zveste ostale podunavske in balkanske države. Vsekakor pa so s tem narasle težave za oni zasnutek, ki se je sprožil z drugega področja in ki je prav tako postavil za cilj stremljenje, da se premostijo nasprotja med podunavskimi državami s pomočjo gospodarskega sodelovanja. Ta zasnutek bi v praksi pomenil nekako sodelovanje med blokom rimskega protokola in ostalimi državami podunavske Evrope; preden pa se bodo sedaj našli temelji za tako sodelovanje, bo nedvomno preteklo še precej časa. Rimsiki sestanek se je vršil ob dveletnici. Ali podoba je, da so bili zanj vendarle tehtni razlogi v drugem področju, ne v obletnici sami. Nedvomno pr<>d vsem v tem, da je Italija hotela da a poudarka svoji politiki, ki se želi zopet krepke je afirmirati v EvropL Eden pogojev za to so uspehi na afriških bojiščih, kjer se je v zadnjih tednih pokazalo, da bodo Abesinci pač komaj mogli uspevati v svoji obrambi proti ogromni tehniški premoči italijanskega orožja. Z afriškimi uspehi se je želela rimska politika predstaviti Evropi v manifestaciji, ki ne pripušča dvoma, da se čuti popolnoma doraslo vsakršni možnosti. Zgodilo se je to v času, ko je Evropa Okupirana z lokamsiko zimedo, ko so v Londonu na jalovih konferencah tratili čas okrog pogajanj, o katerih more biti vsakdo brez posebnega truda že v naprej na jasnem, da ne morejo imeti nikakega konkretnega uspeha za lokamske teze. Italija se je postavila, v pri-merno distanco od akcije, naglašajoč, da ji sankcije branijo storiti drugače. Nihče se ne more temu stališču čuditi, saj je povsem priroden in logičen zaključek iz dosedanjega poteka abesinske kampanje. Rimske enunciacije so v tej zvezd v neki obliki ponovljen apel na zapadne sile. da je treba napraviti konec s sankcijsko politiko, po dmgi strani pa namig tudi na druge starani, na drugačne naslove. Po razveljavljen ju lokarnskih obveznosti bi se mogla hit-lerievska ofenziva obrniti proti Duma ju. Nedvomno je bilo med »vrstami« rim-glah govorov namenjenega marsikaj tudi na. berlinski naslov, dasi se zdi na prvi pogled ta namemiba še najbolj oddaljeno. Tudi v drugem področju smo imeli priliko ugotoviti, da je rimska politika-želela da^ poudarka afirmaciji svojih evropskih pozicij. Malo pred rimskim sestankom se je obnov' * i tiranska zvezna pogodba, ki ni omilila dosedanje zavisnosti Afbanije od Italije, marveč jo je le še povečala. Sicer je budi tu potekla desetletna doba in je bilo treba pogodbo obnoviti, toda odpor, ki se je pojavljal v Albaniji zoper preveliko zavisnost od Rima ter želja po naslonitvi na balkansko zvezo, vse to .je pomenilo vendarle neko rezervo, ki jo je obnova zvezne pogodbe odstranila. Končno se je v zrvezi z vsem tem ventiliraia še neka važna možnost. RemiMtairizacija Porenja je siprožila sorodna stremljenja v drugih področjih. Turčija je postavila povsem določno jired prizadete države svoj namen, da zopet obnovi popolno suverenost nad Dardanelami, pa da jih znova oboroži. Ne more se odrekati lo-gičnost tej izjavi, zlasti po uspehih, ld jv.ška dolžnost doprineda k temu, da bo insteu- ment vojaške šale za miadi avstrijska narod. . Po viharnem odobravanju je zvezni svet soglasno sprejel zakon. Člani zveznega sveta so priredili kancelarju Schusehniggu navdušene ovacije. Takoj nato je bila seja zaključena in so vsi prisotni zapeli avstrijsko zvezno bimno. Vsebina zakona Zakon, ki ga je danes sprejel avstrijski zvezni svet, obsega šest členov: 1. Državljani avstrijske zvezne države v starosti od 18. do 42. leta se lahko po potrebi pozo ve jo v vojaško službo z orožjem ali brez njega. 2. Vlada lahko vsakega državljana v smislu prvega člena tega zakona pozove na zdravniški pregled, da se ugotovi, ali je telesno in duševno sposoben za vojaško službo. 3. Zvezni kancelar se pooblašča, da ▼ sporazumu z ostalimi zainteresiranimi mlinistrstvi izda vse potrebne izvršne določbe v zvezi s tem zakonom, zlasti tudi, kar Se tiče načina vojaškega službovanja. 4 člen vsebuje kazenske določbe za one, ki se ne bi pokorili določbam tega zakona. 5. člen odreja sodelovanje občin v vojaških zadevali, zlasti glede novačenja in alično. 6. člen vsebuje razne prehodne določbe, nanašajoč se na preosnovanje sedanje oborožene sile Avstrije v enotno zvezno vojsko. Na merodajnih mestih zatrjujejo, da ta zakon še ne pomeni uvedbe vojaške obveznosti, kakor to zgodilo v Nemčiji, ter da nimajo ti ukrepi nikakega oferu zvnega, marveč zgolj defenzivni značaj. Izredna seja čsl. vlade Praga, 1. aprila. w. Vest o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Avstriji so sporočili l^sti v posebnih izdajah, ki so bile takoj razprodane. Ministrski svet se je sestal k izredni seji, na kateri se je bavil z ukrepi, ki j#h je treba izveš t' glede na ta sklop avstrijske vlade. Splošno spravljajo odločitev avstrijske vlade v zvezi z zadnjo konferenco v Rimu. V tukajšnjih političnih krogih obstoja bojazen, da se bo sedaj najbrže tud^ Madžarska skušala osvoboditi vojaških do\>6b fcrianonske mirovne pogodbe. V Londonu niso presenečeni London, 1. aprila, g. Angleške politične kroge sklep Avstrije o zopetni uvedbi vojaške obveznosti ni presenetil. Tu prevladuje mnenje, da bo regularna avstrijska vojska, ki bo štela okrog 150.000 mož, predstavljala dobro jamstvo za neodvisnost in nedotakljivost Avstrije ter bo i bodoče anemogoči'a vsako vmeša van i« Nemčij« v notranje avstrijske zadev«. Odločitev je pri dr. Mačku Na ustanovitev opozicijskega Moka so pristale vse stranke izvenparlamentarhe opozicije, le stališče dr* Mačka še ni znano Beograd, 1. aprila, p. V beograjski politični javnosti je slej ko prej v ospredju zanimanja priključitev staroradikalov pod vodstvom Ace Stanojeviča, Miše Trifuno-viča, Krste Miletič, dr. Laze Markovi ca in drugih članov glavnega odbora bivše radikalne stranke k združeni opoziciji. Splošno se smatra to razširjenje izvenpar-lamentarne opozicije za zelo važen politični dogodek- Vendar še ni gotovo, ali bo res prišlo do ustanovitve opozicijskega bloka, ker še ni znano, kakšno stališče bo zavzel dr. Maček. Njemu je danes ustmeno referiral Večeslav Vilder, ki se je bi) sinoči vrnil iz Beograda v Zagreb Gotovo mu je poslal obširne-iše pismeno poročilo tudi njegov ožji zaupnik dr. šutej iz Sara. jeva, ki je prva dva dneva tudi prisostvoval beograjskim razgovorom. V vsebini sporazuma, ki so ga bili na. čelno sklenili v Beogradu, se ne ve ničesar točnega Vsi udeleženci, ki bi mogli dati avtentične informaoije, izjavljajo, da ne morejo povedati ničesar, dokler zadeva tudi formalno ni gotova in dokler na sporazum ne pristanejo vodstva vseh prizadetih političnih skupin. Ker ni dvoma, da bodo vse ostale skupine sporazum odobrile, saj so njihovi voditelji sami sodelovali pri njegovi sestavi, zavisi vse torej od stališča dr. Mačka. Kar se tiče vsebine sporazuma, se po nekaterih vesteh nanaša samo na skupen nastop pri eventualnih volitvah. Po drugih informacijah je sporazum širši in predvideva tudi enotno politično akcijo. V nobenem primeru pa še ne vsebuje smernic, kako naj bi se rešilo hrvatsko vprašanje. Na beograjskih posvetovanjih so razpravljali tudi o tem, ali naj se stranke združene opozicije prijavijo oblastem, kakor to predpisuje sedanji društveni zakon. Ker se ima po določbah danes uveljavljenega finančnega zakona rešiti vprašanje novega društvenega zakona in s tem tudi vprašanje predpisov za politične stranke najkasneje do 30. septembra t. L so se na beograjskih konferencah sporazumeli, da se bodo stranke združene opozicije formalno prijavile šele, ko bo izdan novi zakon. Drev bo odpotoval v Niško banjo g. Miša Trfunovič ter posetil Aco Stanojeviča, ki se sedaj tam zdravi Poročal mu bo o razgovorih z zastopniki združene opozicije. Zagreb, 1. aprila o. Sinoči se je vroi,l iz Beograda g. Večeslav Vilder, vodja pribi-čevičevskega krila HDK. Danes je bil dve uri pri dr Mačku in mu obširno poročal o svojih beograjskih razgovorih. Kaj je rekei dr Maček, o tem g. Vilder po sestanku novinarjem ni hotei ničesar povedati, zatrjeval pa je. da je z rezultati beograjskih konferenc zadovoljen. Vojaška zveza med Rusijo In Zunanjo Mongolijo Sovjetska vlada fe uradno priznala, da ima z Zunanjo Mongolijo pogodbo o vzajemni vojaški pomoči Moskva, 1. aprila. AA. Pomočnik komi-barja za zunanje zadeve Stomonjakov je sporočil japonskemu poslaniku Ohti odgovor ruske vlade na predlog japonske vlade z dne 16. marca o ustanovitvi posebnega odbora za ponovno določitev meje med Mandžurijo in Sovjetsko unijo in odbora za likvidiranje obmejnih sporov v tej pokrajini. Stomonjakov je izjavil japonskemu poslaniku, da pripisuje sovjetska vlada velik pomen utrditvi miru ne samo v odseku jezera Hanka do reke Tumina, temveč tudi vseh drugih odsekih rusko-mandžurske meje. Sovjetska vlada misli, da je treba ustanoviti odbor za obmejna nesoglasja tudi na mongolsko-mandžursko meji. Poslanik Ohta je ponovno poudaril, da japonska vlada ne nasprotuje razširjenju pristojnosti obmejnih odborov na celotno rusko-mandžursko mejo. Japonska vlada tudi nima ničesar proti temu, da se njen predlog od 16. marca razširi tudi na vprašanja mongolsko-mandžurske meje, toda japonski vladi je težko začeti razgovore s sovjetsko vlado o tem vprašanju, ker ji ni znano, v kakšnem razmerju je Sovjetska unija nasproti Zunanji Mongoliji. Stomonjakov je odgovoril, da je že 21. februarja sporočil poslaniku, da je Sovjetska unija prevzela obveznost, da bo pomagala Zunanji Mongoliji, če bi jo kaka druga država napadla. Ta obveznost obstoji dejansko že od 1. 1921, ko sta Sovjetska unija in Zunanja Mongolija v obrambi pred skupnim napadom svojega ozemlja sklenili dogovor o vzajemni pomoči. To ustno obveznost sta potrdili s pismenim dogovorom, podpisanim letos 13. marca. Krvavi spopadi na mand-žursko mongolski meji Moskva, 1. aprila. AA. Na mandžursko-mongolski meji se še vedno vrše hude borbe in mongolske čete doslej še niso mogle pregnati japonsko-mandžurskih oddelkov z mongolskega ozemlja. Japonsko-mandžurski motorizirani oddel- ki so ponovno napadli mongolske obmejne straže pri Adigdolonu. Napad so podpirali japonski topovi, tanki, oklopni avtomobili in letala. Ko so ti oddelki zavzeli Adig-dolon. so nadaljevali pohodo proti Tansig-bauluku. Po najnovejših vesteh so se japonsko-mandžurski oddelki že približali J Tamsiku, ki. je 45 km oddaljen od meje in se nahaja na ozemlju republike Zunanje Mongolije. Ko so mongolske obmejne straže dobile ojačenje. so izvedle protinapad. Posrečilo se jim je pognati japonsko-mand-žurske oddelke do Adigdolona, borba med obema oddelkoma pa še traja. Mandžurski protest pri mongolski vladi Tokio, 1. apriila. AA. Agencija Dcmej poroča iz Honkiianga, da je miaordžurska vlada protestirala pri vlada Zunanje Mongolije zaradi dogodkov dne 29. in 31. marca. Japonci zadržujejo ruske parnike Moskva, 1. apnilla. AA. Ruski poslamilk v Toki ju, J uren j ev, je obiskal pomočnika japonskega zunamijega ministra in protestiral v imenu svoje vlade, ker so japonske oblasti pridržale v luki Aomori ruska pairmika »Stučan« in »D1 vino«. Jurenjev ie opozorili pomočnika zunanjega ministra, dla japonske oblasti zadržujejo omenjena par-nika že 10 dnii, s ččmer je bila povzročena oreceišnja škoda ruski trgovini. Začetek ruske protiakcije na Daljnem vzhodu Varšava, 1. aprila, d. Kakor poroča »Gazeta Polska«, je prišlo do zaključitve vojaške zveze med Sovjetsko unijo in Zunanjo Mongolijo po tihem sporazumu med nankinško in rusko vlado. Moskva je čakala z objavo te zveze, dokler ni stopil v veljavo francosko-ruski pakt. Rusija si je najprej zagotovila varnost v Evropi, da bo sedaj mogla preiti v politični protinapad na azijskih tleh Proračun uveljavljen Beograd. 1. aprila, p. Današnje Službene novine« objavljajo ukaz kraljevih namestnikov, s katerim se z današnjim dnem uveljavljata novi proračun in novi finančni zakon z vsemi svojimi sestavnimi deli. Tako stopajo danes v veljavo tudi uredba o novih skupnih banovinskih trošarinah, uredba o spremembi zakona o skupnem davku na poslovni promet, uredba o spremembah nekaterih točk invalidskega zakona, navodila za izvajanje proračuna državnih dohodkov in izdatkov itd. Štrigova tudi sodnijsko priključena Ljutomeru Beograd, 1. aprila- p. Občina Štrigova v bivšem Medjimurju je "bila pred leti v administrativnem pogledu oddvojena odčakov-skega sreza in priključena ljutomerskemu-V sodnem pogledu pa je vedno še spadala pod aresko sodišče v Čakovcu. Včeraj je minister pravde podpisal, uredbo, s katero se počenši od 1. junija t.l. Štrigova tudi v sodni upravi odloči od Čakovca in se priključi Ljutomeru. Civilne in kazenske sporne zadeve, ki se bodo do tega dne že začele pred sodiščem v Cakovcu, bo rešilo še to sodišče. Ostale nerešene zadeve in pa zemljiška knjiga, v kolikor se nanaša na Štrigovo, preidejo s 1. junijem na okrajno sodišče v Ljutomeru. Povečanje prometa na Jadranu Sušak. 1. aprila, o. Dames je stopil v veljavo nov2 vozini red Jadranski ploviidbe. Po novem voznem rediu bo znatno povečan parniški promet. Rrzi pariniki bodo odhajali vsak dan ob 4. popoldne s Susaika proti jugu. Železniška konferenca Male antante Ercegnovi. 1. aprila, p. Tu se mudita dva zastopnika prometnega ministrstva, ki pripravljata vse potrebno za konferenco direktorjev in zastopnikov železnic držav Male antante. Na konferenci bodo razpravljali o pospeševanju medsebojnih železniških zvez med državami Male antante in preko njih z ostalimi državami v Evropi. Konferenca bo trajala 12 dni. Vršila se bo v hotelu >Boki«. Našo državo bo zastopal generalni direktor državnih železnic inž. Nau-movič ob asistenci nekaj strokovnjakov. Na konferenco pride okrog 25 delegatov. Aretacije katoliških duhovnikov v Nemčiji Berlin, l. aprila, d. Kakor menijo, se bo napetost med katoliško cerkvijo ln narod-no-socialističnim režimom še bolj poostrila. V zadnjem tednu je bilo aretiranih 9 katoliških župnikov zaradi prestopkov proti kancelparagrafu. Očitajo jim, da so motili volilno propagando. V zvezi s tem so v zadnjih tednih aretirali tudi v DUsseldorfu kakih 100 katoliških župnikov in mladinskih voditeljev. Prejšnji teden je bil ponovno aretiran neki kaplan, ki so ga šele meseca februarja izpustili iz zapora. Vodja katoliške omladine Wolker in drugi voditelji katoliškega mladinskega pokreta v Po-renju so še vedno v zaporu ter ne smejo sprejemati nobenih obiskovalcev. Ljudsko štetje v Italiji Rim, 1 aprila, o. Vlada je odredrla, da se mora na dan 26. aprila izvršiti popis in štetje vsega preb;valstva Italije Pri tem bo poleg vseh občinskih uradnikov pomagalo 80.000 državnih uradnikov. Beležke Razrešena občinska uprava v Litiji Banska uprava je z odlokom, ki nosi datum 31. marca, razrešila litijskega župana g. Frana Lajovica ter člane občinske uprave gg. Vojka šribarja, Luko Bizjaka, Josipa Dobravca, Marka Drnovška in Josipa Boriška Vsi so razrešeni po § 129/2 zakona o občinah, torej z utemeljitvijo, da »niso v redu vršili svojih poslov«, kar da seje ugotovilo ob nedavno izvršeni reviziji S pravnega stališča je razrešitev posebno zauiimiva zaradi tega, ker je bila podpisana 31. marca, prizadetim pa spo. ročena 1. aprila. Na 31. marca sta senat in narodna skupščina že odobrila obvezno tolmačenje o tem, kdaj se smejo občinski funkcionarja razrešiti po § 129 in 130 zakona o občinah. To je bilo že splošno znano, formalno pa je finančni zakon, ki vsebuje to tolmačenje, stopil v veljavo 1 aprila Ko Do upravno sodišče razpravljalo o litijski pritožbi, bo moralo zato najprej sklepati o načelnem vprašanju, ali je tri razpust občinske uprave v Litiji še mogoč brez vpoštevanja zakonskega tolma. čenja, kakršnega vsebuje finančni zakon, ki je bil že v veljavi na dan, ko so bili člani občinske uprave obveščeni o svoji razrešitvi. Ali je na enak način razrešena tudi kaka druga občinska uprava, nam še ni znano. Katoliška akcija in politika V »Samoupravi« se je oglasil tudi g. Franc Smodej ter se spustil v borbo proti senatu, ki ni klonil kakor so to želeli prijatelji g. Smodeja Sprašuje se »Kaj sedaj«. Odgovora ne ve m ga očividno prepušča drugim. Značilna pa je v članku druga stvar, M se nanaša na Slovenijo. G. Smodej, ki je postal za časa diktature visok državni funkcionar v Beogradu, očividno ni več dobro poučen o prilikah v Sloveniji ker bi sicer ne trdili v uradnem glasilu JRZ in s svojim podpisom, da je Katoliška akcija v Sloveniji strogo nepolitična organizacija. To njegovo mišljenje je jasno demantirano v samem »Slovencu« ki je^ svoj čas z debelimi črkami objavil poročilo o političnem shodu Katolišk eakcije v Komendi, ki je bil po-vse mpolitičen ter je bil samo toliko povezan s cerkvijo, da se je vršil pred njo in tik po službi božji kakor pozneje še mnogi drugii. »Domoljub" se razburja Potek proračunske razprave v senatu je sillno razbunLl podeželsko glasillo JRZ, ki takole kmerutJiira: »Te dni so slovenski fašista in pofovci napeli vse sile, da^ bi po svojih zastopnikih v senatu zirušili sedanjo vlado, ki se z nečloveškimi napori bori za ozdravitev naših razdrapanih razmer, v katere smo zašli po krivdi diktatorskih režimov, pri katerih so slovenski liberalci odločilno sodelovali. Pri proračunski razpravi so ves boj proti vladi vodili slovenski senatonji. Nismo mogiM verjeti svojim očem, ko smo aitalii, dta so se zastopniki slovenskega liberalizma v senatu pritoževali nad političnim nasiljem v Sloveniji. Čujte in strmite! Nosit el j i režimov najhujšega nasilja v našri deželi se pritožujejo radi tega, ker sedanja vlada popravlja krivice, ki so jih oni napravili,i. To imenujejo nasilje. Ponavljamo ponovno, da v vsem času. odkar vlada sedanja vlada, ni bil v Sloveniji radi političnega prepričanja nihče preganjam. Nihče ni prisiljen spremeniti svojega prepričanja.« Tudi mii se čudimo in strmimo, ko 6ita-mo ta izvajanja in skoraj ne moremo verjeti, da so zagledata luč sveta v tiskarni, kjer božja hčenka resnica pač ne bi smela čepeti skrita pod mernikom. Zanimivo je tudi, da je »Domoljub« kot priznan specialist za preganjanje fromazonske nevarnosti to pot kar zamolčal vest. kii jo ie objavil nedeljski »Slovenec«. (Ja je namreč dovoljena polovična vožnja za udeležence skupščine prostozidarje lože »Velilka Jugoslavija«, ki se bo vršila prihodnje dni. Zakaj le? Morda pa bi mi lahko o tem kan več povedali ... Gospodarstvo v somborski mestni občini Zadnjega marca je imel somborski mestni svet proračunsko sejo na kateri sta podala revizijsko poročilo inšpektorja banske uprave, ki sta pregledala občinsko knjigovodstvo. Iz njunega poročila je razvidno, da je občinski svet popolnoma potrošil 16 mestnih fondov ;n da je ostalo od nekaj milijonov vsega samo še 400.000 dinarjev. Banska uprava za donavsko banovino zahteva sedaj od občinskega sveta, da izdela v dveh mesecih načrt, kako naj se popravi škoda in se fondi obnovijo. Mestni svet je sklenil priznati vsote, ki so bile potrošene iz teh fondov, za posojilo mestni občini. Dalje je zahteval od bvvšega predsednika občine in dveh občinskih odbornikov, da povrnejo 40.000 Din, ki so jih izplačali nekemu beograjskemu arhitektu brez pravne podlage. Dalje bodo morali vrniti nekateri mestni uslužbenci družinske dofclade, ki so jih prejemali brez pravilnega sklepa mestnega sveta. Eksodns španske desnice Madrid, 1. aprila. d. Največja stranka španske desnice, katoliška ljudska akcaja, je včeraj zapustnik parlament, nakar so ji sledili tudi manarhisti in taadlicšonalisti. Pred tem vodja katoliške ljudske akcije bivši minister Yemenez Fernandez prečšbai izjavo, v kateri protestira proti temu, ker izvršuje levica nad parlamentarnim delom prisilno kontrolo. Monarhisti in tnadiicaonali-sti so utemeljili svoj eksodjus s trditvijo, da ie verifikacijski odbor, v kaiterem ima levice večino, presojal poveriinice desničarskih poslancev pristransko. Kupuj domače blago! Zagrebški izgredi Podrobnosti o demonstracijah in spopadih v ponedeljek zvečer — Ranjeni in aretirani javili v novih skupinah in 90 začeli razbijati izložbe po Ilici. Razbili eo izložbe slasti na kolonialni trgovini Hije Bogdanovima in na knjigarni Ivana Divjaka- Okrog 18.30 je skupina demonstrantov vdrla v Gunduličevi ulici v trgovino z orožjem Ko-čonda. Odnesli so deset dražjih lovskih pušk ter več revolverjev in 15 pištol. Ko je prihitela policija, so začeli na njo streljati. Na obeh straneh je bSLo več ranjenih. Izgredi so se nadaljevali na Ilici. Tam sa demonstranti razbili izložbe trgovine Bat*a, velikega bazarja Kdnig, lekarne Braunsber-ger ter še nekaterih drugih trgovin. Toti-cija je tudi tu razgnala demonstrante. Malo kasneje se je skupina kakih 100 demonstrantov zbrala na vogalu MasaTykove in Gunduličeve ulice in zasula s kamenjem poslopje bratov Novakovičev, v katerem je lekarna Grškovič. Demonstranti so v par minutah razbili vse do poslednje Sipe ter demolirali tudi precej pohištva. Tudi ta jih je policija kmalu razgnala. Ti neprestani spopadi so trajali prfbBž-no do 20. ure. Splošno zmedo ln razfcšjanje izložb 80 izkoristili tudi kriminalni tipi, ki so mnoge trgovine izropali- Beograjski listi objavljajo obširna poročila o demonstracijah, do katerih je v Zagrebu prišlo v ponedeljek popoldne po pogrebu Stjepana Javora, bivšega trgovca in zagrebškega občinskega svetnika, ki je bi! zaradi soudeležbe pri umoru direktorja »Novosti« Ton;ja Slegla obsojen na 30 let robije in je 27. marca v kaznilnici v Sremski Mitrovici umrl za pljučnico. Daljši izvleček iz poročala »Politike« je objavil že včerajšnji »Slovenski Narod«. Beograjsko »Vreme« pa slika razvoj dogodkov v Zagrebu v glavnem takole: Ze v nedeljo, ko se je izvedelo, da bo Javor pokopan v Zagrebu, je zavladala v mestu velika nervoznost Pričakovali so se ncnrrni dogodki in to tem bolj, ker so skupine mladih ljudi hodile od stanovanja do stanovanja, od hiše do hiše ter zahtevale, da se na vseh hišah izobesijo črne ali pa hrvatske zastave s črnim florom. V ponedeljek se je zbrala ogromna množica meščanstva na pokopališču. Pogrebne svečanosti so potekle v miru in po končanem pogTebu so se množice zelo disciplinirano vračale v mesto ter se razhajale na svoje domove. Skuipina, v kateri je b'lo par tisoč, po večini mlajših ljudi, pa je krenila proti Jelačičevemu tngu in pričela demonstrirati. Policija jih je razgna'a, vendar so se demonstranti vedno znova zopet zbirali, zdaj v večjih, zdaj v manjših skupinah. Prvi spopadi Do prvega resnejšega spopada je prišlo, ko je skupina kakih 50 ljudi na križišču Masarykove ;n Gunduličeve ulice napadla tam službujočega prometnega stražnika ter ga začela obmetavati s kamenjem in koščki opeke. Stražnik se je branil nekaj časa s pestmi in komolci, potem pa oddal dva strela iz revolverja Zadel je nekega demonstranta v nogo. drugega v ramo. V tem mu je prihitel na pomoč oddelek policije, kš je demonstrante tazgnal. Kmalu nato je prišlo do spopadov med demonstranti in policijo tudi na raznih drugih krajih v centru mesta, kjer se demonstranti niso hoteli raziti na poz4v policije. Policija je morala večkrat rabiti orožje, vendar je streljala v zrak, tako da pri teh spopadih ni bilo resnejših poškodb. Razbijanje izložb Znana kavarna »Corso« je pri vsakih demonstracijah objekt napadov. Tudi tokrat je bila prva na vrsti. Kakih 200 do .100 ljudi je navalilo na njo ter s kamenjem bombardiralo velika okna. ki so bila v par minutah razbita, enako tudi ogromna ogledala v kavarni sami- Hudo poškodovano je bilo tudi vse pohištvo- Policija Je demonstrante razgnala. vendar pa so se takoj po- Ranjeni Med demonstracijami in pozneje ko je te nastopil mir je bilo pripeljanih v zagrebške bolnice 38 ranjenih, 27 civilistov ter H stražnikov. Ranjencem je bila prožena takojšnja pomoč in so bili po večini zopet odpuščeni. V bolnici je ostalo 10 ranjencev. Najtežje ranjen je bil 15 letni brezposelni delavec Dragutin Kraljič, ki je dobil strel v trebuh. V bolnico so ga prepeljali okrog 21.30 in je bil že pol ure pozneje operiran. Njegove poškodbe pa so bile ta-ko hude, da je naslednji dan ranam podlegel. Aretirani Ob priliki teh demonstracij je policija izvršila mnogo aretacij, toaa v zaporu Je bilo pridržanih samo 21 aretirancev, po večini kriminalnih tipov. Ostali so aK komunisti ali pa znani frankovski ekstremisti. Proti njim je uvedeno kazensko postopanje in bodo izročeni sodišču. Po zagrebških ulicah so tndi naslednjega dne križarile močne patrulje, ker se je bilo bati, da bo tndi ob priliki zadnšnice za pokojnim Javorom prišlo do demonstracij. Toda dan je potekel mirno in bres incidentov. Lastniki razbitih trgovin in poškodovanih poslopij eo v teku včerajšnjega in današnjega dne prijavili policiji svoje odškodninske zahteve. Samo lastnik kavarne »Oorso« je prijavil škode nad 100.000 Din, ostali poškodovanci pa tudi za 180.000 Din- Ljubavna drama v ženski bolnišnici (Glej tudi poročilo na tretji strani) Obide kralja Karola v Sofiji Sofija, 1. aprila, p. V kratkem bo prispel v Sofijo na uradni obisk rumunski kralj Karol Ob tej priliki bodo v Sofiji tudi važne konference, na katerih bodo skušali urediti vsa vprašanja med Bolgarijo in Rumunijo, ki še niso rešena 2e sedaj se vršijo velike priprave za sestanek romunskega in bolgarskega kralja. Bolgarski avtomobilisti v Dalmaciji Dubrovnik, 1. aprila o. O Velrki noči prispejo na jadransko obalo bolgarski avtomobilisti. večja skupina je že zapustila i Sofijo in bo prepotovala vso Dalmacijo. Ljubljana, 1. aprila. Pozno zvečer je policija zaključila zasliševanje Marije Pančurjeve in ostalih bolnic na ginekološkem oddelku ženske bolnišnice. Potek zasliševanja in preiskave je osvetlil nekatere momente in podal podrobnosti o nenavadni ljubavni drami. Viljem Kramer je prišel že nekoliko pred 13 na obisk k Pančurjevi. Bila sta v prav živahnem pomenku in Pančurjeva je mimogrede omenila, da pride danes tudi njen mož. Dejala je, da utegne priti vsak čas, nakar je šel Kramer pogledat, ali že prihaja. Res je zapustil bolniško sobo in tedaj ie ena izmed pacijentk vzkliknila: »Pa je res lep fant!« Te besede so zbodle Amalijo Koroščevo, ki je precej ostro apostro-firala Pančurjevo, češ da je oženjena m mati treh otrok in da ji pač ni treba ljubčka. Seveda ni slutila, da bodo te besede malo pozneje povod strahoviti drami. Pančur je res prišel, vendar sta se s Kramerjem zgrešila in tako je mož sam vstopil v sobo in sedel k ženi na posteljo. Takoj za njim je prišel Kramer in sedel na drugo stran postelje. Oba moža sta se mirno pogovarjala tn nič ni kazalo, da se morda sovražita. Ali v naslednjem hipu je padla iskra, ki je zanetila požar. V sobo je vstopil tudi mož Koroščeve in zdajci se je Pančurjeva spomnila, da jo je ta po-preje obrekovala. Med pogovorom je to omenila možu in Kramerju, ki je nenadoma vzkipel, se pognal s postelje in v naslednjem hipu se je zasvetil samokres v njegovi roki. Naperil ga je na Koroščevo in sprožil. Seveda je nastala v hipu silna panika in vse je bežalo iz sobe. Kramer je nato skočil k oknu in začel divje kričati: Ven, vsi ven! Nesrečni Pančur ni utegnil bežati, a tedaj je že odjeknilo po vrsti več strelov, od katerih ga Je eden zadel v hrbtenico, drugi v levo stegno in tretji v desni bok. Policija je ugotovila, da je Kramer oddal vseh Sest strelov, sledovi dveh krogel, ki sta zgrešili cilj, so bili vidni v sobi. Viljem Kramer Viljem Kramer je bil rojen 30. maja. 1911 ▼ Ljubljani ta& je tudi poklicu je puškarski pomočnik, je pa že delj časa brez posla. Po zločinu je pobegnil in do večera za njim še ni bik) nobenega sledu. Kramer je majhne čokate postave, kostanjevih las, okroglega obraza in nosi majhne pristrižene brčice. Oblečen je v ru-javkasto obleko in nosi črno kravato. Pančurjevo stanje kritično Pančur je po poklicu trgovski sotrudrik, bil pa je že delj časa brez posla. Rojen Je leta 1898. v Ljubljani in tudi sem pristojen. Njegovo stanje je bilo ob 22. te vedno zelo kritično. Poslanik Jurišič pri Kjuscivanovu Sofija. 1. aprila, p. Minat^tskd predsednik Kjuseivanov je snoč? sprejel jugoslo-venskega poslanika Momčfls Jurišiča. Bojkotiran? e pivovarn v Karlovcu K ari ovac, 1. aprila, o. C/ostilniičaTjr m ka-varnarji so pričeli boitotirati pivovarne, ker so zahtevale, naj f bodoče plačujejo tudr led za pivo. Nezgoda italijanskega potnišl^ga letala Sibenik, 1. april/ o. Iz Zadra poročajo, da je moralo itaVansko po^iško letalo na poti iz Tista ^rbt?. Zadru zaradi defekta v motorju pri^ti na morju bl-zu Pulja. Letalu je takoj prihitela na pomoč vojna ladja, ki je rešila potnike m posadko. Letalo je Hudo poškodovano. I% državne službe Beograd, 1. aprila, p- Tehniški manipu-larat Miroslav Cerkvenik je premeščen iz Ljubljane na Bled _ Vremenskanapoved Donafska vremenska napoved za četrtek: M&o, menjajoč« m sfeAačtt* tuybože zopet Zločinski streli v bolnišnici Ljubimec bolne žene \e smrtno nevarno obstrelil njenega moža tn pobegnil Ljubljana, 1. aprila Za prvi april si ljudje radi izmišlja* jo razne nespametne pa tudi neusmi* ljene senzacije, danes pa nam pripada bridka dolžnost, da na tak praznik po« smeha in laži poročamo o povsem re» sni tragični senzaciji, kakršnih malo pozna zgodovina kriminala. V eni izmed. bolniških sob ženske bolnišntce ob Stari poti, ob bolniški postelji mia--de žene, za katere ljubezen tekmujeta njen zakonski mož in na pol skrivni na pol javni ljubimec, so padli streli, sproženi iz ljubimčevega revolverja na varanega soproga in ga smrtno nevan no zadeli. Ljubavni trikot ob bolniški postelji Med zaljubljenimi in v ljubezni gos ljufanimi ljudmi so pogosti nastopi, ki se končujejo tudi s streli in s krvjo, toda bolniška soba ima na sebi nekaj tistega žalostnega dostojanstva, kakor ga imata mrtvaški oder in grob, in ta* ko je bolnišnica kraj, v katerem se tak* šni zločini po navadi ne dogajajo. Ka* kar je bilo mogoče ugotoviti takoj po dogodku, je vsa nesreča prišla takole: Na ginekološkem oddelku ženske bolnišnice že nekaj časa leži težko bol* na 23-i'etna Marija Pančurjeva, žena 46*Iefnega brezposelnega trgovskega sotrudnika Stanislava Pančurja z Viča. V sobi, ki obsega v celem 6 postelj, 'e* žita z njo še dve približno enako bolni sotrpinki. a njej sami so odkazali po* steljo v kotu pri oknu. Ob 13 se žen* ska bolnišnica odpre za obiske in kma* 1-u nato so prišli v sobo drug za dru* gim trije možje: Stanislav Pančur, brezposelni puškarski pomočnik Vi* Ijem Kramar z Mestnega trga in še mož ene izmed ostalih dveh bolnic. šest strelov iz samokresa O Kramarju, ki je znatno mlajši od Pančurja, so vse bolnice vedele, da ži* vi v nedovoljenem ljubezenskem raz* merju z Marijo, ki je svojim sosedam rada pripovedovala o sreči z njim in o tem, kako malo ji je do soproga. Pan* čur in Kramar, o katerem so drugi v sobi dobili vtis, da je malo vinjen, sta se izprva še čisto mirno razgovarjala oh ženini postelji. Nato pa je Kramar za trenotek odšel, da bi pri najbližji branjevki kupil karkoli za bolnico^ Ko se je vrnil z zavitkom pomaranč, so besede med njim in Pančurjem na Je* peni postale nervoznejše in srditejše in v navalu jeze je Kramar nesrečnega moža iznenada pozval, naj izgine, češ, da nima tu kaj iskati. Pančur, ki je na* sprotnika in njegov značaj očitno^ do* bro poznal, se je v resnici okrenil in stopil proti vratom. Tisti hip pa ^ je Kramar, ki je stal ob vznožju Mariji* ne postelje pri oknu, tako da je imel vso sobo pred seboj, potegnil revolver in začel streljati na moža, ki se je tri* krat v hrbet zadet zgrudil v mlaki kr* vi. Število izstrelkov ta trenutek še ni povsem točno ugotovljeno, a kakor pripovedujejo priče, je Kramar dal ra* zem treh strelov v Pančurja še tri, ki so padli po sobi in izmed katerih bi bil eden prav lahko usmrtil tudi Marijino sosedo. Ona se je bila namreč z neko pripombo vtaknila v prepir, do katere* ga je prišlo med tekmecema, in je s tem Kramarja tako ozlovoljila, da ie pomeril nanjo. Krogla pa ie na poste* lji ležeči ženi. samo na rahlo oplazila lase, prestrelila brisačo, ki je visela čez rob ob njenem zglavju, in napravi* la luknjo v zid. Zločinec na begu, smrtno ranjeni v bolnišnici Samo po sebi se razume, da so ne* nadni streli povzročili ne le v sobi, temveč tudi po vsem oddelku in po vsem zavodu splošno paniko. Obisko* valci, bolnice, strežnice in sestre, ki so opazili strašno dejanje, so se prepla* šeni razbežali in tako je bila morilcu lahka stvar, da se z revolverjem v ro* ki dokoplje po hodniku in stopnicah do izhoda in izgine. Do večera se poii* ciji še ni posrečilo, da bi ga dobila v roke. dasi ve njegovo identiteto in ima na razpolago njega točni opis. Vendar je pa malo verjetno, da bi mogel uteči aretaciji. Pančurju, ki je obležal smrt* no nevarno zadet, so takoj priskočili na pomoč sestre in dežurni zdravnik, hkratu pa so pozvali reševalce, ki so kakšno minuto nato prihiteli v zavod in ranjenca prepeljali preko ceste na kirurški oddelek obče državne bolni* šnice. Kakor pravijo zdravniki, visi njegovo življenje na nitki. Dogodek, ki je v naši kriminalni kro* niki brez primere neki ugleden uprav* ni funkcionar bolniške stroke, ki ima blizu 30 let službe za seboj, nam je iz* javil, da v vsej svoji praksi ne ve za no* ben primer tako strahotnega in tako ostudnega zločina — je po pravici vzbudil v vsej javnosti mnogo vzne* mirjene pozornosti. Kriminalni odde« lek je takoj, ko je bil obveščen, stopil z vsem svojim aparatom v akcijo, ob* enem pa sta druga za drugo prispeli v žensko bolnišnico dve uradni komisiji, da ugotovita vse podrobnosti. Sestro je s sekiro pobil do smrti Zato se bo sedem let pokoril v Ječi Maribor, 1. aprila. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je dopoldne zagovarjal 30 letni delavec Rok Kolar iz Mostečnega pri Makolah, ker je 4. januarja letos s sekiro pobil do smrti svojo sestro Terezijo Kajnčevo. Obtoženi Rok Kolar je živel pri svoji 70 letni materi v Mostečnem. kjer je bila tudi njegova sestra pokojna Terezija z možem in otroci, te delj časa sta se brat in sestra prepirala zaradi prevzema posestva po materimi smrti. Ker se je obtoženi Rok bal. da bo mati izročila posestvo pokojni sestri, jo je silno sovražil ter ji je večkrat grozil Ko je obtoženi Kolar kritičnega dne, J 4. januarja, šel v sosednjo vas ter se vračal proti večeru domov, je pri večerji pograbil skledo teT jo treščil z je jo vred na tla. Njegova sestra Terezija je nato šla iz sobe, da bi nakrmila svinje. Hotela je nato na podstrešje. Komaj pa je stopila do lestve. je prišel za njo njen brat Rok, ki je pograbil neko sekiro ter jo udaril 8 tako silo po glavi, da se je zrušila na tla ter nezavestna obležala v mlaki krvi. Takoj so jo pripeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je pet dni zatem podlegla smrtnonosnim poškodbam. Pri današnji obravnavi je obtoženi Rok Kolar svoje dejanje priznal ter je bil obsojen na 7 let robije, in na trajno izgubo častnih pravic. Danes železniška konferenca v Mariboru Marilbor, 1. prila V Maribor so prispeli danes popoldne zastopniki oblastnega odbora ljubljanske železniške direkcije, da se udeleže železniške konference, ki s prične jutri, v četrtek, ob pol 10. dopoldne v mestni posvetovalnici. Jutri zjutraj prispejo v Maribor tudi zastopniki prometnega, finančnega, notranjega in trgovinskega ministra, ter zastopniki glavne železniške direkcije. Prav tako prispe jutri dopolnilne v Maribor 22 zastopnikov avstrijskih zveznih železnic, avstrijskega trgovinskega in prometnega ministrstva, kmetijskega, finančnega, poštnega in notramjega ministra. Konferenca bo trajala več dni. Ker je ogromno gradiva, »e bo delo razdelilo na prometne, transportne, carinske in skupne odseke. V omejenih odlsekih bodo razpravljali o problemih vsega obmejnega službovanja. Zanimivo je med drugim, da bodo morali avstrijski sprevodniki na progi do Maribora obvladat?, naš jezik. vode, da so lahko ogenj hitro pogasili. Sreča, da je hudobo opazil g. Majdak. sicer bi lahko žrtev plamena postalo najmanj šest s slamo kritih objektov, med temri vsa poslopja Mateja Kuneia. Nečloveškega zločinca išče senovsko orožništvo. ^ STEKLO^ PORCELAN! Prizanesljivo in brez prask Čisti Vim tudi najobčutljivejše predmete bleščeče kot zrcalo! Požigalca je pregnal Podsreda, 1. aprila. V ponedeljek ponoči je kozjanski brivec g. Drago Majdak ostavil Preskarjevo gostilno v Podsredi in se odpravil domov. Mimo Kuneievega dvorišča idoč, je zagledal, kako se s sipodaj ležečega travnika približuje svetloba, likii bakla. Plamen se je dotaknil slamnate strehe svinjaka in sifcreha je začela tleti. Hitro je priskočil brivec k objektu in še videl zločinca, ki je tekel po travniku nizdol, potem pa izgoni! v južno smer pod trgom v noč. Majdak je zbudil sosede, ki so planili iz spanja in k sreči je bilo zraven svinjaka polno gnojnice, na dvorišču pa sod Obrtniki za minimira-nje delavskih mezd Ljubljana, 1. aprila Sinoči je bil v društvenih prostorih na Cesti 29. oktobra letni občni zbor osrednjega Društva jugoslovenskih obrtnikov, ki mu predseduje g. Lovro Pičman. Zbo-rovallci so živahno razpravljali o raznih gospodarskih in socialnih vprašanjih, ki jih je doba gospodarske depresije stavila na dnevni red, in so med drugim sklenili, da mora društvo podvzeti odločno akcijo za oveljavljenje minimalnih mezd, kakor to določa obrtni zakon, a je kljub vsem dosedanjim intervencijam ostala ta določba še zmerom samo na papirju. Vsekakor je zanimivo, da prihajajo s takšno pobudo obrtniki — delodajalci, ki so spoznali, da je prevelika svoboda v določanju delavskrh mezd tudi njihovemu lastnemu prospehiu v škodo. Posamezni manj vestni mojstri so namreč pričeli konjunkturo, katero jim prinaša dejstvo, da se zmerom večje množice brezposelnih nudijo na delovnem trgu, izrabljati do tolikšne mere, da občutijo drug:, solidnejši obrtniki to že kot pravo nelojalno konkurenco. V posameznih panogah so se našli delodajalci, ki plačujejo kvalificirane delavce po 2 Din na uro, kar sega brez dvoma še za samca globoko pod življenjski minimum, a kaj šele za očeta številne družine. Neki govornik je navajal, da po- J A1 U ,lr /TO 1 O OVM ^iftnni TvvmirK-nikil. S tem v zvezi so zborovalci načeli tud; vprašanje, kako se po raznih delavnica! izvajajo določila o osermirnem delavniku Mojstri v mestu, nad katerimi vrše oblast va strogo kontrolo, se pritožujejo, da ne kater njihovi konkurenti izven Ljubljar. delajo s svojimi pomočniki in vajenci, kadar imajo dovolj naročil, po cele noči, ne da bi jim šteli za nadure kakršnokoli odškodnino. Pr takšnem načinu poslovanja je razumljivo, da n. pr. kakšen krojaški mojster iz okolice računa naročnikom tz mesta delo daleč pod ceno, ki jo mora zahtevati mojster v Ljubljani zaradi sotadnej-še«a obrata. Občni zbor Društva jugoslovenskih obrtn;kov je s posebno resolucijo naložil odboru, naj ukrene vse potrebno, da se te nezdrave razmere odpravijo. r'«..u.LlJH III MIHIH«« J, JUTRI PREMIERA ~ V KINU UNIONU n VARMETE deželski obrtnik daje svojemu pomočniku ki je oženjen in ima več otrok, za delo samo hrano in pa 36 Din nagrade na teden, od katere naj bi živela cela družina. "H HANS ALBERS, ATTILA HoRBIGER, ANNABELLA Zamotana tatinska aSera v Stožicah Ljubljana, 31. marca. Pred kakšnima dvema mesecema je prišlo v Stožicah pri Ljubljani do večje tatvine denarja, ki se ves ta čas zapleta in razpleta na izredno zanimiv način, ne da bi bili mogli doslej orožniki in sodišče vsej reči do dna. Medtem ko je žena železniškega uslužbenca Franceta Verbiča nesla kosilo svojemu možu na postajo, so neznani storilci vdrli v njuno stanovanje m iz omare odnesli 71 stotakov in 8 tisočakov. Orožniki so uvedli strogo preiskavo in so najprej aretirali ženo hišnega gospodarja m njeno mater, a so ju že po par dnevih izpustili. Hkratu pa so aretirali bivšega hlapca Janeza Ženico, brata hišne gospodinje, na katerega so naleteli ravno pri kozarcu vina v neki gostilni tam blizu. Zaradi težkega suma so Šenico pridržali v zaporu, v ponedeljek pa so orožniki iznenada prišli h gostilničarju, pri katerem je Senica takrat pil, in napravili hišno preiskavo. V gornji sobi so našli 66 stotakov, 4 tisočake in za približno 2000 Din drobiža, kar se ie pri neznatnem obratu, ki ga ima precej zapuščena krčmica. zdelo orožnikom kar malo verjetna vsota. Orožniki so aretirali gostilničarja in njegovo ženo, stvar pa bo do kraja razčistilo sodišče. Velefilm iz romantičnega življenja cirkuških artistov Izredno napeto ! Po naših informacijah na sodišču je *a-ova naslednja: V začetku marca je držav-li tožilec dvignil obtožbo proti 23-letncmu dapcu Janezu Šenici iz Stožic zaradi zločina vlomne tatvine, ki je bila 30. januarja izvršena v visokopritlično stanovanje železničarja Frana Verbiča v času med II. in 13. uro. Vlomilec je odnesel IS.100 Din. Obtožba sloni zgolj na indicijskih dokazih, kajti obtoženec in dve osumljenki so odločno zanikali udeležbo pri vlomu. Skušali so zvrniti krivdo na nekega potnika, ki je kritičen dan ob istem času ponujal strankam perje naprodaj. Proti obtožnici je bil podan ugovor, toda apelacijsko sodišče je obtožnico potrdilo. Obe osumljenki sta bili puščeni kmalu po zaslišanju na svobodo, Ženica pa pridržan v preiskovalnem zaporu. Ko je bil Senica priveden iz samotne celice v skupni zapor, je sojetnikom m paznikom padlo v oči, da je Senica dobival denarna nakazila za priboljšek h hrani- Nasproti nekemu sojetniku se je tudi pobo-hal, da ima v Stožicah pri nekem gostilničarju skrit velik zaklad jurjev. Razodel mu je tudi, kako je vlomil m da sta ga k temu nagovorila gostilničar in njegova žena. Sojetnik je to sporočil državnemu tožilcu, ki je odredil, da se je izvršila hišna preiskava pri gostilničarju na Jezici. Bila je uspešna. Orožniki so našli še 10.200 Din gotovine in nekaj blaga. Dne 27. marca sta bila gostilničar Fran Zaletel in njegova žena Marija aretirana zaradi suma soudeležbe pri vlomu in odvedena v ljubljanske zapore. Osumljena sta. da sta Šenico na<-govarjala k vlomu pri Verbiča in da nru je žena celo dala žico, iz katere si je napravil vitri.h. Oba sta odločno zanikala vsako krivdo. Gostilničar Zaletel je bil pridržan še nadalje v preiskovalnem zaporu. Žena Marija pa je bila v torek opoldne izpuščena na svobodo iz družinskih razlogov. ker je pričakovati blagoslov v družini in da more voditi gospodarstvo. KINO UNI^SSST1 DANES NEPREKLICNO ZADNJIC najzabavnejša _ LEHARJEVA filmska opereta z I MARTO EGGERTH v gl. vlogi ■ I Clo "Clo Danes poslednjič ob 4., 7% in ^unj [zseljenčeva domovina Slovenci v Ameriki o svojem domovinstvu Cleveland, marca. Tednik »Nova doba«, ki izhaja v Cleve-landu, je nedavno v svojem uvodnem članku razložil pojme o domovinstvu, ker je to potrebno za boljše razumevanje pravil raznih podpornih organizacij in tudi za razumevanje med rojaki v stari slovenska domovini in onimi, ki so se nasedli v Ameriki. Uvodona naglasa članek: Označba »Mova domovina« ni popolnoma točna, zakaj za v Ameriki rojene člane je Amerika prava in edraa domovina. Le mi, ki smo st v to deželo priselili iz stare Evrope, moiemo govoriti o Ameriki kot o naši novi domovini, dasi tudi za nas ni več nova, saj bivamo tu že desetletja nekateri četrt stoletja, drugi polstolet-ja in več. Mi slovenski priseljenci smo si izbrali Zed^njene države za svojo novo domovino prostovoljno. Večinoma smo bili 2-ara-di tesnih in skromnih razmer prisilje-nč zapustiti rodno grudo, toda lahko bi nas bilo zaneslo kam< drugam. Mi smo si izibrali Zedinjene države severoameriške in tu smo si počakali sredstev za eksistenco in si začeli graditi svojo skromno bodočnost Polagoma smo se uživeli v nove razmere, vzljubili smo novo domovino in v teku let večinoma postali njeni državljani. To je bilo edino pametno in pravilno. Odnošaj s staro domovino pa obravnava »Nova doba« v glavnem takole: Staro-krajsko časopisje večkrat prinaša sentimentalne č!anke, ki označujejo izseljevanje kot veliko rano na slovenskem narodnem telesu in obžaljujejo, da se tolrko naših ljudi izgubi v tujini. Le redki so bili članki, ki so priznais da je bilo zseljeva-mje nezogSboo, kor pregosto naseljena sta- ra domovina s slabo razvito industrijo ni mogla preživljati prešteviilnega prebivalstva. »Ljubljanski5 Zvon«, ki nedvomno spada med najboljše slovenske revije, je nedavno priobčil zelo poučni članek o tej zadevi. S statističnimi podatka je dokazoval, da ima Slovenija premalo za obdelovanje primerne površine, da bi mogla skromno preživljati svoje vedno se množeče prebivalstvo. Mi smo torej morali iti v tujino iskat eksistence ;n prav je, da smo šli- Prav ne samo z našega stališča, marveč tudi zaradi onih, ki so ostali doma. Kaj bi bilo, če bi se četrt milijona ameriških Slovencev vrnilo v deželo svojih očetov in dedov! Koliko večja bi bila brezposelnost in koliko težje življenje za vse! Ameriškim Slovencem ne more nihče očitati, da bi bila pozabili svojo rodno deželo. Ljubili so jo in jo še ljubijo kakor svojo mater. Vsaka nesreča, lci jo zadene, bolestno odjekne v njihovih srcih. Nešteti domovi Slovenije so bili rešeni propada z dolarji, ki so jfb v boljših časih pošiljali svojim sorodnikom slovenski priseljenci iz Amerike. Mnogi slovenski sinovi so se izšolali? z žulji slovenskih delavcev v Ameriki. Marsikak dolar se še danes skotaH iz Amerike v Slovenijo, seveda je zaradi depresije pomoč znatno manjša, kakor je bila nekdaj. Naša rodna domovina nd potrebovala našega duševnega dela, potrebovala pa je finančne pomoči. Duševnih delavcev imajo tam dovolj. Nihče nam ne more očitati, da ne bi bili pošteno poplačali vsega, kar nam je bila dala naša rodna zemlja. V Ameriki smo z velikansko požrtvovalnostjo razvrili močne podporne organizacije, rgradifc veliko Število narod- nih domov in postavili na noge vrsto drugih gospodarskih in kulturnih ustanov. Vse to dviga ugled nas in naših otrok, v očeh drugorodcev pa dviga tudi ugled Slovenije in Jugoslovije. Naša domovina je zdaj Amerika. Duševno pač še do gotove meje živimo po odmevih dobrin daljne Slovenije, gospodarsko pa smo ukoreninjeni tukaj. Ohranili smo si marsikatero lepo slovensko lastnost, toda naučili smo se marsikaj dobrega tudi v Ameriki. Posebno smemo trditi, da smo opustili mnogo starokrajske nestrpnost! in se navzeli ameriške tolerance. Pa tudi v mnogih drugih ozirih se je naše mišljenje tako izpremenilo, da bi se čutili tujce na rodnih tleh, če bi se vrnili- tja. Marsikateri slovenski Američan, ki se je podal na kratek obisk v staro domovino, je to občutil in tudi povedal. Gospodarskih ;n političnih problemov naše stare domovine ne moremo reševati, če bi tudi hoteli, to je stvar tistih, ki so tam. Naša dolžnost pa je, da se zanimamo za gospodarske in državljanske probleme te dežele, v kateri živimo, ter j«h pomagamo reševati na način, ki je po našem mnenju ki _ . najboljši za to deželo, ker je v njeni bodočnosti tudi bodočnost nas vseh in naših otrok. . JadSkovatL da bodo slovensk- priseljenci izginili v ameriškem morju, je odveč. To je tako neizogibno, kakor je neizogibna zima za jesenjo. Priseljenci veliko močnejših narodov kakor je slovenski so se v nekaj generacij pretopili v prave Američane in tudi za nas narava ne bo delala posebnih zakonov. Sicer pa je ameriški narod nastal in še nastaja iz priseljencev skoro vseh narodov sveta. Vsi narodi so prispevali nekaj m svoj delež smo prispevali tudi Slovenci. Ako bi bili priselnjenci drug;h narodov pred nami stali z eno nogo v starem kraju, z diugo pa v novem svetu, ne bi danes imeli velike ameriške republike. S tem. da se čutimo Američa- ne in da ljubimo to deželo, katero smo si prostovoljno izbrali za svojo novo domovino ;n katere državljani smo postali, pa seveda ni rečeno, da bi morali pozabiti svoj jezik in lepe slovenske tradicije. Kot Američani smo lahko tudi dobri Slovencš namreč dobri ameriški Slovenci. Do gotove meje se še vedno lahko duševno in gospodarsko izživljamo kot taikl Lmamo s.o-venske podporne organizacije, svoje caso-p:sje. gospodarske in kulturne ustanove. Delujmo za vse to, podpirajmo vse to z vso močjo, da bomo pustili lepo in dragoceno dedščimo otrokom in tudi svoji domovini Ameriki. Sledili bomo v tem oziru lepim zgledom priseljencev drugih narodov pred nami in Amerika bo nas skromni delež priznala ;n upošteva, kakor priznava in upošteva deleže drugih. FR. BURSCHELL: Bojazni ni poznal Ta prigodba govori o mladem možu, po imenu Juanet, ki se ni še nikoli bal. Neki dan se je napotil na lov in ustrelil jereba. Ker pa se je bilo ze zvecerilo in je imel še zelo daleč do doma, je stopil v kočo, ki ie stala sredi gozda. Tam je zakuril ogenj, dia bi si pripravil jereba. Ostali lovci so prišli k njemu, ga sverili pred kočo in um dejali, da ga bo v njej strah. On pa jim je dejal: »Ne vem, kaj je strah. Svoj živi dam se še nisem bal«. Lovci so odšli, ker se jim ni zdelo varno. Juanet je ostal sam, vzel jereSa in ga položil na žerjavico. Medtem ko se je jereb pekel, se je zaslišal glas, ki mu je derjal: »Padem!« In odgovoril miu je: »Kar padi, če hočeš, toda nikar ne na mojega Jereba.« Jh lopnila Je četrtina »owetoa na tla. Po kratkem času je znova glas, ki mu je rekel: »Padem!« In zopet mu je dejal: »Le daj, zaradi mene, samo ne na mojega jereba!« In pala je novo, četrtinka. Po nekaj trenutkih je rekel isti glas še enkrat: »Padem!« In on je odgovoril: »To bo predolgo trajalo. Naj pade vse naenkrat: glava, vrat, drobovje in vse ostalo!« In vsi ostali deli so štrbusnknffi na tla. Ker pa so mu bili v napotje, jih je z nogo nekoliko nazaj potisnil. Medtem se je bil jereb speikel in začel ga je jesti. Ni bil še končal, ko se je prikazal pred njim živ človek. Ogledoval si ga je in ko mu je premotril obraz, se mu je zazdelo, da je to orni mož, M ga je bil prej nekoliko odrinil od sebe. Ozrl se je in zares ni več videl Človeških kosov. In vprašal ga je: »Ali nisi ti ravno tisti, ki sem ga prejte odrinil?« In ko mu je prikazen to pofcrelžla, je vprašal Juanet znova: »Kako a pa to naredil? Saj sem se vendar pravkar dotaiknil tvojih kosov z nogo in jih odmaknil«. Na to mu je dejaS mož: »To je kaj enostavno. Ali hočeš, da ti od_ režem glavo? Potem boš videl, kako hitro ti jo lahko spet nasadim«. Ih Juanet je privolil, ker ga je mikalo videti, kako bo možakar to izvršil-Položil je vrat na tnalo, oni se je stegnil in mu z močnim zamahom glavo odsekal. Potem je pograbil gtenvo za lase, in jo spet prilepil, toda naprav® je to narobe. Ko je Juanet zopet izpregiedsd, je videl svojo zadnjo plat. ker je prej ni še nikdar vktel, ga je cfcfiia prvič v življenju sftna groza. Ia tnmri je od dtrafao. In če nI medtem oživel, je antene te danesmrt«. A. A. Domače vesti * Goep. Ivan Vx«nčič, bivši predsednik ape&aoijskega sodtšča v Ljubljani, je bil imenovan za podpredsednika StoLa sedmo-nice, odd. B. v Zagrebu, ki je za Slovenijo in Dalmacijo najvišje sodišče. Odličnemu sodniku, katerega odhod iz Ljubljane, je vsa javnost obžalovala, iskreno čestitamo. * Sodniška napredovanja. V višjo polo-žajno skupino so napredovali: Ivan Moškon, starešina sreskega sodišča v Kozjem, Slavko Papež, starešina sreskega sodišča v Tržiču pri Kranju, in Valentin Benedik, starešina sreskega sodišča v Kranju. * Iz sodnopisarniške službe. Za pisarniške sodne oficijale v VIII. pol. skupini so postavljeni Bodni kanclisti: Anton Čmer, sresko sodišče v Celju, Fran Bokalič, Kamnik, Ferdo Paradiž, Kočevje, Filip Čegov-nik, Prevalje, Janez Žagar, Rogatec. Fran Ferjančič, Prevalje, Fran Holz, okrožno sodišče Maribor, Josip Hebar, okrožno sodišče Novo mesto in Josip Pinter, Ptuj. V vni. pol. skupino je napredoval tehnični uradnik Josip Novšak pri okrožnem sodišču v Mariboru. * Predavanja ZKD. Narodna čitalnica v Dravtljah priredji drevi ob 20. predavanje o temi: MaiMetnilri v našem kazenskem pravu. Predaval bo g. Artnak France, nka-demriik. Okrožni prosvetni odbor ZKD Kamnik piriiredii 3. t. m. ob 20. predavanje o potovanju s parobrodom »Kraljice Marije« (Alžir in Tunis) III. del. Predavali bo g. ViikitOT Piirnait. * Pančevo slavi Davorina Jenka. Pančev-sfloo srbsko crtkveno pevsko društvo, ki je bito ustanovljeno že leta 1838, prireja 4. t m. proslavo 100-letnice rojstva slovenskega skladatelja Davorina Jenka. Naš slavni ■rojak je bili nekdaj zborovodja Pančevske-ga srbskega cerkvenega pevsikega društva, potem pa ie deloval pri Prvem beograjskem pevskem društvu. Hvaležni pančevski pevci bodo na svoji proslavni prireditvi izvajali 9 skladb Davorina Jenka, o katerem pravijo v uvodu svojega proslavnega programa, da je položil temelje sistematičnega delovania pevskih zborov ter usrtvarri'1 pri tem tudi velike, iz narodnega življenja in diuha zajete umetnine, ki so za nas trajne vrednosti. Uvod proslavnaga programa bo tvoril govor v delovanju Davorina Jenka kot zborovodje pančevskega cerkvenega pevskega društva. * Konferenca zgodovinarjev v Splitn. V Splitu -e mudijo odlični naši zgodovinarji, M pregledavajo gradivo za veliko razpravo o starih grških in latinskih spomenikih, ki so bili najdeni v Dalmaciji. Posvetovanja se udeležujejo za zagrebško univerzo profesorja šišič in Hauptman, za beograjsko vseučilišče profesorja Radonič in Vulič, za arheološki muzej v Splitu pa dr. Abramič in dr. Karaman. * Pevsko društvo Obilic prireja turnejo po Nemčiji. Beograjsko akademsko pevsko društvo Obilič je v sredo gostovalo v Novem Sadu pred nastopom velike turneje po Nemčiji. Ugledno pevsko društvo je z velikimi uspehi nastopilo že nekajkrat tudi v inozemstvu, pred nemško publiko pa bo zdaj nastopilo prvič. Zoper trdo stolico, hemoroide in črevesni katar je naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica, večkrat na dan použita, dobro sredstvo. Ogl. reg. 8. br. 15485/36 * Palača vojnega zrakoplovstva v Zemunu je bila dograjena točno v določenem roku in še ta mesec se bo poveljstvo zrakoplov-stva preselilo v Zemun. Poslopje za vojno zrakoplovno poveljstvo je največje v Zemunu, stroški zanj pa so znašali okrog 16 milijonov dinarjev. Važno je. da je bil pri tej impozantni gradbi, razen plošč, ki pokrivajo terase, uporabljen samo material domače produkcije. Plošče za pokrivanje taras pa eo morali naročiti iz Amerike- Zemun je imel doslej od te svoje največje stavbe velike koristi, ker je bilo pri njej zaposlenih okrog 400 delavcev. Ko se bo v novo poslopje preselilo poveljstvo zrakoplovstva, se bo nastanilo v Zemunu okrog 250 oficirjev s svojimi družinami in bodo imele zemunske trgovine lepe dohodke od tega prirastka prebivalstva. Za majski termin je bilo v Zemunu na razpolago precej stanovanj, a so že vsa oddana zaradi preselitve zrako-plovnega poveljstva. Meseca maja bo poveljstvo vojnega zrakoplovstva že uradovalo v Zemunu. » Sprejem slepe mladine v zemunski dom slepih. Uprava Doma slepih v Zemunu sprejme v svojo šolo in oskrbo 24 slepih otrok, in sicer 12 takih, ki so stari od 5 do 7 in 12 starih od 7 do 14 let. Starši in oskrbniki slepih otrok naj čimprej pošljejo svoje kolekovane prošnje upravi Doma slepih v Zemunu Prošnji morajo biti priložene naslednje priloge", domovnica. krstni list, zdravniško spričevalo in davčni izkaz o gmotnem stanju. Dom slepih to sprejel v oskrbo tudi nekaj odraslih slepcev * Popust za vožnjo v Palestino. V zvezi x levantskim sejmom, ki bo od 30. aprila do 30. maja v Tel Avivu, je Jugoslo, van&ki Lloyd dovolil za vožnjo na parniku > Princesa Olga«, ki vozi vsakih 14 dna med našimi pristanišči in Lervantom, na. sle sv. očeta Nikole, kjer bo večerno bogoslužje (večerna sa bdenijem). Uprava srbske pravoslavne parohije v Ljubljani prosi pravoslavne vernike, da bi se v čim večjem številu udeležili sprevoda in bogoslužja. u— Predavanje v Ljubljanskem klubu. V torek zvečer je priredil Ljubljanski klub v svojih prostorih v Kazini dobro obiskano predavatuie urednika dr. Lojz* Kuharja o zgodovini povratika Rusije v Evropo po svetovni voijni. Z množico dejstev iz d|> plomaiteke zgodovine zaidnjih 18 let, ki jih je predavatelj vešče razdelil v tri taktično različne in časovno določene etape, je sijajno razčlenil zunanjo politiko sovjetske države in poudaril vse niiene zgodovinsko pomembne značilnosti. Predavanje pa je š'o še širše in je obenem prikazalo vprav dramtfitsko borbo konservativne _^Evrope z boljševiško diioTornacijo. Z resničnim užitkom smo poslušali predi vatel jeva stvarna izvajanja, ki so nas vodila v morda največjo diiplomaiteko borbo vse človeške zgodovine in osvetlila nieno neverjetno zapletenost V borbi dveh zvi jač je zmagala flta-m, preizkušena evropska diplomacija-^ Rusija se ie sfpofoorno vrnila v Evropo in ee naposled obvezala, da b') branila trisrt.i red. ki ga ie deset let nroi cinično zasmehovala in izpodikopa-la. 'Ali je izčrpala vse svoje zvijače? Predavatelj ne veruje v iskrenost njene izpreobrni+ve in tud' poslušalci so ostali skeptični. Definicija diplomacije, ki je umetnost zaikrivenja pravih misli, se je ELITNI KINO MATICA PRIDE SLAVNA PEVKA IN FENOMENALNI BARITON JEANETTE MAC DONALD NELSON EDDY V VELIKI OPERETI POLNI PETJA, DIVNE GODBE, SALE, LJUBEZNI IN FU8TOLOV6CIN PRINCESA »INKOGNITO« NAJVEČJA GLASBENA ATRAKCIJA SEZONE tudii v tem primeru sijajno obnesla. Predavatelj je bil nagrajen z burnim aplavzom. f Pozdravil ga je in se mu ob koncu zahvalil klubov prizadevni predsednik dr. Wdn-drischer. u— Občni zbor okrajne organizacije JNS za svetokriški okraj bo v soboto ob pol 20. v gostilniških prostorih pri Kačiču na Tyr-ševi cesti 5t. 54. z običajnim dnevnim redom. Tega občnega zbora naj se udeleže tudi člani bežigrajske okrajne organizacije JNS. ker je na dnevnem redu tudi točka zaradi združitve obeh okrajev pod eno organizacijo. Občnega ztora se udeležita tudi predsednik sreske organizacije g. minister dr. Albert Kramer in narodni poslanec za mesto Ljubljano g. Rajko Turk. Odbor. u— Taborsko okrožje JNS opozarja članstvo, da bo sestanek jutri v petek ob 20. v gostilni Leopolda Zupančiča na Ahacljevi cesti in ne v soboto, kakor je bilo to pomo-tno javljeno. Odbor. u— Predavanje SPD. Vzpon preko 1500 m visoke severne stene Gnandes Jorasses (4208 m) ob francosko italijanski meji v skupini Montblanca je bil v zadnjih letih problem vseh alpinistov. To je najtežja stena v zapadnih Alpah. Prve poizkuse Je napravil Anglež Young z vodnikom Knube-lom. Čez 20 let je poskušal preplezati steno francoski gorski vodnik Charlet, leta 1931. sta avstrijska alpinista Brehm in Rittler spcemljevanjem orgeL So prekrasni in tudi izredno mogočni in učinkoviti. V delu nastopijo 4 solisti. Važno vlogo Imajo tudi ongle. ki jih igra mons. Stanko Premrl- Izvedba Lisztovega oratorija »Kristus« bo v ponedeljek 6. tm. ob 20. v unlonski dvorani, to je koncert Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— Po pogrebu gospe Minke Stuizijeve-Pravni zastopnik g. Pavla Bertonclja, _oče-ta pokojne gospe Minke Stuzzijeve, žene zobnega tehnika g. Stuzzija Waltra iz Kamnika. nam je na notico od 31. marca poslal naslednji popravek: Neresnična je trditev gospoda Stuzzija Waltra, zobnega tehnika iz Kamnika, da bi bili člani Bertonc-Ijeve rodbine iz Domžal vedeli, da je bilo truplo njihove hčerke oziroma sestre gospe Minke Stuzzijeve najdeno in da bi se dne 27. marca 1936, to je na dan pokojni čin?-ga pogreba, zglasili pri Devici Mariji v Polju, da bi tam intervenirali oziroma se informirali glede prevoza pokojni&nega trupla v Domžalah in da bi bili o pogrebu obveščeni. Res je nasprotno, da so pokojničini domači izvedeli za najdbo trupla njihove hčerke oziroma sestre šele v petek, dne 27. marca 1936. ob 5. popoldne iz »Slovenskega Naroda«, torej v času, ko je bila pokojna gospa Minka Stuzzijeva s posredovanjem g. Stuzzija Waltra in njegove rodbine že SREČKE državne neredne loterije A. REIN I DRUG « « Vi 5 Devetkrat največja premija od 1,000.000-— I>in na pri nas kupljene srečke strmoglavila s stene. Predlanskim sta prispela monakovska alpinista Petera in Her-ringer do 200 m izpod vrha. toda snežni viharji so prisilili podjetna mladeniča k povratku. Leta 1935. sta se ponovno odločila monakovska alpinista Meier Martin in Petera, da preplezata skalnatega orjaka. Dne 28. 6. 1935. sta pričela z vzponom pri skrajno neugodnem vremenu ter dosegla cilj — vrh stene. Meier Martin, ki je torej prvi preplezal slovito steno Grandee Jorasses nam bo opisal svoj vzpon v besedi in sliki v torek dne 7. aprila ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predavanje bo zanimalo vsakega planinca zato si rezervirajte ta večen- za napovedano prireditev SPD. u— Naše visokošolke na dela. V torek zvečer bi bil moral biti izredni občni zbor Doma visokošolk da po določbah nove univerzitetne uredbe spremeni pravila in se preuredi v univerzitetno društvo. Občnega zbora ee je udeležilo lepo število študentk, vendar zahtevani kvorrum, ki je za spremembo pravil precej visok, ni bil dosežen. Občni zbor je bil zato preložen na 21. aprila, vršil pa se je članski sestanek, ki je pokazal resno delo naših študentk, kjer se vsaj ožji krog od njih zelo etvarno peča z važnimi vprašanji naše dobe. Včlanjene so v banovinski ženski zvezi in so to pot sklenile, da pošljejo v posamezne delovne komisije. tako n. pr. za zaščito dece, mladoletnega obrtniškega naraščaja ln v gospodarsko komisijo svoje zastopnice. Tako se mlade intelektualke resno udejstvujejo tudi na praktičnem delovnem poprišču. Sestanek se je bavil tudi z vprašanjem osnovanja prepotrebne poklicne posvetovalnice za abituriente in abiturientke, ki naj se z nasveti usmerijo v poklice, ki so manj zasedeni, tako na višje kmetijske šole, v šole za zaščitne sestre in na univerzo predvsem tja, kjer je pomanjkanje dobrih moči. Tudi pri tem vprašanju je tdlo sprejetih več konkretnih predlogov. Razgovor, ki ga je vodila predsednica Cirila Gosakov a, je potekal stvarno in na akademski višini. u— Naši jamarji »o zborovali. V kemični predavalnici na realki so v toreflc »večer polagali naši jamarji račune o enem lotu dela svojega društva. Predsednrk oni v. prof. dr. Hadži je v svojem nagovora izrekel zalivalo banski upravi, ki je stavila v proračunu tudi podporo za Društvo za raziskavanje jam, ter Turistovskemu klubu v Cerknici za vso njegovo naklonjenost in pa tvornici v Rušah za podarjen* karbid. Tajnik učitelj Mihlcr je sporočil, da šteje društvo 58 članov, a da delo ne napreduje tako, kakor bi bilo želeti, ker je večina preobremenjena. Društvo je po-krenilo afkcijo za zaščrto jam, zlasti Križne jame, vendar v tej smeri doslej še ni moglo uspeti, ker manjka zadevnega zakona V novi odbor so izvoljeni dr. Bohinjec, univ. prof. dr. Hadži, inž. Hočevar, docent dr. Raikovoc, asistent dr. Kuščer, dr. Ravnihar, dir. Seiko ml rn inž. Zbri-zaj. -TTS-i Jutri ob y2 3 največja senzacija sezone I Clark Gable I v filmu iz Aljaske | KLIC PRAGOZDA | u— »Bolgarija, Bolgari in njih duševno življenje« (s skeptičnimi slikami) je naslov predavanja, katero bo ianel pod okriljem društva »Tabor« g. Vefkoslav Bučar, drevi ob pol 9. na realki (Vegova ul.). Vabljeni člani in pnijate&vi društva, vstop pro6t. u— Slavni pianist in skladatelj Frane Iiiszt se je z velikim uspehom uveljavil tudi kot skladatelj cerkvenih del. Napisal^ je celo vrsto maš in tri velike oratorije. Njegov oratorij »Kristus« je važen mejnik v njegovem ustvarjanju. Delo ima prekrasna mesta tako za orkester kakor za ztor. Pravi biseiri instrumentalne glasbe so »Vihar na morju« ali pa koračnica ob prihodu sv. treh kraljev. Zbori so pisani deloma s spremljevanjem velikega orkestra, deloma s pokopana Jasno je, da je bila zaradi tega intervencija pri oblastvih glede prevoza po-kojničinega trupla v Domžale ter udeležba pokojničinih domačih pri pogrebu nemogoča in izključena. n— Borba za službe. Personalno-pravni odsek mestnega sveta je v torek zvečer imel prvo sejo, na kateri je načelno razpravljal o podelitvi 17. marca razpisanih službenih mest. Za dve razpisani mesti konceptnih pripravnikov, za kateri imajo pravico prositi diplomirani juristi, je bilo 31 prosilcev. Za mesto mestnega desinfektorja je bilo 9 prosilcev. Najhujša pa je bila borba za. podelitev služb pogodbenih dohodarstvenih paznikov. Takih služb, ki donašajo po 900 Din mesečno, je bilo razpisanih le 40, a kompetentov je bilo 818. Na I. seji še ni padla končna odločitev. JNAD Jadran. Drevi ob 20- bo v lokalu predavanje g. dr. Vrčona Branka:: Poren-ski problem. Udeležba strogo ot^ezna za vse člane. Točnost! Odbor. n— JNAD Jadran (ženska sedccaja). Danes ob 14. strogo obvezen čkmsdoi sestanek. Odbor. u— Za veliko noč samo izvrstno Klefiše-vo šunko in razne specialitete. ki Vam jih dobavi tvdka Fr. Kham nasproti kina Unio-na. Telefon 29—69. u— Živahno je bilo včeraj na trgu pa tudi živinski sejem je bil živ. živilski trg je bil srednje založen z vsemi živili in potrebščinami. Krompirjev trg pa je bil naravnost rekorden. Ze v zgodnjih arah je bil dovoz semenskega krompirja izredno velik. Ves prostor od Zmajskega mostu tja do kavarne »Prešeren« je bil na Sentpetrškem nasipu zatrpan. Kmetje so pripeljali iz raznih krajev Gorenjske, kamniške okolice, od dolenjske in ižanske strani okrog 150 voz krompirja, po teži okrog 80.000 kg. Ob prvih urah je bfl zgodnji beli krompir po 1 Din kg. potem je cena padala na 0.90 Din in proti poldnevu celo na 0.80 Din. Kupčije so bfle razmeroma živahne. Veliko je bilo povpraševanje po zgodnjem rdečem krompirju, ki je dosegel ceno do 1.20 Din kg. Nekaj je bOo kifelčarja, k! je dosegel ceno 2 Din za kg.— Pred krepijo je bilo včeraj vse v butarah ln cvetju. Butare pa so prodajali tudi po drugih krajih trga. Nadalje so prinesli kmečld otroci mnogo cvetja, zlasti lepo evefcoče divje češnje in razno okrasno grmičevje. u— V Ljubljanico fe padel. Nia brega •Ljubljanice ob Vodnikovem trga je včeraj paišlo do nenavadne, precej neroAve nesreče. Brezposelni delavec Log®e Štrukelj s Ceste m loko ®i jw dal! kdo ve kakšnega opravka na bregu, pa je na lepem §trbwnk-ni? v strugo. LjtKfje so ga potognifi iz Ljubljanice tako pobitega po glavi, da je mo-raJ v oskrbo kmirškega oddelka. Iz Maribora a— Kulturne vesti. V petek S. t. m. bo predaval v Ljudski univerzi v okviru naravoslovnega cikla prosv. inšpektor dr. Lj. Poljanec iz Maribora o tem, kako nastajajo gorovja. — Danes zvečer gostuje v »Plesu v Savovu« primadona ljubljanske opere ga Gjungjenčeva. — Za veliko noč bo premiera znane češke operete J. Bene-ša »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron.« &— Mariborska »Harmonija« je imela v torek zvečer v Kino restavraciji svoj redni občni zbor, ki ga je otvorila in vodila predsednica ga. Ravnfkova. M je izčrpno poročala o društvenem delovanju ▼ pretekli poslovni dobi ter številnih lepo uspelih koncertih mariborskih malih harmonikar- ELITNI KINO MATICA TELEFON 21—24 Danes ob 4, «/«8. hi 9>/4 uri zvečer premiera popolnoma nove barvane čudo revije MickyinSilIy s sledečim sporedom: 1. Magazin 2; 2. Paramountov tednik; 3. Parni valer; 4. želva in zajček; 5. Tako je bilo nekoč; 6. Kraljici poletja; 7. Guliver; 8. Velikonočna pripovedka. Smeh! — Veselje! — Krasne melodije! — Petje! — Zabava! Hitite, da ne zamudite ! ! u_ Nastop malčkov, kot izvrstno iz. vežbana igralska in pevska družinica, pod vodstvom znane režiserke ge. Avguste Danilove bo danes ob %17. uri v dvorani Delavske zbornice. Spored je pester in zanimiv, saj bodo rajali, peli in igrali najmlajši, da razvesele male in velike po-setnike. Vstopnine ni, prispevek za dvorano 3 Din. Torej na svidenje danes ob %17. uri. T. K. D. Atena. u_ Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi VIII. znanstveni sestanek poslovnega leta 1936/37. v petek 3. t. m. ob 18. v prec&avalmci internega oddelka obče državne bolnišnice z naslednjem sporedom: 1.) Dr. Henrik Heferle: Parthogeneza in klinika dekstrokairdije. 2.) Dr. Ivan Maitfko: Uk>ga hypofize v patologiji in kliniki notranje sekrecije. (I. dd). Vabljeni vsi gg. zdravniki! , u_ Narodno-propagandna modna revna bo prirejena v Ljubljana v soboto, nedeljo in ponedeljek. Otvoritev bo v soboto ob pol 21. v dvorani Keziine. K«kar izjavljajo prirediteljice, je namen revije, propagirati domačo športno modo z uporabo narod- "u^Drugi razi^d še ni ukinjen. Nanaša včerajšnjo notico o ukinitvi drugega razreda v ljubljanski bolnišnici, ki smo jo zabeležili po informacijah iz nekega uradnega vira, nam poročajo z banske uprave, da bo drugi razred še ostal doklea ministrstvo ne objavi potrebnega praviiL nika. u— Prebivalci k mestu priključene viške občine prosijo, da bri mestni škropilni ovito vsaii enkrat na dan temeljito poškropil vse nariprometnejše ceste in ulice, predvsem Tržaško cesto, dalje cesto II., IV. m V. v Rožni dolini. Pričakujemo, da bo MOL, zlasti, ko imajo Vičand tri vnete zagovornike v mestnem svetu, upravičeni želji ugo- ^ Danes ob 20-15 ponove Šentjakobča-ni Bučarjevo igro z godbo in petjem »Na Trški gori«. Igra. ki je dosegla pri kritiki in publiki velik uspeh, vsebuje poleg močnih dramatičnih scen tudi dosti zdravega kmečkega humorja. Nepozabljeni so: Gni-dovčev Boštjanov Miha. Moserjev Zmurov Janez in Gornikov cerkovnik Cene. Uprava odra opozarja, da med uverturo vstop v dvorano ni dovoljen- Ker je za to predsta-o veliko zanimanje, si nabavite vstopnice v predprodafi. u_ Dr. VolovSek Vladimir, špeoialltot za zobne in ustne bolezni, ne ard&nffii« od 6. aprila do 5. maja. jev. Blagajniško poročilo je podala ga. Lindtnerjeva. Dohodki so znašali 92.118.25 Din., izdatki pa 67.966.75 Din. Po sprejeti razrešnici so bile volitve, pri katerih je bil izvoljen naslednji odbor: g. Zora Rav-nikova, predsednica, ga. Preacova, podpredsednica, ge. Lindtnerjeva, Zagorčeva k Šimničeva odbornioe. Vran če va. Bendetov* in čeričeva namestnice. V nadzornem odboru sta Šlajmerjeva in Semeničeva, ▼ častnem razsodišču pa Cepndrova, Radijev« in Markovičeva. a— Cercle franSais. Odbor frameo^eg« broška v Mariboru vabi vse dane m prijatelje društva k predevanra, ki bo v četrtek 2. aprila ob 20. uri, v dvorani Ljudske univerze. Gospod Jean Lacroix bo govoril o zimskem športu v Franciji, in bo poikazal v zelo lepem filmu turo na Morct-Blanc. Vstopnine ni. a— Mestno električno podJ®tje v Mariboru sporoča: Električne naprave visoke napetosti so bile te dni namenoma poškodovane po neznanem storilcu na ta način, da so bile odrezane odvajalne oziroma vzemljevalne žice tako, da so *<*°ci ostaH v dosegljivi višini in so aadevali na elektrovodne žice visoke napetosti. Vsak dotik v tem primeru je *mrtnemervaren. Opozarja se občinstvo, da pe varuje visečih in odtrganih žic in da v vsakem primeru takoj obvesti mestoo električno podjetje, telefon 23—23 a— Hlapec Jernej... V Rašah so bili ljudje priča čudnemu dogodku. Neki veleposestnik s Smolnika je pripeljal svojega mrtvega hlapca na vozu. na katerem je bilo za pest slame, na občinski urad, kjer je zahteval, da mu ob«na preskrbi krsto in poravna stroške z* srroharja. Pokojni hlapec je služil pri dotičnem veleposestniku preko deset let samo za hrano in stanovanje v hlevu, pa si v tem času ni zaslužil niti par desk za krsto ... a— Zaslužene bunke. V nedeljo je neka družba izzivala goste v neki limbuški gostilni z raznimi protisokolskimi vzkliki in pesmimi. Izzivalci so jo pošteno skupili in so odnesli precej občutne bunke. tako da so pri urnem begu iz gostilne celo pozabili na svoje klobuke. a K posknSenemu samomoru Srečka R. doznavatno, da so mn zdravniki reSli gMjeoje Id da bo kmalu okreval Nasilni Kosal. V Vetrinjski ah« je y noči na torek krošnjar Kemal B. navalil na službujočega stražnika in mu prizadjal poškodbe. Nato je brcal okoli sebe, kakor dst H bil zbesnel in so ga ukrotili šele f? pomočjo vojaške patrole in reševalcev. Krošnjar Kemal se je na »grafovskih« pnč-nah polagoma pomiril. Opravka pa bo Se imel na sodišču. a— Veliki kazenski senat okrožnega sodišča je včeraj obravnaval primer poisku-šenega ropa. ki se je vršil koncem meseca innija 1935 na cesti med Dravogradom in Gnštanjem. Obtožen je bil 38 letni delavec brez stalnega bivališča in dela F. C. ki pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. ar- 10.000 Din je izmaknil in pobegnil. Ta cJnd je vlomi; Anton Korez v kovčeg svojega brata šoferja Alojzija v Radva-n;ru in mu pobral iz njega 10.000 Din (vse prihranke) in tudi nabit bronming. Za fgntom, ki je visoke postave in dobro razvit, poizvedujejo oblastva. a— Kolo za 2 Din dne 5. t-m in niikofii več! Dobiš ga na igrišču »Svobode« prt rrta-gdailenskem parku. -. e— Dr. Aljehin pride v Celje. Najavljen Je že za ta mesec in bo odigral simultanko s 40 šahisti. Člani celjskega šahovskega kluba se opozarjajo, da se lahko prijavijo najpozneje do nedelje 5. t. m. zvečer pri g. Grašerju v kavarni Evropi. e— Učiteljsko zborovanje sreskega društva JNTT bo v soboto ob 9. v mestni narodni Soli- Na dnevnem redn je poleg poročil predavanje prof. Anice Černejeve o vzgojnem optimizmu in pesimizmu. Ne zamudite si ogledati VELIKE UMETNOSTNE RAZSTAVE SLIK IN KIPOV v Celju — Hotel Union._ e— Mariborski mali harmonikarji bodo koncertirali v soboto ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. v nedeljo ob 17. pa v Sokolskem domu v Laškem. Koncert je namenjen v dobrodelne svrhe. Mali harmonikarji, ki so bili v 14 dneh dvakrat povabljeni v Gradec in so tam doživeli velik uspeh ter so preteklo nedeljo sijajno u-speli tudi v Žalcu, poidejo 13. t. m. na turnejo po severni Srbiji. Poleg številnih narodnih pesmi so na sporedu tudi solistične točke in samospevi najmanjših harmonikarjev, šaljivi prizori in narodni plesi. Vstopnice so v knjigarni K. Goričarja vdove. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 veseloigra »Borba z zmajem« in dve predigri. T* Ptnia j— Šestdesetletnico je v torek praznovali g. Podipečan Alojzi, žandarmerijski narednik - vod,n.ilk v pokoju. Doma je iz Stare vasi na Bizeljskem. Po odsluženi ju trii! et ne vciaške dobe je vstopi! v orožniško službo im je ves " Italijanske Zlate rezerve Kakor znano, je Italijanska banka ob koncu novembra lanskega leta prenehala objavljati svoje tedenske izkaze. Zato tudi ni bilo več mogoče zasledovati gibanja zlatih rezerv. Na včerajšnjem občnem zboru Italijanske banke pa je podal guverner Accolini poročilo o stanju banke, v katerem je med drugim tudi navedel nekaj podatkov iz bilance za preteklo leto. Guverner je najprej naglasil, da je banka po izvršenih reformah sistema denarnih zavodov postala javni zavod, ki ne bo imel več za delničarje zasebnikov, marveč Javne banke in hranilnice. Navedel je tudi, da je ob koncu lanskega leta znašala zlata podlaga 3027 milijonov lir (po zadnjem izkazu, ki ga je objavila Italijanska banka od 20. novembra lanskega leta, je znašala zlata podlaga 3936 milijonov lir, ob koncu junija lanskega leta pa je zlata podlaga znašal 5677 milijonov lir). Razen tega je imela banka še za 367 milijonov lir deviz. Nadalje je guverner dejal, da je zlata podlaga v teku lanskega leta zelo nazadovala, ker je morala banka oskrbeti državo z devizami za nakup sirovin in drugih potrebščin. Obtok bankovcev je znašal ob koncu lanskega leta 15.457 milijonov lir (ob koncu junija lanskega leta 12.685), vendar je v teku letošnjega leta do 30. marca zopet nazadoval na 14.490 milijonov lir. Gospodarske vesti = Uradni tečaji za april. Finančni minister je zaradi pravilne odmere taks določil za april naslednje uradne tečaje: 1 napo-leondor 303 Din, 1 zlata turška lira 344, 1 angleški funt 250. 1 dolar 43.30. 1 kanadski dolar 43, 1 nemška marka 15.50, 1 poljski zlot 8.20, 1 avstrijski šiling 9.30, 1 belga 7.35, 1 pengo 8.85, 1 brazilski milrajs 2.25. 1 egiptski funt 219.50. 1 urugvajski pezos 19, 1 argentinski pezos 12, 1 turška papirnata lira 34.60, 100 švicarskih frankov 1427.50. 100 albanskih frankov 1403, 100 francoskih frankov 288. 100 italijanskih lir 310. 100 holandskih goldinarjev 2952. 100 bolgarskih levov 46, 100 rumunskih lejev 28. 100 danskih kron ^ 100 švedskih kron 1107, 100 norveških kron 1078, 100 španskih pezet 600. 100 grških drahem 41, 100 češkoslovaških kron 180, 100 finskib mark 95. 100 letonskih latov 1035 Din. = Odobrena zaščita. Kmetijski minister je na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug odobril zaščito naslednjima dvema zadrugama: Posojilnici v Kranjski gori, r. z. z n. z. (odlog plačil za 6 let, od 14 marca t 1. dalje, za obveznosti, nastale do 4. novembra 1935; obrestna mera za stare vloge 3%) in Posojilnici v Rušah r. s. z n. z. (odlog plačil za 6 let, od 14. marca t. 1. dalje, za obveznosti, nastale do SI. decembra 1934; obrestna mera za stare vloge 2.5%). = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Tekstilna dražba so.*, v Košakih pri Maribora (osnovna glavnica 400.000 Din; poslovodje: inž. Josip Či-žek, Valpovo pri Osijeku, in Josip Duchek. trgovec v Mariboru); Manufaktura Groz nik Mirko, komanditna družba ▼ Ljubljani: Gradbeno podjetje Matko Pečar, pooblaščeni graditelj, Sevnica ob Savi; Modni atelje M. Šare, umetnostno obrtna delotvorna narodno propagandna trgovska komanditna družba »Dečva« v Ljubljani. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnikov Ivana Avšiča in Antonije Avšičeve. vd. Pustovrh, posestnikov in gostilničarjev na Črnučah 48 ter ležeče zapuščine po Jakobu Pustovrhu (poravnalni upravnik Janko Popovič tajnik Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani: poravnalni narok 24. aprila ob 9., prijavni rok do 19. aprila). = Dobave. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 12. t.m. ponudbe za dobavo raznih škripcev in magnetov. Dne 14. t.m. se vrši v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo 9.900 kg petroleja za potrebe vojaštva in 21. t-m. glede ■dobave 400 m* drv za potrebe garnizije Bohinjska Bela. Dne 15. tm se vrSi pri komandi mornarice v Zemunu ofertalna licitacija za dobavo 32 ton tombaževine. Dne 24. tm. se proda potom ofertalne licitacije pri avtomobilskem polku II. arnrijske oblasti v Sarajevu 4.000 kg odpadkov od gume po 4 Din za kg. Borze 1. aprila Na ljubljanski borzi so danes oficaetnn tečajri po včeraiišnji okrepitvi deloma popustili, ker se je švicarski frank mailo popravil. V privatnem kMringu so avstrijsko šilingd ponovno popuščali in je bil danes promet po 9.23, v angleških funtih pa nespremenjeno po 250, v zaigrebškem privatne kliringu so boli zaključki v avstrijskih šilingih po 9.12, v angleških funtih po 250 in v španskih pezetah po 6.31, dočim bo se grskii boni nudili po 31. Nemški klirinški čeki so t>£ld v Ljubljani zaključeni po 13.95, v Beogradu po 13.8736 in v Zagrebu po 13.88 odnosno za konec aprila po 13.85 in za 15. maii po 13.8750. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda za malenkost popustila in je bil zabeležen tečaj 358.50 do 360 brez prometa (v Beogradu zaključki po 35730 do 359). Pač pa je bil promet v 7% Blairovem po-soiilu po 72-50 in 72.75. v 8°/» Blahovem posojilu po 8230 in 82.75 ter v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah (mali komadi) pa po 62. Devize Ljubljana. Amsterdam 2968 — 2983.46, Berlin 1754.20 — 1768.08, Bruselj 73934 — 744 60, Curih 1424.22 — 1431.29, London 216.20 — 218.25. Nevrvork 4340.37 — 4376.68. Pariz 28835 — 289.79, Praga 180.91 — 182.02. _ , Curih. Beograd 7, Pariz 20.2450, London 15.2125, Newyork 307.25, BrusaLi 51.9750, Milan 24.30, Madrid 41.95, Amsterdam 208.45, Berlin 123.35. Dunai 56.40, Stock-holm 78.45, Oslo 76.45, Kobenhavn 67.90. Praga 12.70, VaTŠava 57.7750. Atene 2.90. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 358.50 — 360, 4% agrarne 47 den., 6% begluške 66 den.. &>/» daim. agrarne 6130 — 62.50, 7% invest. 80 den., 7% Blaiir 7230 — 73 7%> Drž. hiip. banka 81.50 den., 8% Blair 8130 — 82.75; delirice: PAB 246 — 250. Sečerana Osijek 140 den. Beograd. Vojna Skoda 357 — 35730 (357.50 — 359), 4% agrarne 4630 — 47, 6%> begluške 65.75 _ 66.20 (66) 7% invest 82.25 - 8230 (81.50), 7% Blair 72 -73 (72 — 72.25). 8®/o Blair 81.50 — 83. Narodna banka 6380 - 6400 (6375), PAB 244 — 246. _ Blagovna tržišča 21Tb + Chicago, 1. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 95.25, za julij 85.25, za sept 83.625; koruza: za maj 60, za Julij 59 50, za sept 59. Novosadska blagovna borza (1. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica- baška in sremska 155—157. okol. Sombor 154 — 156: ladja Tisa in Beg en 156 — 159; slavonska 161 — 163: banatska 155 — 157. Oves: baški in sremski in slavonski 135 — 139. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 13730 145. Koruza: badoa m sremska 106 — 108, banatelcti 105 — 107. Moka: baška in banatska »0|g« in >0gg« 245 — 255; »2« 225 — 235; »5« 205 — 225; »6« 185 — 195; »7« 155 — 165; »8« 100 — 106. Otrobi: baški, sremski in banatska 94 — 98. Fižol: baški in nemški beH 70 — 175. ŽIVINA -f Živinski sejem v Ljubljani. Na ljubljanski živinski sejem je bilo prignanih 56 volov, 24 krav. 13 telet 474 prašičkov in 125 konj. prodanih pa je bilo 28 volov, 1C krav, 8 telet, 220 prašičkov in 18 konj- Cene za kg žive teže so bile nastopne: voli L 4.26 do 5 Din. IL 3«) do 4 Din, III. 3 do 3.50, krave debele 3 do 4, klobasarice 2 do 3, teleta 5 do 7 Din; prašički so se prodajali po 130 do 2®5 Din za komad. -I- Mariborski Hvinski sejem. Na mariborski živinski sejem je bilo včeraj prignanih 399 glav živine, prodanih pa je bilo 213 glav. Cene so bile za kilogram žive teže naslednje: debeli voli 3.50—4 Din, poldebeii 3—3.50, plemenski 3.20—3.50, biki za klanje 3-25—3.50, klavne krave debeJe S—8.75, plemenske krave 2.50—3 krave za kk>basarje 1.80—2, molzne krav« 3.25—3.80, breje krave 3.25—4, mlada živina 3.25—4, teleta 4.50—5.50. Po receptu meniha Bertolda Schwarza Ljubljana, 26. marci Posestnik in mlinar, 3l4etmi Vinko Flerin iz Goričice je lastnik kamnoloma i Področju pri Domžalah. Tam je bilo zaposlenih več delavcev, ki jiim je Fleriu dobavljal na njih račun smodnik za raz s Speljevanje Skal. Da bi prišel do cenejšega smodnika, se je obrnil do samouka 36-letnega (Antona Krosi ja iz Pod gorice pr Črnučah. Ta je končal 2 razreda gimnazije in se je pozneje izučil za ključavničarja. Krošelj se mnogo zanima za kerni jo in je okrog, znan kot »čarodej«. Krose!; je napravil in prodal Flerinu 6voj smodnik, ki ga je po starem receptu izumitelja Berfcbolda Scvarza napravil iz sodi tra žveplonega cveta in ogl ja. Flerin je za ta smodnik plačal 14 Dwn kg, ko drugače stane 25 Din, in je dobiček pridržai. S tem smodnikom so Flerinovn delavci: Lovrenc Stefančič, Naflair Andrej, Belcijan Ivan in Jemec Jakob botefli razstreliti skalovje ■» kamnolomu. NavrfcaB so luknjo in natre-sli smodnik v njo. Ko ao hoteli luknjo tesno nabiti, je nenadoma nastala eksplozija, ki je povzročila grozne posledice. Na-larja je naravnost razmesarilo. Izbilo mu je desno oko, dobffl je kompliciran prelom desne golenice. Lovrenc Stefančič je dobil mnogo lahkih poškodb po rokah in obrazu. Drugi delavci so ostali nepoškodovani. Pred sodmikom-poedincem okrožnega so-dfišča g. Rajkom Lederhasom sta se Kto-šelj Anton m Flerin Vinko danes zagovarjala zaradE prestopka zoper občo varnost ljudi in imovine po čl. 192/11 kaz. zak Krivdo sta skušala omiliti, češ da nista ravnafta iz malomarnosti, drugi tudi, da je hotel s cenejšim smodnikom koristiti delavcem. Zasebni udeleženec je zahteval od obeh obtožencev 75.000 Din odškodnine za oko, nogo in bolečine. Sodba: Krošelj Anton na 3 in Flerin Vinko na 1 mesec strogega zapora. Oba pa so-Rdarno v plačilo stroškov pri OUZD 4843. zasebnemu udeležencu oa za bolečine 5000, za izgubljeno oko 5000 m za odhod zaslužka 1000 Din. Kar je Nalar več zahteval, se je zavnnfl na crvfkiopravdno pot. Oba obtoženca tn državni tožilec so prijavili prizrv. Izšla je nova številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film in modo NA šY AVL Slike iz radijskega in filmskega sveta. — Slike k važnim oddajam v naši postaji. — Faust v ljubljanski operi. — Pozor snemamo! — Novosti dunajskih modnih ateljejev. — Mihail Zoščenko: Zadeve in ljudje. V prilogi Našega vala »Po opernem svetu« najdemo specialno za radijske poslušalce prirejen libreto W. A. Mozartove opere »Don Juan«, ki Jo 8. aprila ob 20.55 prenaša radio Bucuresti iz državne opere. Priloga je za radijske naročnike prav posebno važna, saj izide v vsaki številki po ena opera in bodo stalni naročniki Našega vala imeli v enem letu točne izvlečke sko-roda vseh oper, ki so stalno na repertoarju evropskih gledališč. Na posebni 32 stranski prilogi prinaša Naš val točne in pregledno urejene sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, srednjih m dolgih valovih, časovno razpredelnico oddaj in izvleček najvažnejših oddaj, križanke, vesti in slike iz radijskega sveta. »Naš val« Je najcenejša slovenska ilustrirana revija. Mesečna naročnina 12 Din. Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko. Pišite na radijsko revijo »NAŠ VAL«, LJubljana, Knafljeva uL 5. Orjaško oko proti nebu Nov napredek na poti v vsemirje — Zrcalo, ki prekaša človeško .■■■■ oko 360 tisočkrat in ga bodo brusili štiri leta Novi 200-colski teleskop za zvezdarno na Mountu Palomarju, katerega velikansko stekleno zrcalo dospe še ta mesec v Kalifornijo, bo po cenitvi strokovnjakov pro-dr' v svetovni prostor 5.8 kvintiljonov km torej na daljavo, ki znaša dvakrat toliko, kolikor prodornost dosedanjih največjih daljnogledov. Pričakujejo, da bo orjaško oko zagledalo kakšnih sto milijonov osve-tij in da bo vrglo novo luč na doslej nerešena vprašanja vesoljnosti— morda bo dalo celo odgovor na staro, sporno vprašanje, da-li so na Marsu živa bitja ali ne. Teoretično bi bil novi daljnogled sposoben razločiti kakor nebotičnik visoko poslopje na luni. Celo samo dva metra narazen ležeči svetli točki na površini meseca bi se dali s tem velikanom dobro spoznati. Radovednež, ki bi v San Franciscu v primerni višini naperil ta teleskop na Belo hišo v Washington, bi lahko brez posebnega truda opazoval, kaj se dogaja okrog njenih oken. V praksi bo takšno gledanje na daljavo seveda malo drugačno, ker vse povečalne moči zavoljo motenj iz zemeljskega ozračja ne bo mogoče izkoristiti. Mount Palomar, s katerega bo največji teleskop na svetu zrl v globino svetovnega prostorja, je skoraj 2000 m visok hrib v gorovju San Diega, v bližini mehiške meje. Zrak je tu vedno kristalno čist, mir in tišina vladata naokoli, nobene mestne luči ne bodo mogle motiti opazovanj, saj je San Diego, prvo veliko najbližje mesto, oddaljeno skoraj 200 km od Palomarja. Teleskop gradi kalifornijski tehnološki zavod, ki bo svoje delo dovršil po vsej priliki 1. 1940., torej čez štiri leta. Tehtal bo okroglo 500 ton in stroški zanj bodo znašali skupno 2 do 3 milijone dolarjev. Ogromno zrcalo zanj so izdelovali v corninških steklarnah v državi New York. Samo ta velikanski blok stekla tehta 17 ton, je 58 cm debel in ima premer 5 m. To zrcalo bodo sedaj nič manj nego 4 leta neprestano brusili v nekem laboratoriju prej omenjene- 7 tz2 i72 roaa. mora bit' posebno sedaj spomladi stalno na Vaši mizi! Od 15. maja dalje direkten vagon v prelepo Prlekijo do Radencev, Odhod ob 7.20 zjutraj iz Ljubljane. Pridite že takoj v maju na spomladansko zdravljenje v Radence! Med Berlinom in Londonom Nemški zun. minister von Neurath, ki Je izročil odgovor nemške vlade na predloge lokarnskih držav Zadevna spomenica je bila izročena angleškemu poslaniku v Berlinu siru Ericu Phippsu Prva vožnja „Queen Mary" Novi ogromni angleški prekomornik »Queen Mary«, o katerem upajo, da si bo osvojil sinji trak Oceana, je dospel v South-ampton. kjer so ga spravili v suhi dok. Tam bodo ladjo še enkrat temeljito pregledali in preizkusili ter jo pripravili za hitrostne poskusne vožnje. Prvo vožnjo v Ameriko bo »Queen Mary« opravila bržkone v mesecu maju. ga tehnološkega zavoda. Laboratorij ima stene obložene s plutovino, zrak v njem pa vzdržujejo avtomatično večno na isti temperaturi in isti vlažnosti. Brusilni stroj tehta 100 ton in je visok 10 m. V tem stroju se bo steklena klada navzlic svoji velikanski teži vrtela kakor hleb sira in brusilne priprave bodo polagoma, toda sigurno vdolble v njegovo površino dovršeno parabolsko krivuljo. Potem bodo dali izbrušenemu steklu prevleko iz aluminija, da bo videti kakor ogromen, gladek krožnik z luknjo na sredi. Na koncu pa bodo izgotovljeno zrcalo montirali na dno 16.5 m dolge in 5 m široke teleskopske cevi, potem pa bo orjak lahko začel namenjeno mu delo kot oko, ki bo človeško oko prekašalo za 360.000-krat. To zrcalo samo na sebi seveda ne povečuje, temveč učinkuje le kot zbiralec žarkov. V njegovem gorišču se bodo podobe zvezd izražale s tolikšno svetlobo, da jih j bo mogoče povečavati s sistemom izredno ! močnih leč. V ostalem pa astronomi ne bodo imeli časa, da bi svoj najnovejši in najdragocenejši instrument naravnali na takftea objekte, kakršen je luna, ki jim je vendar že dovolj znana. Orjak bo marveč nadaljeval delo od tiste točke dalje, kjer je odpovedal doslej največji teleskop na zemlji, namreč veliki teleskop v zvezdami na Mountu Wilsonu, ki ima polovico manjši premer nego njegov novi konkurent. Ta orjak na Mountu Wilsonu je segal namreč »samo« v globino 2.88 kvintilijonov kilometrov, kjer je mogel sloviti prof. dr. Ed-win Hubble komaj še dognati nekoliko me-glenic. Učenjaki, ki se bodo posluževali novega teleskopa, bodo sedeli v ujegovi notranjosti v posebnem vozičku in gledali ▼ njegovo zrcalo, torej ne v zvezde, temveč samo v zrcalno podobo zvezd. V splošnem pa sploh ne bodo opazovali s svojimi očmi, temveč bo to delo opravljala zanesljiva fotografska plošča, ki jo bodo po razvitju preiskali pod mikroskopom. Oče zahteva petorčice nazaj Pismo roditeljev angleškemu kralju Edvardu Vm, Glriver Dionne, oče kanadskih petorčic. je poslal kralju Edvardu VIII. pismo, v katerem ga prosi, naj bi tdorenrl, da bi mu kanadske oblasti vrnile vseh pet deklic. »Zelo ceniva skrb, ki jo posveča vlada najinim otrokom, toda sedaj bi jih ra- so odvzeli roditeljema in j Si dali v oskrbo strežnikom ki zdravnikom, ki jih je določila kanadska vlada sama. V posebnem aa-matoriju skrbno pazijo na njnh zdravje in rast Dionne sedaj upa, da mu bo kralj poslal pritrdilen odgovor, »čim ma bodo Najnovejša slika kanadskih petorčic da imela zase,« sta izjavila Dtiomne m njegova žena. ki sta ta čas na počntniškeni potovanj« v NewyoHku. Kanadske petorčice je ontarijsika vlada, kakor znano, kratko po njihovem rojstvu proglasila s posebnim aktom do njih 18. leta za rejenke angleškega kralja. Otroke vladni posli dopustšfi odgovor na pismo.« Treba pa je pripomniti, da je vlada prevzela petorčice v svoje varstvo tudi zavoljo tega, ker so hoteli neki ameriški in kanadski špekulanti delati z njimi kupčije In starša, ki sta biila dotlej zelo revna, nista bila nenaklonjena tem kupčijam. Tragedija s komedijo Bivši advokat Paul Wendel in Lindberghova afera V trenutku, ko ba moral v trentonski kaznilnici stopiti na električni stol Bruno Rihard Hauptmann, obtožen in obsojen zaradi ugrabljen ja in umora Lindberghovega prvorojenca Charlesa, pošiljajo iz New Jerseya v svet novo senzacijo, katere osrednja oseba je bivši trentonski advokat Paul H. Wendel. Ta Wendel, ki ga je policija aretirala kdo ve po kakšnem potu, je baje pred dnevi priznal, da je Hauptmann v zadevi Lindberghovega otroka popolnoma nedolžen, ker ga ni ne ugrabil ne umoril. Wendel je bil baje tisti, ki je otroka odnesel, njegove smrti pa ni povzročil hote, marveč je nastopila nehote zaradi tega, ker je mali Charles Lindbergh nekaj dni po ugrabitvi padel s postelje, pri čemer se je hudo ranil na glavi. Zaradi teh poškodb je umrl. Wendel je baje tudi izpovedal, da je po tem dogodku odnesel otroško trupelce tja kjer so ga pozneje našli, namreč pod neki grm v bližini Hopewella. Bivši advokat je menda tudi dejal, da je pač zahteval odkupnino za otroka, ni je pa prejel. Vsa Amerika je pod vtisom te nove sen- zacije postala pozorna in nedeljski listi, Id so objavili ta »odkritja«, so izšli v pomnoženi nakladi. Kmalu pa se je izkazalo, da je vse to le preračunana komedija. Ko je namreč državni tožilec Willentz pozval Wendla k sebi na zaslišanje, je bivSi advokat preklical vse svoje prvotne izjave češ, da mu jih je policija izsilila s pretepanjem. .. Stvar bi bila za javno zanimanje pač brez pomena, če ne bi na tem konkretnem primeru dokazovala kako daleč sega v Ameriki politično nasprotstvo med guvernerji in državnim tožilcem. Guverner Hoff-man in državni tožilec Willentz pripadata nasprotnima političnima taboroma, eden je republikanec, drugi demokrat. Prvi se opira na svojo politično moč, drugi na pravico. In med tema dvema bregovoma pljuskajo valovi senzacij, ki dovoljujejo podaljševanje življenja možu, o katerem je porota izrekla sodbo in obsodbo zaradi zločina, ki je o njem državni tožilec prepričan, da se je izvršil tako, kakor stoji v sodni obrazložitvi flemingtonskega procesa. Žična vzpenjaca na Matterhorn Italija je sklenila, kakor poročajo h Milana, zgraditi vzpenjačo na morda najlepšo goro Evrope, na Matterhorn. Ta gora se dviga, kakor znano, na meji Švice in Italije. Se pred nekoliko desetletji so jo smatrali za nepremagljivo, a Se dane« je dostopna le res dobrim alpinistom. Pred letom dni so v Italiji sklenili olajšati dostop na nje vtii b pomočjo vzpenjače. Početna dela so že zelo napredovala, ta J pred nekoliko dnevi so prispele ie šiee sa vzpenjačo v dolino Aoste. Transport teh 60 ton težkih žie je bil zete težaven. Železnica bo htoda do vrba nekoliko postaj. Promet na prvi trasi se bo začel po vsem videzu že v letošnjem zgodnjem poletju. Tako izginja polagoma sadnja romantika i* osrčja Evrope. Kam se je izgubil oče Neka družina ruskih emigrantov je na Dunaju prisostvovala predvajanju holly-woodskega filma »Ana Karenina« in je v svoje veliko začudenje med statisti spoznala svojega očeta, ki je bil izginil na skrivnosten način med svetovno vojno. Gre za nekega bivšega ruskega častnika, o katerem so menili, da je že davno mrtev. Družina je pisala ravnateljstvu ameriške filmske družbe in ga prosila, da bi obvestila o stvari tistega statista, ki prav gotovo tudi sam ne ve, kje so njegova žena in otroci. Na poli v Afriko Nova spomlad — nova obleka! Gotovo najlepše vzorce blaga za obleke in plašče za gospode, a tudi po najnižjih cenah je dobiti pri DR AGO-SCHWAB LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA Piemontska princesa Marija Jos& se je vkrcala na lazaretno ladjo »Cesarec, ld jo pelje v Vzhodno Afriko. Princesa nosi na tem potovanju obleko bolničarke Rdečega križa 12 letna mati se hoče poročiti 12-letna Valentina Delae iz Rooheforta je naslovila na predsednika francoske republike prošnjo da bi ji dovolil poroko. V treh tednih bo dekle dobilo otroka. Oče mu je 23-letni španski dninar Lopez Dis-grazios. Ko se poroči, bo Valentina najmlajša žena in mati v Franciji. To čast je imela doslej 13-letna Adrianne Delamare, ki se je pred kratkim tdovoljenjem državnega predsednika poročila s 17-letnim očetom svojega otroka. »L Z. Hindenburg«, najnovejši nemški balon Zeppelinovega tipa je nastopil vožnjo iz Friedrichshafna proti Južni Ameriki. Na krovu ima Jfl. potnikov in SO mož posadke. Zrakoplov vodi znani kapitan Lehrnann, z njim pa se pelje tudi dr. Eckener Sam na Akonkagv! Rekord nemškega hribolazea Linka listi so te dni poročali, da je nemški alpinist Link kot prvi poedinec splezal na vrb najvišje gore Amerike, na 7010 m visoko Akonkagvo. Sedaj poročajo podrobnosti o tej njegovi ekspediciji, ki je trajala tri ded. Link se je odpravil na Akonkagvo v petek 20. marca z dvema prijateljema in sicer iz kraja Puente del In ca, ki leži na južni strani hriba. Sli so najprvo po visoki dolini gornjega toka reke Mendoze in so dosegli 5500 m visoko točko, kjer so pre-nočUL Noč Je potekla mirno. V soboto zjutraj se je pa začela druga etapa te poti, ki je bila bistveno težja, kajti možje so si morali vsak korak priboriti v boju z besnim snežnim viharjem. Ob treh popoldne so se morali v višini 6425 m končno ustaviti, da pričakajo ugodnejšega vremena. Ko je Link v nedeljo zjutraj sam nadaljeval pot, je bil vihar nekaj popustil ta razgled je bil jasnejši. Sedem ur je neprestano plezal po strmih stenah in žlebovih, končno je dosegel vrh. Potem se je vrafl v taborišče pretekle noči, odkoder je v ponedeljek zjutraj z obema tovarišema odšel v dolino v Puente del Inca. Link je bal prinesel s seboj več kosov turistične opreme, ki jih je bil našel po poti, med drugim tudi cepin z zastavico evharističnega kongresa 1. 1935. Nadalje je prinesel s seboj tudi urugvajsko in italijansko zastavo ter piščalko, ki je pripadala nekemu članu Ita-lijansko-argentinske ekspedicije na Akonkagvo L 1935. Bogastvo Mdlvanlfev Tretji brat kavkaških knezov o bogatili nevestah Princ David Mdivani, zadnji izmed trojice slovitih bratov, bivši mož filmske igralke Mae Murrayeve, je zvedel na krovu neke ladje, ki ga je vozila v Evropo, da se je njegov brat Sergej smrtno ponesrečil pri igri v Floridi. V Londonu se je takoj vkrcal na drug parnik, da se vrne v Ameriko, h pogrebu svojega brata. Časnikarjem, ki so ga posetili, je izjavil: »Smrt mojega brata pomeni zame hud udarec. Privlačnost Mdivanijev, o katerih toliko govore po svetu, je neumnost. Napravili so nas slavne, proti naši volji. Pravijo da smo si vsi trije bratje lz preračunljivo- sti izbirali bogate neveste. Kakor da nam je bilo tega treba! Mi sami smo imeli več denarja, nego so nam ga kdaj prinesle naše žene. Pred 15 leti sva se začela s Sergejem ba-viti z iskanjem petroleja. Garala sva kakor dva delavca v najtežjih petrolejskih ozemljih Amerike. 1930. sva bila lastnika prvega petrolejskega vira. Sedaj ostavlja inoj brat 110 petrolejskih polj, ki obratujejo, in 25, ki jih je treba še navrtati. Poleg tega ostavlja tudi dva rudnika zlata. Tudi jaz, sem lastnik velikega števila petrolejskih polje. Proti Hararju in Džidžigi Armada italijanskega generala Grazianija na južnem abesinskem bojišču se nahaja zopet v ofenzivi in napreduje proti Džidžigi in Hararju Policija — ženitbena posredovalka Neobičajna akcija budimpeštanske varnostne oblasti Mlada dvojica v Budimpešti se mora zahvaliti samo raznim intervencijam taimkaj-jnje potHoije, da je na zadnje srečno pri-jabdrda v zakonski pristan. Pred nekoliko meseci je poskusila neka mod »tka v Budimpešti samomor, ker so se stao&i njenega zaročenca upirali poroki. Policijski uradnik, ki so m« poverili preiskavo zadeve, je povabil k sebi zairočen-ea, ki je izjavil, da bo še enkrat govoril s storiti o svojih žen itn ih načrtih. To je tudi atnril in steršr se niso posebno upirali. Mod tem je policaja pomagala mladeniča, ki je bil tuj državljanu da »i je kmalu pridobH madfcarsko državljanstvo. Toda preden je to dosegeL so si starši spet pre-mieHi Pred kratkim je modistka prišla na policijo in je joka je pripovedovala, da so njegovi starši sicer spet opustili svoj odpor a če »e poroka ne bo kmalu Kzvrc»la, obstoji bojazen, da jd bodo spet nasprotni. Dežela mineralk Francija ni samo dežela izvrstnih vin, temveč se lahko ponaša tudi s tem, da spravi izmed vseh dežel na svetu največ rudninskih vod na trg in da jih največ iz- to se mora zahvaliti svojemu velikemu naravnemu bogastvu s temi vodamL" poleg tega pa je Francoz tudi vnet konsu-ment mineralk. Po bifejih in priljubljenih krčmah se ponuja obiskovalcu nešteto okusno etiketlranih steklenic z dobrimi vodicami. Kdo bi se jim mogel upirati, posebno ko stane velika steklenica komaj okrog 2.25 franka. Da pa cenijo francoske vodice tudi drugod, ne samo doma, je najbolje razvidno iz tega, da znaša njih letni izvoz okrog 50 milijonov ste.klenic, število, s katerim se 7 milijonov steklenic letnega izvoza šampanjca prav gotovo ne more primerjati, vsaj kar se tiče količine. Na to je policija priskrbela mlademu pami dovoljenje za takojšnjo poroko. Sedaj ne morejo starši nič več oporekati — vprašanje je, kako se bosta mlada človeka sama razumela med seboj. ANEKDOTA Francoska igralka Brohanova jEverybodys weekly«) Kulturni pregled O Zofki Kvedrovi Knjiga dr. Julke Chlapee Gjorgjevič »Stadije i eseji o feminizmu« (glej članek Boža Lovriča v Jutru dne 31. HI.) Je vredna se posebnega referata, saj je ena najzanimivejših apologetik feminističnega stališča, kar jih je izšlo na slovanskem jugu. Zanimiva je že zaradi svojega brezkompromisnega Ln vprav napadalnega značaja. Beležimo jo samo kot pojav in se na tem mestu ne spuščamo v nje ocenjevanje. Moškega čita-telja knjiga kar izziva in v njem nemara &e bolj utrjuje moško zavest. V dobi, ko se zdi, da preti človeštvu poleg vseh bojev m nevarnosti še možnost borbe med obema spoloma, je treba čitati tudi take knjige, rezko se kajpak vzdržiš, da ne bi popisal njihovega roba z opombami, vprašaji m klicaji. Toda to je samo znak, da je taka knjiga Z1 Nova zbirka dr. Julke Chlapee Gjorgjevič vsebuje članke o feminizmu v praksi o krizi rodbine s sociološkega zrelima o individualni psihologiji Alfreda Adlerja in njenem pomenu za feminizem, 0 Masarvkovih nazorih o ženskah, pa polemike o reformi seksualne etike, članek o javnem delovanju omoženih zena, o erotični emancipaciji žensk, polemiko o mate-rinstvu kot najpoglavitnejsem poklicu sleherne ženske eseje o Francozinjah, o Američankah, o sovjetski ženi, o ženski modi 1 (ir. Knjigo zaključuje članek >Ii praških dana Zofke Kvedrovec Slednji članek, ki je izšel prvotno v >Leto-pisu Matice Srpske«. utegne zanimati tudi nefeministične kroge. Pisateljica, ki sama živi v Pragi, je tu zbrala precej gradiva o Zofki Kvedrovi, ki je nedvomno ena najzanimivejših slovenskih žena in pri nas po krivici skoraj že pozabljena, čeprav bo komaj deset let, kar je našla večni pokol na zagrebškem Mirogoju. Kvedrova ni zanimiva' samo kot nesporno nadarjena pisateljica — vzlic vsem kvalitetno dokaj neenakim plastem svojega literarnega dela — marveč tudi kot ženska, t j. s povsem človeškega vidika. Nemara je danes prezgodaj, da bi 9e pisala o nji nekaka >vie romancee«, vendar nudi njeno razgibano življenje vprav obilno tvarino za tak življenjepis. V tem pogledu je bila Zofka Kvedrova kar edinstven pojav med slovenskimi kulturnimi delavkami. . . , . . Dr J Chlapee Gjorgjevič prikazuje dokaj podrobno literarni razvoj Zofke Kvedrove. Nedvomno je da je imelo bivanje v Pragi velik vpliv na nio kot pripovednico. Mnoge njene povesti sploh niso izšle v slovenskem izvirniku, marveč v češkem prevodu iz rokopisa. Avtorica jo še zlasti kairaktenzira kot novinarko. Novinarstvo je bilo za njo delovno področje par excellence. Njeni znanci pripovedujejo, da je v kavairnah vzbujala posebno pozornost v svojim globoko resnim čitanjem časnikov, M so pomenili za njo cel svet. Neki oglas je dal povod njeni povesti »Zagrebška služkinja«. Po časniku se je bila spoznala z Jelovškom in prav tako se je razvila njena dolga - desetletna korespondenca z nekim »elegantnim, lepim starim go-crv^om Nom^m/, lrf je na Zofkmo veia-ko razočarnaje ob prvem osebnem sestanku pokazal kot neugledna, blaga starka ! Glavni organ Kvedrove v Pragi Je bila »Politika« tiskana v nemškem jeziku, a prežeta s češkim duhom. Za ta list je prevajala spise Cankarja, Novaka in mnogih drugih bolj ali manj znanih čeških, hrvatskih, slovenskih in tolgarskih pisateljev. Kakor v zasebnem življenju, je bila pogumna in smela tudi pri peresu. Lotevala se je prevoda, dasi m popolnoma obvladala tistega jezika, s slovnico in slovarjem v roki. Tako Je pridobila za to delo tudi Zdenko Haskovo (poznejšo ženo pesnika V. Dyka in prevajalko njenih slovenskih spisov v češčino. Op. por.) Nemško je znala izvrstno in je stalno, skrbno spremljala književnost tega naroda. V pismih je rada rabila nemške izraze. Nemščina je bila edin neslovanski jezik, ki ga je poznala, kar je velika škoda glede na njeno slovstveno delovanje.« V nadaljnjem označuje avtorica Zofko Kvedrovo kot urednico »Domačega prijatelja« in kot feministko ter se posebej zaustavlja pri njenem prijateljstvu z Zdenko Haskovo Razen tega njenega dolgoletnega mentorja Govekarja ni na Zofko zlasti v m.......... ....... r--- književnem pogledu, nihče vplival tako glo- virtuozov znanih po vsej Evropi. Iz častit- t lrnlr/m« 14 oc-tnva nflplft- i ... i '. i . __j* __ ____1? _—1___- Zapiski Mednarodni kongres sa glasbeno vzgojo zaseda te dni v Pragi. Nanj Je odpotovalo več jugoelovenskih glasbenikov, med njimi naš sodelavec, skladatelj prof. Emil Adamič, ki ima na kongresu, kakor smo zabeležili, referat o glasbeni vzgoji pri nas. Službeni delegat Jugoslavije je dr. MiloJe Milojevič iz Beograda. Kakor znano, nastopi ob priliki kongresa tudi trboveljski mladinski zbor pod vodstvom A Šuligoja- Kongres se ne bavi samo z glasbenim ustvarjanjem, marveč predvsem z vlogo glasbe v življenju naroda; obravnava tedaj glasbo kot politični, socialni, verski činitelj. Pred dnevi je bila v zvezi s kongresom otvorjena razstava glasbene kulture na Češkoslovaškem. V oraški Mestni knjižnici so razstavili med drugim celo vrsto zanimivih glasbenih dokumentov, med njimi najstarejše rokopise čeških nabožnih himn, ki segajo v 14. stoletje, dalje knjige in zapiske raznih čeških glasbenih šol in zavodov, ki pričajo o stari in obsežni glasbeno-vzgojni tradiciji. Že v baročni dobi je bila Češka domovina znamenitih glasbenih pedagogov in boko in dolgotrajno kakor Haskova. Name ravala je cel spisati roman »Prijateljstvo«, toda do tega ni prišlo... »V Pragi je pripadala krogu, ki je štel med svoje stalne člane urednico Siskovo, pisateljico Heleno Maližo-vo in Marijo Majerovo, Viktorja Dyka, Fran-jašramka in St K. Neumana. »Ti mladi, od literature navdušeni ljudje ki so stopali v borbo za socialno, narodno in individualno svobodo, so imeli radi Kvedrovo: pogumno, talentirano mlado ženo, ki ni svojih idealnih teorij samo oznanjevala, marveč tudi preživljala, imela »zlato srce«, plavala v oblakih ognjevitega navdušenja, poleg tega pa delala kakor črv v rovu. da pride do svetlobe, da prehrani s peresom sebe in svojega otroka. Njena južnjaška lepota — bel obraz, vokvirjen z modrikasto črnimi lasmi m oživljen z velikimi zelenkastimi očmi — ognjeviti temperament in brezprimerna iskrenost so poleg tujega akcenta povečevali njen čar« Zofka Kvedrova je obiskovala tudi Masa-rykova predavanja- xMasaryk ji je imponi-ral — če ne vedno s 6vojimi idejami, pa s sugestivnostjo svoje izredne osebnosti.« Živela je nadvse skromno, včasih kar v pomanjkanju. Študenti so jo imenovali zaradi njene odkritosrčnosti »nebrulen diamant«. Med njenimi najintimnejšimi prijatelji navaja dr. Chlapee Gjorgjevič dr. Laha Milana Preloga (poznejšega profesorja zagrebške univerze) Večeslava Wilderja, Zupančiča (poznejšega poslanca, Zupanič?), Antona Kristana, dr. Zirovnika, dr. Lončarja, Haci-na Lotriča. (Nekatere poklicne navedbe niso'točne). »Njena idila z Jelovškom v Kata-rinski ulici spominja na zaljubljeno grulje-nje in skupno slovstveno delo Georges ban-dove z Mussetom v mansardah Latinske četrti«. Mi imamo pisateljice čije erotično zanesenost in spontanost bi lahko primerjali z njeno«. Ob koncu svojega članka navaja avtorica nekatere zanimive vzroke Vikinega nezadovoljstva v Zagrebu, kjer je »prekomernim radom iznurena otolela i umrla 21. novembra 1926.« Članek dr. Julke Chlapee Gjorgjevič 0 Zofki Kvedrovi je v marsičem tehten donesek k življenjepisu te izredne slovenske žene. Zal da so v njem ostale, kakor V vsej knjigi (skoraj v slehernem tekstu, ki ga tiskajo v Beogradu v latinici) razne tiskovne napake Zlasti slovenski citati so zoprno skaženi; ne vemo ali samo po krivdi odvratnega tiskarskega škrata? Pri srbohrvatskih avtorjih srečujemo pogosteje nepozornost nasproti citatom v slovenščini, kakor da je to jezik, ki prenese sleherno neznanje in vsako jezikovno neokusnost- — ljive kantorske tradicije so zrasli vrhunci češke glasbe: Smetana Dvfak in Suk. Razstava v praški Mestni knjižnici upošteva tudi slikarske in literarne dokumente o glasbi. Posebno lepe so riste Antontna MAnesa z naslovom »Hudba«. — Za kongres, ki je zbral največje število evropskih reprezentan-tov glasbene pedagogike, muzikologov in skladateljev, si je pridobil posebnih zaslug sedanji zunanji minister prof. dr. Kamil Krofta. večletni predsednik češkoslovaškega združenja za glasbeno vzgojo. Bulletia da Ceni«« Yoagoslaves« prinaJa v pravkar izišlem zvezku med drugim politične izjave tiviega ministra Luciena Lamoureza, poslancev Adriana Dariaea, Paula Perrina ln drugih francoskih politikov, ki poudarjajo in utemeljujejo potrebo franoosk©-jug06lovenskega prijateljstva. V zvezku je zbran tudi material o procesu zoper maršejske atentatorje in priobčeno razno drugo politično gradivo. Kakorkoli uvažujemo pomen političnih stikov, vendar opažamo, da Bulletin naših francoskih prijateljev nič ne poroča o kulturnih, zlasti literarnih, umetnostnih in znanstvenih stikih. Nedvomno Je bilanca teh stikov močno skromna, vendar bi se našlo marsikaj, kar bi bilo vredno omembe. Zdi 6e da »Comitč des Amities Franco-Yougo-slaves« prav nič ne uvažuje teh najtrdnejših poti. ki vodijo od naroda do naroda. Dovolj' značilno je, da je število nemških »FOSTOK« Beograd, PaSičeva 4 je Izplačala prešle nedelje Din 2,822.775.— ____ ena stava stane samo Din 5.— M katero vaoto morete V srečnem slučaju dobiti STOTINE TISOCEV DINAlIBf. Podružnica »Fostoka« Ljubljana, ocva KILLJAN, Kongresni trg 4 v lokalu Kolb ta Predattč. _ SPREJMEMO ZASTOPNIKE. za namestnika g. Anton ftpea, sa tehničnega referenta g. Bremee, aa odbornik« gg. Gams, Kramar, Oblak, Lampret, Šeligo in Varlec za revizorja pa gg. Janko _____# > _ Hagner in Vlado Vučko. Pri slučajnostih knj'ig o Jugoslovenih in prevodov iz naših -I ^ tdlo ločeno, da priredi kkd> IS. aprila i i_______:____— »»x!.. /\/l fttvi»i aaclrivi • i • slovstev neprimerno večje od francoskih: znak, ki kaže. da so naši stiki s Francijo vzlic vsemu prikupnemu prizadevanju tukajšnjih krogov še vedno zelo enostranski. Iz naše države prihajajo v francoski svet žal samo glasovi o političnih aferah, kulturne vesti o nas pa so v francoskem tisku redkejše kakor o kulturi kateregakoli naroda na vzhodu. Naj bi bodoči »Bulletin dn Comitč des Amities Franco - Y0ugoslaves« spregovoril kaj tudi o tem vprašanju'. Razstava slovanske umetnosti ▼ Sofiji. Združenje prijateljev literarne likovne umetnosti v Sofiji namerava prirediti letos štiri razstave slovanske upodabljajoče umetnosti. Napovedane so razstave poljskih, češkoslovaških in jugoslovenski h mojstrov. otvoritveno dirka S P O R Kje se bo vršil cross country T Cross country je tek »križem po pokrajini«, po travnikih in po gozdu, čez jarke in klance, torej po prostem terenu, ne pa po igrišču. Namen takih tekov je, da tekmujejo tekači v prosti naravi, preko naravnih zaprek. Je to nekak smuški tek po zelenju, ne po snegu. Prirejajo se taka tekmovanja ob zaključku zimske smuške in ob prehodu v letno, lahkoatletsko sezono. Proga mora biti zaradi tega tudi podobna smučarskim tekmovalnim program, torej ne sme iti samo po ravnem, temveč mora imeti tudi manjše vzpone. Cross country nudi tekačem razne izpremembe na progi, ki zbrišejo ono ubijajočo enoličnost teka po igrišču. Cross countrv tekov se udeležuje na Angleškem in v Franciji na tisoče tekačev. Pri nas take udeležbe sicer ni, ker nima naš športni pokret takega razmaha kot pri drugih narodih, vendar je pri teh tekih udeležba neprimerno večja, nego pri običajnih lahkoatletskih prireditvah. Najti primerno progo v Ljubljani ni težko. Letošnje prvenstvo se bo vršilo z igrišča Korotana na Rakovniku po obronkih Golovca nad dolino Rakovnika. Proga poteka od igrišča proti Dolenjski cesti, zavi- je nato po poljski poti mimo obeh večjih ribnikov okrog zadnjega baje rja in nato mimo Zerjavove vile ob potoku malo navzgor, skozi gozd in ob robu gozda ob drugem potoku skoro do konca doline in nazaj po poti mimo skakalnice na ravnino Rakovnika, od tu navzdol na igrišče. Proga poteka spočetka kakih 700 m po ravnem, nato v malih vzponih in padcih nadaljnjih 800 m. zadnji del pa je zopet po ravnem. Tik pred koncem zavije še malo navzgor na višino Rakovnika in se spusti takoj dol na igrišče. Višinska razlika ne znaša več kot 10 do 15 m, torej se more proga označiti kot lahka. Ker mora vsa proga meriti 10.000 m, izbrana proga pa je dolga 2500 m, bodo tekmovalci po njej tekli štirikrat. S tem Je podana za gledalce možnost, da zasledujejo borbo tekmovalcev od začetka do konca. poleg tega pa je proga tako pregledna, da se vidi z Rakovnika nad tri četrtine proge, z nasipa med ribnikoma pa prav vsa. ra-7ven kakih 200 m. ki jo zakriva gozd. Ker bo teklo okrog SO tekačev, ki jih bodo gledalci lahko videli v vseh fazah borbe, bo letošnje tekmovanje izredno zanimivo. Vinska pokosit ja in sejem v Ptuju Ptuj, 30. marca, ptujski sree Je največji vinorodni srea dravske banovine. Da pa ne prednja« sa. mo glede povrfttae. temveč tudi prideluje Izvrstno kapljico, bosta pokazala vinska poskušnja in vinski sejem, ki priredi podružnica Vinarskega društva ob priliki m rednega občnega zbora Zveze združenj gostilničarskfli obrti za dravsko banovino 3. ta 4. aprila v dvorani Društvenega do. ma v Ptuju. Priprave so v polnem teku in prijave vinsikfli vzorcev Številne Zraven težkega zavrtana bodo zastopana pri. jetaa vina arednjtti Haloz in izbrane kap. ije gornjih. Haloz. Tudi Slovenske gorice in ormoški vinski okoliš so prijavili svojo udeležba Po prvem pretoku so »e vina krasno ia. popolnila, da bodo ustrezala tudi najbolj razvajenemu vinskemu poznavalcu. Cene so zelo zmerne, da bodo imeti gostilničarji in drugi interesenti najugodnejšo priliko preskrbeti si svoje zaloge v razstavni dvorani brez krošnjarenja od zidance do zidance. Skrbno izdelani razstavni katalog bo nudil vse podatke. Vinogradniki ptujskega sreza hočejo po. kazati, da delujejo smotrno v vinogradništvu in umnem kletarstvu. Otvoritev ta prireditve bo 3. aprila oto n. dopoldne Sejem bo trajal tudi Se ves dan 4. aprila. Mariborsko gledališko pismo Štefan Zweig je pomemben pisatelj, ki si je s svojimi deli pridobil svetoven sloves. Njegova drama »Siromakovo jagnje« priča o posrečenem okusu, s katerim izbira snov in jo nato odrski uporabnosti primerno oblikuje. - Te dni smo imeli v Mariboru premiero te trpko tragične in malo komične »tra-gikomedije«. Uprizoritev je bila na dostojni, častni višini, tako da smemo uvrstiti to predstavo v red prvovrstnih gledaliških dogodkov. Gledališka uprava je hotela oči vi dno po prvem višku v letošnjem dramskem repertoarju z »Brati Karama-zovi« ustvariti še drugi višek in je v ta namen tudi obilo žrtvovala z nabavo novih sceničnih in uprizoritvenih pripomočkov ter novih kostumov. Spričo tega je bilo režiserju J. Koviču nedvomno delo precej olajšano, tako da mu ni bilo treba v tej' smeri cepiti svojih sil in tudi ne operirati a stiliziranim ambientom. V©a ta kairski ia pariški svet je zaživel pred številnimi gledahi, ki so gledališče popolnoma zasedli, v vsej živahni, plastični ter slikoviti realisfiki. Razen tega je Jože Kovič poživil predstavo s pevskimi vpletljaji v prvi sliki, kjer pojo ti Napoleonovi vojaki znane pesmi ii. takratne dobe, in z marserjezo v sedmi sliki je režiser še posebej prilil neko dramatičn-) živahnost in razburkanost Jože Kovič pa je prevzel tudi vlogo generala in prvega konzula Napoleona. Nedvomno je odrsko podajanje pomembnih zgodovinskih osebnosti siBa težka stvar. V takšnih vlogah ležijo merila odrskega formata. Jože Kovič si je izbral masko, ki je gotovo zadovoljiva. S presekanostjo gest in govorice je naznačevaj Napoleonovo energičnost in odločnost, prav tako tudi z urnostjo kretenj in gil>ov. Zdelo se je pa, da primanjkuje misterij tiste nadčloveške vplivnosti in magične moči, ki pripada takšni osebnosti kakor je bil Napoleon. V usodnem trikotu sta stala poleg tega J. Kovičevega Napoleona še P. Kovičev lajtnant Fouršs in B. Basberger-jeve Bellilotte. Pavle Kovič je zagrabil to svojo vlogo z njemu lastno temeljitostjo in je z organično neposrednostjo prehajal od začetne vdanosti in zvestobe Napoleonu, preko dvomov in bridkega razočaranja do izbruhov upora, maščevanjaželjnosti in konične fataJistične predanosti v usodo. Njemu ob strani je bila Bellilotte B. Ra3-bergerjeve v vsej brezmočni ženskosti in spoznanju, da se slabičem proti močnejši vodji in nald^o&iim usodnostim ni mogo- če upirati. Branka Rasbergerjeva, ki je že \ kot Breda v Kreftovih >Malomeščanih« prestala svoj odrski ognjeni krat, si je z bellilottsko vlogo natrgala novih lepih šopkov. Dočim je težišče dogajanja in odrske aktivnosti na navedenih treh nosilcih drame, je porazdelitev ostalih odrskih funkcij bolj pičla, zato pa tem zanimivejša. Z ad-jutantsko točnostjo in simpatičnostjo, ter rahlo človečansko primesjo požlahtnjen je bil Nakrstov Napoleonov adjutant Ber- Otvoritev teniške sezone Da usfcreže številnim željam se je Ilirija odločila že v nedeljo otvoribi tri igrišča in s tem sezono teniškega športa v Ljubljana. Tekom prihodnjega tedna bodo dovršena še ostala igrišča, taiko da bo v kratkem na razpolago našim vnetim sukale etn raketov osem iizvmstoih rdečih teniških prostorov. Prvi turnirji se bodo pričeli že v drugi polovici aprila ter se bodo vrstili vse do oktobra. Izmed važnejših omenjan*) mednarodno prvenstvo Ljubljane, bi bo koncem maija, datlje nacionalno prvenstvo dravske banovine, katero ima letos v izvedbi Hirija, potem številni dvomaitchi za klubsko prvenstvo države itd. Poleg teh turnirjev namerava Ilirija letos prirediti več eksfaibioi iskdh iger z našimi prvaki PaJ-lado, Puračeoem, Kukuliievioem, Schafferjem in Matijem. Veliko pozornost, na bo teniška sekcija tudi letos posvetila internim turnirjem, ki so se preteklo sezono pra/v dobro obnesli. Skratka program letosnje- thier. Z zunanjo reprezentativnostjo in po. veljniško gromkostjo se je odlikoval Gro- I ga^en/iškega športa v Ljubljani je skrbno roov kairski mestni komandant Dupuy. V izbran in morda dosedaj sploh najpestrej-gnrozotno hladnost in mrzlo brezobzirnost I gj. Tudi v Zaigrebu so ta čas ze pridno na delu. Komaii dober mesec jih še loči od velikega teniškega dogodka — Davus cup dvoboja Čehoslovaška - Jugoslavija, ki se bo letos vršil v Zagrebu. Kakor znano so Cehosdovaki lani v Pra-gi zmagali z veliko srečo in ni izključeno, da bodo nasi teniški »mušketirji« torpot presenetili. Savez se važnosti tega srečanra zaveda ter je ze sklenil oogodbo z najboljšim trenerjem na svetni Francozom R*mrifllonom. ki bo treni-rail našo eflciipo. Mogoče bo tudi Ihnfa j>o- zaklesan je bil Furijanov policijski minister Fouchč. V kairskem okolju mikavna in elegantna komandantova soproga E. Starčeve. Dobro so opravili svoj posei tudi ostali sodelujoči (Gorinšek, Blaž, Košuta, Verdonik, Košič in štandeker). Drama je mariborsko gledališko publiko navdušila. n. Gostovanje in debut. V progTamu letoš- ba za pokal tov. Hroude, ostaAi najboljši tekmovalci pa prejmejo lepa praktična darila. Pri te i tdkmi bodo sodelovali vsi verificirani in neverificirann smučarji Ska-lasri. Prijave sprejema T. K. Slkeila v Ljubljani. Zbor amufikih učiteljev opazarja člane, da se vrše redni zborovi sestanki vsak četrtek ob 18. v savezni pisarni Tyrševa I./IV. Za člane odbora je udeležba obvez-na JASO. Jutri ob 18. na tehniki redna ae- ja (I. nadstr.) Razen odbornikov se naj seje udeleže tovariši;: Heiim. Dečman, Kersnik, Omerza, Divjak. Pernuš, Krajnc, Močnik. Preželi, VremkaT in Reicher. Smučarki klub Ljubljana sklicuje za danes ob 1830 sestanek vseh tekmovalcev v klubskem lokalu v Zvezdi Ker je to zadnja Iz Julijske Krajine Vsa volna bo rekvirirana Ze pred nekaj tedni je »Gazzetta Uffiei-ale« objavila dekret, po katerem bodo vojaške oblasti letos zaplenile vso Burovo volno. Ves pridelek v letu 1936 ne glede na količino in kakovost se mora takoj prijaviti vojaškim poveljstvom preko krajevnih odnosno občinskih oblasti. Prijaviti se mora prav vsa volna, tudi ona, ki bi jo ljudje radi obdržali za lastno porabo ali odstopili domačim obrtnikom. V svrho prijav so bili izdani posebni formularji, ki jih morajo producenti izpolniti in oddati občinskim uradom. _ Pokrajinska fašistična kmečka zveza je izdala sedaj okrožnico, v kateri posebej opozarja na to rekvizicijo, ki se bo izvršila »iz evidentnih višjih razlogov«. skrtmištev V uradnem listu je bil objavljen dekret o reorganizaciji sedanjih šolskih skibništev. V Julijski Krajini so imeli doslej le eno skrbništvo za vso deželo b sedežem v Trata. S 1. julijem pa se ustanovijo pokrajinska tako da jih dobi Julij- juuDaR.cui iu«.«™ , ---------------- - . šolska skrbništva. . redni sestanek ▼ letošnji sezoni ter pred ska Krajina kar pet, to je v Trstu, ^onci, velikonočnim tečajem, ie udeležba za vsa- puli na Reki m v Zadru. V matenjalnem kega obvezna. _ , SK Reka Danes ob 19. obvezen sestanek juniorjev v gostilni »Konzum« na Gtacah. Urad za stave Fostok. Rezultati domačih in mednarodnih tekem dne 29. marca so bili naslednji: se ni vršila, se ni vršila, 2, ni vršila, »e ni vršila, 2, X. pogledu bodo morale skrbeti za nova skrbništva posamezne pokrajinske uprave. Pomen in namen te reorganizacije nalagajo v tem smislu, da 8e ima tudi na šolskem področju izvršiti centralizacija uprave v duhu fašistične koncepcije o državi. f' 2" I Doslej "so" fašisti čnikrogi v Trstu ^ledno Skupno število točk 14. Skupaj se je izpla ^ ^^ da Be &lede M posebno Dm 3034 _ ^ .. . vlogo šole v obmejnih krajih ohrani »kupno Okrožni odbor LNP v Trbovljah. Pnja- | gkr|n5štv0 ^ vso julijsko Krajino, da bi njih gostovanj nas je po Gjungjenčevi in vabila tega odličnega profesionala za nekaj Bratužu obiskal J. Povhe, ki je prvi večer J dni v Ljubljano. gostoval kot Louis Philipp v »Bajaderi«, naslednja večer pa kot svinjerejec Kalman Zsupan v J. Straussovem »Ciganu baronu«. Pičla odmerjenost odrskih nalog tega Louisa Fhilippa v >Bajaderi« ne more nikomur nuditi posebne konjunkture. Tudi Povhetu ni in je škoda, da se organizirajo gostovanja za drugo in celo tretjerazredne vloge. Več prilike za komično udejstvo- n v l/juu«iaifu. ... . , . Sezonska pristojbina na Ihnn je osjum - • —- državi. vm- lebos ista t. j. najnižja v _vsej sovam je se vrši ši na igrišču pri oskrbniku. Zbor sodnikov JLAS - Ljubljana Na državno oroes country prvenstvo v nedelro na Raikovniku se delegira tale sodmski zbor: vrhovni sodnik Slamič, voditelj tekmovanja Polajnar, starter Luin ca^omerirf-ci in sodniiiki na cilju Gorjanc, Slamiič, Win-dn§, Luin. KocmuT, glavni zapisnikar Cek, vanje P» Je i™®1 naslednji večer kot žu- šte^ec fa^sjov Pevalek. službujoči zdravni pan v »Ciganu baronu«, ki ga pa nismo videli v J- Kovičevem prikazu nič slabšega. Načelo pri organizaciji gostovanj naj tri bilo, da se nudi možnost, spoznati kvalitativno boljše odrske moči nego so domače. Obisk je bii pri obeh predstavah slab. "" Debut. V sredo 25. marca zvečer je de-butirala kot letalka Sigrid Kubinova v Lichtenbergovi satirični komediji absolventka mariborske dramske šole Tita Ve. Ijakova. Presenetila je nadarjena debu-tantka z izredno odrsko prožnostjo in lepo serijo tehničnih prijemov, tako da Be je njena kreacija povsem približala stop- ki dr. Bonač, dr. Cunder, dr. Drobnič. glavni reditelj Cigan, sodniki na 1. kontrola Ceror, Trtnik, Dr Dougan, 2 Vidic. Mahkovec. Megušar H, 3. lJr. Kuhelj, Premrl, Dr. Košir, Stok, 4. Mnchel, Hvalic, Svetek, 5. Kos. Cuderman Go-stiša 6. Cimnerman. Sflcušek. II 7 Potokar. Vrhovnik, ScheH, 8. SketeJj. Sega,' Raiič M., 9. Bradač. Na,gy. Raijnč D., 10. Dr. Sifrer, Vončina, Kalan, 11 Stepišnilk N.. Zorga A. Ormermon, U. Keber, Banko T. Putinia, 13. Dr. Alinej, inž. Steoisn.'k, Saunrg, 14. Gn,ir»m r»^«otnn'm nfli^^žje posrtonaflo. Skalnška »muška tekma na Vof*hi v p mulcu s Sije na Sp. Vogel bo v nedeljo. Bor- teljska tekma 5. t. m. Retje: Amater na igrišču Amaterja službujoči g.Kralj, redi-teljstvo Trbovlje in Dask. Za tekmo Sloga: Svoboda na igrišču Sloge službujoči g. Bo-stič, rediteljstvo Zagorje. Tekmi se vršita ob 15.80. Klub slovenskih koledarjev ▼ Oel^a je imel v soboto redni letni občni zbor v hotelu Hubertua Predsednik g. Mirko Fajs je pozdravil številne udeležence ter se spomnil lani umrlega klubskega častnega predsednika g. Draga Bernardija in ge. Julijane Kramarjeve. Tajniško poročilo ki ga je podal g. Leskovšek, priča o napredku kluba v preteklem letu Klub ima 49 rednih članov, od teh 18 verificiranih pri savezu in 2 častna člana, poleg se mogla vsa šolska politika v deželi koordinirati in koncentrirati v rokah ene aame osebe. Vsekakor tega svojega stališča ▼ bodoče ne bodo več zagovarjali Drobne novice Pred sodiščen zaradi žalitve vzhodno-afriškega dobrovoljca. Pred tržaškim sodiščem se je v soboto vršil proces proti trgovcu Ivanu Stefaniju iz Modene, ki je v nekem pismu žalil vzhodno-afriškega prostovoljca in miličnika Alda Brandija. V pismu je zasmehoval njegova patriotska čustva. Trgovec je bil obsojen na poldrag mesec zapora. Izterjevanje davkov v Tržiču je bilo pred — - X. o- i leti 8 posebno pogodbo za dobo 10 let pre tega pa še podporne člane^Hagajnik g. ^ tvrdki Diomiri. Tvrdka je sedaj po šumer je poročal, da je imel Muh naa ^^^ oblasti cedirala to svojo pravico 3000 Din izdatkov in prav toliko dohod- ^6tav]jalnici v Bologni za dobo do 1942. kov. Klubova imovina z inventarjem vred ^ ko ^^ omenjena pogodba, se ceni na 2500 Din Iz tehničnegapora ^^ ^^ (CRT) je j^i čila g. špesa je razvidno, da je P"^ | ildaU gkoraj 400.000 lir v dobrodelne na klub lani 3 klubske in 2 medkhibski dirki ter zvezdno dirko v Celje. Klubski prvak za leto 1935/36. je Stanko Poženel, ju-niorski prvak mariborskega podsaveza pa Edo Polak. Poleg tega si je Fabjan priboril drugo mesto v glavni skupini pod-saveznega prvenstva, Jože Gračner pa drugo mesto v juniorski skupini podsa-veznega prvenstva. Dolžina -prog, na katerih je klub priredil dirke, znaša rfcupno 650 km. Po poročilu revizorjev je bfla na predlog g. Vučka podeljena odboru raz-rešnica. Pri volitvi je bil ponovno izvoljen za predsednika g Mirko Fajs, za podpredsednika g. JoSko Arnan, za tajnika g. Oskar LeskovSek, za namestnika g■ Jo«e Cepin, za blagajnika g. Avgust Sume* mene. Podpirala je v prvi vrsti fašistične organizacije, kakor fašistično podporno organizacijo (100.000 lir), fašistične dečje kolonije, »Balillo«, »Italijo Redento«, »Lego Nazionale«, »Guf«, miličniško podporno organizacijo in druge. Iz Trsta je odpotoval v nedeljo dopoldne v Neapelj oddelek 5. avtomobilskega centra, ki ima svojo garnizijo v Trstu. V Neaplju se bo pridružil vojaškim avtomobilskim oddelkom iz drugih mest, s katerimi bo Bkupno nadaljeval pot v Vzhodno Afriko. Zaradi bega čez mejo sta bila prijavljena goriškemu sodišču 23 letni Leopold Mer-zek iz Vedrijana in 23 letna Lojzka Habe-toaa Iz Idrija L CVETIN: 27 Zadnja stran »Nemara da se mi zdi to pri vas še posebno mogoče — « je pomembno odvrnil Sem. »In zdaj pustiva jalovo prerekanje. Mar se pripravite, da začnemo čez pol ure z izkušnjo za vašega namest tiika!« Igralec je botel mend)a nekaj odgovoriti, a pomembni poudarek režiserjevih besed mu je bt! vzel gotovost. Molče se je odvrnil in počasi zapustil režiserjevo pisarno. Na hodniku, ki je vodil mimo garderob, bi se bil skoraj zaletel v gospoda, ki mu je prihitel rra-n a proti. »A, vi ste, gospod Justin? — Nu, to je res sreča! Pravkar vas sem iskal!« }e smehljaje se rekel dir. Boris Moravec in podal Marku roko. Nič ni bilo podoba, da bi bil tega srečanja posebno vesel. »Mislim, da gospodične Senečarjeve še ni v garderobi — « jte rekel brez prave zveze. Moravec je osuplo vzdignil oči. »Saj pravim, da prihaiam zaradi vas, gospod Justin! Z„ tisto ameriško dediščino gre. — Snoči v kavarni smo se dogovorili. da naj dr. Šolar vodi za vas to reč do konca! Prinesel sem kar pooblastilo, tako da vami je treba samo podpisati---« Marko je nestrpno mahnil z roko m mu segel v besedo. »Ne zamerite, gospod doktor — zdajle se res ne utegnem ukvarjati s posli!« se je živčno obregnil igralec. »Razen tega pa — tako hudo se menda ne mudi---» »Vse je na tem, kako hitro hočete dobiti denar! — Ce zdajle takoj podpišete pooblastilo, lahko dr. Šolar v štirinajstih dneh opravi vse formalnosti, in vi s svojo sestrično lahko prosto razpolagate z denarjem! — Samo nekaj minut--« Med tem sta bila prišia do Markove garderobe. Dr. Moravec je vstopil z igralcem vred, ne da bi čakal vabila, im potožil listnico s papirji na mizo. Marko je skomignil z rameni. »Samo nekaj minut --in ta čas naj se pripravim za izkušnjo! — Res preveč terjate od mene, gospod doktor! Nu da. saj rad storim — a šele po izkušnji! Prej ne utegnem!« »Kakor želite!« je ustrežljivo porama! koncipi-jent. »Ce vam ni nevšečno, vas počakam kar tu, v garderobi — in potem--« Tisti mah je tiho potrkalo na vrata. Marko ie nejevoljno pogledal. »Da — vraga, saj še nisem nared — — « »Remec je tukaj, gospod Justin!« je reke4 glas izza vrat. Igralčevo obličje je dobilo plašen, preganjan izraz. Šele čez trenutek se je toliko zbrail, da je mogel povabiti komisarja, naj vstopi. S svojim najliubeznivejšim smehljajem na ustnicah je stopil komisar čez prag. Čudno je bito le to, da je držal desnico skrito v žepu suknjiča. »Dober dian, gospod Justin! — 2aJ mi je, da vas moram znova motiti---« Tako govoreč >e blodil z očmi po garderobi. Ko je zuaj spoznal Mora Oln Javek ? Oln. aa ilfro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Din Iščem zastopnike za dobroidoč artikel brez konkurence, zaslužek do Din dnevno. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden zastopnik«. 7439-5 Pouk Strojepisni pouk (po desetprstnem sistemu), za začetnike in izvežbance. Večerni tečaj. Učna ura znižana na Dbi 2. Vpisovanj« dnevno. Pričetek novega tečaja 6. aprila. Chri-stofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 7433-1 Prodam Beseda t Oia davek ' Din tn ilfro ali dajanje naslove 5 Din NaJmanJU nmei 17 Din Prodam Allgemelne Encyklopa_ die der gesamten Forst und Jagdwlssenschaf. ten van Raul Bltter vod Dombrowskl 8 zvezkov vezanih? ln Lovca raz. ličnih letnikov ln starega orožja. Cena nizka. Naslov v vseh posloval, nlcah Jutra. T160.6 Sadno drevje visoko in pritlično agrat ribiz. lepotično grmičevje japonske dišeče potonke in vsakovrstne rastline, oro da t>o izredno nizkih ce nah radi opustitve vrta drevesnica Crnagoj. Vič 5606-fi Otroška posteljica bela. v zelo dobrem stanju, naprodaj. Ogled samo od lil—tld. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7472-6 Športni voziček in novo posteljico, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7466-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, poceni naprodaj. Rimska cesta 23. 7471-6 Večja množina kisa, sodi, kadi in prvovrstno vino naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7377-6 Pohištvo Beseda 1 Din. davek * Din. ta iifro ali dajanje aaslova 1 Din Najtnanjii tnesek 17 Din Poceni prodam lepo kredenco in pisalno mizo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7462-12 Knjige Beseda i Din. davek 3 Di< za ilfro ali dajanje aaslova 5 Din NaJmanJSi tnesek 17 Din Prodam Ženski svet od IV. letnika naprej, Zen* in dom 1. in 2. letnik, Farmacevtski veetnik. starejši letniki. — Naslov v TOeh poslovalnicah Jutra. 7463-8 Prodam Bushan: Dtie Sitten der Viilker, 4 zvezki in Mayer leksikon mali, 3 zvezki. — Knjige so skoraj čisto nove. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7445-8 Žimli Beseda I Din. davek 3 Dii ta ilfro ali dajanje naslove 5 Din NaJmanJSi tnespi> O Din Psa volčjaka lepega, sivega, velikega, čistokrvnega, dresiranega za šport in zabavo, prodam. Hodnik Viktor, Logatec. 7436-27 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za iifro ali dajanje aaslova 5 Din. NaJmanJSi znesek 17 Din. Kupimo brezhiben ia ličen poltovor-ni avto, 1—1I44 tone nosilnosti. prodamo poceni nov, 4—5 sedežni Ford. Ponudbe pod »Dobro vozilo« na ogl. odd. Jutra. 7031-110 Harley Davidson 750 com, model 1936. Zeio malo vožen. Porave se in na ogled Seunig, Stari trg št. 7. 7442-30 Kolesa Beseda I Din. davek J Oli.-ta iifro aH dajanje aaslova 5 Din. NaJmanJSi tnesek 17 D*n Kolesa ponikljana ki kTormrana, naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Stara kolesa jemljemo v račun. Nova trgovina, Tyrieva 36. 74574)1 Glasbila eiia i Ota Javek s -■a ilfro ali dajanje aaslova Din NaJmaoJSl tnesek 17 »n. Pianmo dobro ohranjen, naprodaj za ceno 4000 Din. Komen-skega ni. 36/TC, levo. 7458-26 Klavirsko harmoniko prodam. Izredno nizka cena. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7460-36 Parni stroj ležeči, brez kondenzatorja, z 1 cilindrom. proizvod Briinn-K5nigsfelder, z raz-deljevalntkom pare na ventile, učinek 60 K S pri 11 atm. napetosti pare pri vhodu in 80 zaobratov na min. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S«. 7330-29 Kupim iwedi i Oin. Javek ' Dir ta Ufro ali dajanje .aslova Oln NaJmanJSi tnesek 17 Oln Tehtnico rabljeno, 1000 kg in pisarniško opremo, kupim. Ponudbe na Hotel Metropol, soba št. 109. 7474-7 Dragocenosti Vsakovrstno zlato knpnje no oaJviSJib senab Černe . juvelir Llubljana VVolfovs cllcs i ll Moške klobuke lomačega izdelka, Vaim nudim po konkurenčni ceni v vseh barvah in oblikah. Franc Bernik, Tyrševa c. 12, Ljubljana. Sprejmajo se vsakovrstna popravila. 7295-30 Kapital beseda I Din. davek 3 Oln. a ilfro ali dajanje naslovu * Din NaJmaniSl tnesek 17 Dia. Vse denarne zadeve terjatve v hranilnih knjižicah vseh denarni!) zavodov, vrednostne papirje (Vojno škodo) Vam kupi in proda izposluje in vnovči vse hra nilne knjižice takoj v gotovini izvede hranilne knjižice v polni vrednosti na vknjižbo in izposluje kredit na hra nilne knjižice. Vlagatelji in dolžniki glede poravnave Vaših dolgov pri denarnih zavodih in glede terjatev v hranilnih knjižicah se obrnite samo na tvrdko Alojzij Planinšek, trg. bančna posl.. Ljubljana, Beethovnova al. 14/1, vrata 19, ki Vam jamči za strogo solidno izvedbo. — Znamko za odgovor. Telefon 35-10. 0930-16 Hranilne knjižice vseh zavodov io vrednostne papirje (Vojno škodo) kupuje ifl prodaja. Izplačilo po najugodnejši ceni takoj v gotovini. Lastniki hranilnih knjižic in čedno, strogo separia.no, s edioole na tvrdko ALOJZIJ PLANINŠEK, bančna posl. pisarna. Ljubi jajia, Beethovnova al. WII, telefon 36-10, ki Vam jamči za pravilnost in strogo solidnost v vseh poslih. 7470-16 V najem Jeseda 1 Din. Ia7ek 3 L ca Ufro ali dajanje iaslovs < Oia Najms"'« tnesek 17 Oln Trgovino dobro ldočo v promet, nem trgu ha Štajerskem tik zeležnlške postaje vsled prezaposlenosti od dam pod zelo ugodnimi pogoji v najem Potreb, hi kapital Din 40.000.. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Ze. io lepa prilika«. ^^ Seseda 1 Din lavek S 1>» t iifro ali dajanje iaslova i Oln NaJmaoJSl tnese*' 17 Oin. Lepo novo hišo prodam, pritlično, 4 sobe. velika kuhinja, klet, hlev za svinje in še drugi prostori za shrambo. V hiši je električna luč in zraven lepa in velika njiva, ki meri 3105 kv. m in lep vrt. Hiša stoji na ravnem tik okrajne ceste, 5 minut od farne cerkve, ali ID minut od kolodvora. Hiša je pripravna za kako ob-t oli za upokojenca. Cena 60.000 Din. Naslov: HeJ&na Rožič, pošta Šoštanj Družmirje 53. 6538-20 Posestniki hiš. vil, parcel in posestev, ne trudite »e sami i prodajo, zaupajte se meni, prepričali se bodete o solidno-sti, kakor že mnogo lru^ih do sedaj. Pristavec Franjo, nakup in prodaja nepremičnin. Ljubljana, Erjavčeva cesta 4a. — Teleion 23-81. Nasproti dram. gledališča. 73-30 Stavbena parcela v mestu Celju, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7378-30 Stanovanje odda Beseda 1 Din. davek 3 Din. r iifro ali dajanje nasl. »a t Oia NaJmanJSi tnesek 17 Oia 190 Din enosobno srtanovainje s pri-tiklinami in vrtom, odda taikoj Babnik 715, Ljubljana, Sv. Križ. poleg Kunaveirja. 7449-31 Stanovanje 2 sobi, kuhinja, plin in elektrika, odda za 1. maj M Ravtar. Stari trg 19. 7452-31 Enosob. stanovanje sončno, s pritildinami, oddam t3koj ali s 1. majem. Kocenova ul. lil. 7453-31 Dvosob. stanovanje parketirano, lepo, _ sončno, z vsemi pritiklinami, v novi vili. oddam. Staretova ul. -36, Trnovo (Janežič). 7438-31 Dvosob. stanovanje oddam za maj v Gosposki ulici št. 7. Podrobneje v trgovini. 7448-31 Dvosob. stanovanje s kabinetom, oddam s 1. majem« za Din 500. Ljubljanska ulica 9, za Kolin-sko tovarno. 7450-31 Dvosob. stanovanje « kopalnico, plinom im posebnim vhodom, v suterenu, oddam v vili, z majem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7464-31 Stanovanje obstoječe »z 2 aoto, kabineta in kuhinje, oddam na Celovški cesti št. 78(1. — Vprašati istotam pri hišniku. 7467-31 INSERIRAJ V „aJUTRU" Stanovanja Beseda t Din davek 3 Din u ilfro ali dajanje aaslova 5 Din NaJmanJSi tnesek 17 Ola 3—4 sobno stanovanje moderno, iščem v vili. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno brez otrok«. 744>1-31a Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din ta iifro aH dajanje aaslova Oln NaJmanJSi tnesek 17 Ola Sončno sobo mirno, s kopalnico, center (tudi prazno), oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7430-33 •*akf oesed« | Ota: i-vek * lin e» Ufro ? lajanje aaslova S Oln '»ImanilH tnesek tt ">ln n. Nasvidenje zvečer ob istem času istotam. Prosim sigurno. Marjetica. 7450-34 Separirano sobo oddam takoj poceni stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7447-3? Sobico nasproti univerze, poseben vhod, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7475-33 Opremljeno sobo z eno ali dvema posteljama, oddam bliau Tabora. Fiignerjeva 13, vrata 16. 7466-33 Sobe išče 4e«edi I Din. davek 1 Din ta* ilfro ali dajanje oaslrva i Ola NaJmanJSi fn—»k O lin Sobo čedno, strogo separiano, s posebnim vhodom, iščem v bližini gl. kolodvora. Ponudbe na Hotel Metropol, soba št. 109. 7473-33a Vsaka beseda 2 Oio; davek Ola ta ilfro ali dajanje aaslova 5 Oia. oaJmanJS' tnesek tt Ola Ločenec želi znanja z gospo, staro do 50 let, z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nižji uradnik«. 7455-35 Akademičar v dobri poziciji, želi spoznati ljubeznivo, inteligentno, neomadeževano gospodično. Starost postranska stvar. Premoženje ni važno, pač pa neoporečna preteklost. Ponudbe pod »Sreča in možna ženitev« na ogl.