280
Gospodarske novice.
Kako se dobrota pšenice iz zrnja njenega
spoznava.
Časnik „Oekon. Fortschr." o tej zadevi zanimive reči pripoveduje, iz kterih povzamemo sledeče:
Vsak gospodar ali trgovec, ki pšenico prodaja ali kupuje, bi pač že po vnanji podobi zrna pšeničnega rad spoznal dobroto njeno. Večkrat se je tedaj že vprašalo: ali dobrota pšenic, to je, kemična sestava zrnja je v kaki zvezi z vnanjo podobo? — Na to vprašanje dozdaj še nismo dobili pravega odgovora.
Zdaj pa je Wolfenstein po mnozih preiskavah iznajdel, da pšenica je bolj ali manj dobra, če ima več ali manj moČca (štirke) v sebi, da pa dobrota pšenice se ne more ceniti po tem, ali je bolj ali manj težka.
Zato so Wolfensteinu veliko bolj važna vnanja znamenja, to je, oblika, barva in velikost zrna, kakor pa teža njena.
Po vseh svojih skušnjah je tedaj Wolfenstein prišel do tega:
1.    Oblika (podoba) zrna je najimenitnejše znamenje dobrote pšenične, to je tega, da ima veliko močca (štirke) v sebi; zato je po njegovih skušnjah tista pšenica naj bolj a, ki ima jajčjo podobo, taka pšenica ima v 100 delih čez 69 delov (odstotkov) močca v sebi; — nasproti jih ima okrogla pšenica le okoli 63, in okroglo-podolgasta ima okoli 65 odstotkov.
2.    Zraven podobe je barva važna; čem bolj je rumena kakor vosek, tem bolja je; — bel o rumena ima le 63 do 64 odstotkov, rumeno-siva 65 do 66 odstotkov.
3.    Za tem pa je debelost ali drobnost zrna važno znamenje; čem debeleja je pšenica, tem bolja je; drobna pšenica je manj vredna.
Se ve, da še več skušinj mora to znajdbo potrditi. Ce pa jo potrdijo, bilo bi to veliko vredno za presojo dobrega semena in za kupčijo.