CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOTMIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA (jlLJE, »PETEK, 31. AVGUSTA leto VII -t- ST. S5 — CENA 15 DIN ^ WejujearekaiSkiocU»*r — OdcvTOrni urednik T*ae Maslot — Tiik« Celjfka tiskar«« — Se^aiKTO ia Hpr«T«: C«lie, TitoT trg ! — itni piedal 125 — Tciefom: uteaniitTO nprava 05-35 - T«k. ra«. 620-305-T-l-Mb mri Meatni kranilni«] t Celjm — Letna aa- Miaiaa 900, polletna 29», četrtletna 125 din . — labaja Tsak petek — PoSinina plaiajta » f torini '— R>k>pi«»T ne vra5a»». PRKDSEDNIK OLO CELJE TOV. RIKO JERMAN: Velenjskemu vzgledu naj bi sledila tudi druga naša naselja Kako bi lahko uspešneje reševali nekatere komunalne zadeve Zn, povodno obdobje vseh naših večjih foopodarskih in upravnih središč je bilo značilno, da je pokazalo s zaslugi svojega prizade- Pri tem j« vzpodbudno in hvalevred- da se rszvija tekmovanje med temi Pirostovoljiimi delavci, med katerimi razlike ae po izobrazbi in ne po po- ložaju, ki ?a zavzema posameznik. Na- sprotno: totelektualci, ki opravljajo v rudniku vodilne službene dolžnosti, so prav tisti, ki zavzemajo pri organi- zacijskem in fizičnem delu prva mesta. Razumljivo je, da njihov ugled med delovnim kolektivom povsem upraviče- no raste, prav tako pa tudi med osta- limi prebivalci Velenja, kar je zanje največje in zasluženo plačilo. Se nekaj je značilno za Novo Velenje. Ko opazuje človek skrbno negovane in vzdrževane stavbe ter njihovo okolico, ki ostaja kljub številni mladini nedo- taknjena, dobi vtis, da je takšen odnos do teh naprav nastal pravzaprav ob spoštovanju do svojega lastnega dela. Ta kulturen odnos do vseh skupnih naprav pa vzgaja v prebivalcih tudi pravilen pogled na splošno premoženje in medsebojne kulturne odnose, ki te- melje na spoštovanju človeka in nje- govega dela. Ta njihova prizadevanja, ki so vsestranska, od skrbi za kulturno- prosvetne, športne in komunalne na- prave in seveda tudi skrbi za njihovo napredno vsebino, so brez dvoma naj- močnejši vzgojni činitelj mladim lju- dem, ki uporabljajo svoj prosti čas v kulturnem in športnem izživljanju. Njihov karakter pa kroji smisel za Vhod na otroško igrišče skupne napore in spoštovanje do dela, ki ni več breme, ampak prijetna dolž- nost. Pobuda Velenja je toliko vidnejša in pomembnejša, ker moramo istočasno ugotoviti, da niso številna naselja naše- ga okraja dosegla niti predvojne ravni svoje ureditve kljub temu, da so mate- rialni pogoji, kot na i»rimer v Savinj- ski dolini, mnogo ugodnejši kot pa v Velenju. Marsikateri naši vasi je pro- blem urediti nekatere skupne naprave, kot napajaJišča, cesto eskozi naselje, vodnjake itd. prav zato, ker je misel- nost prebivalstva usmerjena v to, da se takšni problemi rešujejo le z znatnimi sredstvi skupnosti. Pri tem pa seveda ne manjka demagoškega prikazovanja, kako velike so obveznosti do nje. V teh krajih manjka tudi vzpodbude odgo- vornih činiteljev, ki bi z nekaj smisla za organizacijo in volje zlahka dosegali relativno enake uspehe kot Velenjčani. Tudi Celjani, ki so pretekla leta mno- go žrtvovali za lepo zunanjost svojega mesta, danes že zaostajajo za Velenjem in čimdlje časa se bodo uspavali z do- seženim, toliko hitreje in vidneje jih bo preraščal čas in zmanjševal njihove pridobitve, ki napredujejo za celjske razmere vse prepočasi. Velenjčanom želim čim več uspehov v njihovih prizadevanjih, predvsem pa, bi njihov zgled rodil tudi enake sado- ve v drugih naših naseljih. Športni stadion v Velenju — v ozadju rudnik PODPREDSEDNIK IN CLAN ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA ^ EDVARD KARDELJ IN FRANC LESKOŠEK STA OBISKALA CELJE ^ V sredo popoldne sta prišla v Celje podpredsednik in član Zveznega izvršnega sveta tov. Edvard Kardelj in tov. Franc Leskošek. Sestala sta se z nekaterimi vidnimi političnimi in oblastnimi funk- cionarji. Od tu sta odšla v Šempeter, kjer sta si ogledala rimske ' izkopanine ter nadaljevala pot v Velenje. Tam sta si ogledala rudnik ter se dlje časa razgovarjala s člani delavskega sveta ter uprave . podjetja. Drugi dan, v četrtek, pa sta iz Celja nadaljevala pot t v Maribor. ' V Kumrovcu velika porodo tsbornifeov KONČAN JE IV. ZLET SLOVENSKIH TABORNIKOV Preteklo nedeljo dopoldne je bila v Kumrovcu na zletnem prostoru, kjer je bilo sredi travnika postavljeno preko 300 šotorov, svečana prireditev, ki so se je udeležili Sergej Kraigher, starešina Zveze taborniških organizacij Jugosla- vije, dr. Jože Potrč, starešina našega združenja, generalmajor Ratko Vujo- vič, ki je zastopal pokrovitelja zleta generala Nikola Karanoviča, sekretar OO SZDL v Celju Jakob Žen, predsed- nik OSS v Celju Albin Medved ter drugi. Po paradi tabornikov, ki so se jo udeležile vse enote s svojimi zastavami, so se zbrali vsi pred tribuno, ki je bila slavnostno okrašena. Ko je trboveljska mladinska godba odigrala državno him- no, je starosta zleta Martin Ambrož pozdravil goste, ki so se udeležili sve- čanosti. Gostje so čestitali tabornikom k tej veliki manifestaciji, uspešno izve- denem tekmovanju, dobri organizaciji zleta, predvsem pa so pohvalili odrede, ki so s svojim partizanskim pohodom uresničili enega izmed ciljev svoje or- ganizacije — vzgajati in učiti mladino na tradicijah naše partizanske borbe. Taborniki so poslali s svečanosti po- zdravno brzojavko Maršalu. Zmagoval- cem taborniškega mnogoboja je stare- šina Združenja tabornikov Slovenije dr. Jože Potrč izročil pokal in diplome. Tako je bil slovesno končan IV. zlet tabornikov Slovenije. Taborniki so uresničili in izvedli vse svoje načrte in naloge, ki so si jih zastavili pred zle- tom: partizanske pohode, taborniški mnogoboj, taborni ogenj, tiskali so celo lasten časopis »Zletni poročevalec« itd. Pri postavljanju tabora v Kumrovcu in vseh pripravah za IV. zlet so se po- sebno izkazali celjski taborniki, ki so se pod vodstvom svojega starešine tov. Martina Ambroža izkazali kot dobri in iznajdljivi organizatorji. Za svoje delo jih je taborno vodstvo IV. zleta tudi pohvalilo. Pri delu je pomagalo 70 celj- skih tabornikov iz vseh rodov. V pa- radi sami in mnogoboju niso sodelovali, udeležili pa so se pohoda po poti XIV. divizije. Tudi za to so prejeli posebno pohvalo. Pohod je vodil Marijan Jerin, ki je bil komandant članov odreda XIV- divizija Pred prosSavo 20-letnice tekstilne stavke v Kranju V KRANJ POJDE VELIKO ŠTEVILO UDELEŽENCEV IZ CELJA IN OKOLICE — SVEČANOSTI TUDI V NAŠIH TOVARNAH Zgodovina delavskega gibanja pri nas beleži veliko svetlih dogodkov, ki jih lahko imenujemo kot temeljne kamne poznejše enotne vstaje delavskega raz- reda. Eden izmed teh \ožnih dogodkov pa je brez dvoma velika stavka tek- stilnih delavcev po vsej Sloveniji, ki se je pričela 20. avgusta leta 1936 in je trajala do 16. seprtembra. V stavki je sodelovalo okoli 12.000 tekstilcev. Vrhu- nec te enotne borbe slovenskih tekstil- cev pa je bil zadnji dan stavke v Kra- nju, ko je po nalogu slovenskega bana Naliačena vdrla med stavku j oče žan- darmerija in jih s puškinimi kopiti ter pendreki prisilila k umiku iz zasedenih obratov. Kot spKjminski dan na te velike do- godke je bil izbran ravno ta datum in kraj. 16. septembra bo v Kranju ve- lika proslava 20-letnice velikega tek- srtilnega štrajka. Pokrovitelj proslave je član Izvršnega sveta FLRJ, tovariš Franc Leskošek-Luka, ki je tudi v do- godkih pred 20 leti z ostalimi komunisti vodil to vneto borbo slovenskih tekstil- cev. Za proslavo, ki bo brez dvoma ena najveličastnejših manifestacij letošnje- ga leta, se pripravljajo tudi delovni ljudje našega okraja, predvsem pa čla- ni kolektivov tekstilne stroke. Pri Okr. sindikalnem svetu v Celju, tako tudi pri vseh občinskih sindikalnih svetih in v večjih sindikalnih podružnicah so bili imenovani posebni pripravljalni odbori, katerih naloga je, da zberejo čim več udeležencev za proslavo v Kranju, hkrati pa da organizirajo pro- slave tudi na našem terenu. Dasiravno je akcija za zbiranje ude- ležencev proslave v Kranju šele pred dnevi začela, lahko vendar že povemo, da se bo slovestnosti v Kranju udele- žilo veliko število delovnih ljudi iz celj- skega okraja. Predvidoma bo v Kranj odpotovalo okoli 1500 do 2000 udeležen- cev. Okr. sindikalni svet pripravlja po- seben vlak za prevoz udeležencev v Kranj. Nekatera podjetja se sicer ogre- vajo za prevoz z lastnimi prevoznimi sredstvi, toda vsekakor bi bilo bolj umestno, če bi udeleženci iz Celja in okolice prišli skupaj v Kranj, ker bi bil tak nastop veliko bolj učinkovit kot pa »kapljanje« posameznih grupic. Poleg tega, da se bo veliko število ljudi iz Celja in okolice udeležilo pro- slave v Kranju, bodo tudi v našem okraju spominske proslave. Tako bodo tekstilci v Preboldu priredili vrsto pri- reditev v spomin na dogodke pred 20 leti. Le-tam bodo poleg 20-letnice stav- ke praznovali še 5-letnico prevzema to- varne v roke delovnega kolektiva in 90-letnico velikega požara, ki je tovar- no skoraj popolnoma uničil. . Spominsko proslavo nameravajo pri- rediti tudi tekstilci Tovarne nogavic Polzela in Tekstilne tovarne Šempeter. Delavci iz teh dveh tovarn so se od- ločili za skupno prireditev, saj je tudi v časih borbe proti izkoriščevalcem bila tesna i>ovezava med delavci raznih to- varn nepogrešljiva nujnost. Brez dvo- (Nadaljevanje na 2. strani) Zasluženo priznanje Na mednarodni razstavi vin, ki je odprta te dni na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, sodeluje 19 držav s 430 vzorci vin. Na Jugosla- vijo odpade 282 vzorcev, na 18 tujih držav 148 vzorcev. Na razstavi sode- luje 52 domačih in 27 tujih podjetij. Pred otvoritvijo razstave je mednarodna degustacijska komisija nagradila od 430 vzorcev 308. Podelila 36 zlatih, 231 srebrnih in 41 bro- nastih medalj. Največ priznanja je požela Jugoslavija, in sicer 24 zlatih, 161 srebrnih in 32 bronastih medalj. Od teh pa so upravičeno prejeli največ priznanj (21 zlatih medalj) za prvorazredna vina razstavljalci iz Slovenije. — Na sliki: i>odelitev priznanj zastopniku podjetja, ki razstav- lja prvovrstno žlahtno kapljico nekje iz Slovenskih goric. Bentonitna nehajolisča v [eljshi kotlini VELIKA MOŽNOST ZA GOSPODARSKI NAPREDEK NASEGA KRAJA V torek in sredo so bili v Celju zbra- ni zastopniki sekcije za bentonit, ki delujejo v okviru Združenja rudnikov in industrije nemetalov Jugoslavije. Na posvetovanju, ki je bilo v torek v vrtni dvorani hotela »Evropa«, sta bila na- vzoča tudi predsednik združenja ing. Pinterič in predsednik sekcije za ben- tonit ing. Lugar. Okrajni ljudski odbor Celje in Svet za gospodarstvo je za- stopal na tem posvetovanju ing. Vrečar. Dnevni red posvetovanja je obsegal pregled plana realizacije proizvodnje ter perspektive proizvodnje do konca leta 1956 in pre,gled cen. Dalje so raz- pravljali še o perspektivah proizvodnje za leto 1957, hkrati pa tudi o perspek- tivah prodaje. Razpravljali so tudi o problemih izvoza te iskane nemetalne rude. Delegati so se zavzemali za izvoz predelane rude, ker bi s tem dosegli veliko večjo prodajno ceno, hkrati pa omogočili tovarni za predelavo bento- nita »Metan« na Hrvaškem polno obra- tovanje, saj je bilo v izgradnjo te to- varne vloženo ogromno investicijskih sredstev. Razpravljali so tudi o prevoz- nih tarifah na železniških progah, ki za te vrste surovin pri nas še ni urejena. Na tem posvetovanju so sprejeli v sek- cijo tudi dvoje podjetij, ki edini pri nas pridobivata kaolin. Sprejet je bil sklep, da se sekcija odslej imenuje sekcija za bentonit in kaolin. Da je bilo to posvetovanje organizi- (Nadaljevanje na drugi strani) STRAN 2 31. AVGUSTA 1956 — Stev. 35 POGLED PO SVETU Čeprav londonska konferenca ni zdru- žila vsega sveta, ki se zanima za re- šitev sueške krize, je vendar ostala ves teden v središču pozornosti, kajti tudi negativna stran tega mednarodnega po- svetovanja je značilna in uvaževanja vredna. Pozitivno je to, da je do kon- ference sploh prišlo, kajti topovi molče, dokler se diplomami pogovarjajo. Nega- tivna stran pa se je pokazala pred vsem svetom, ker se je spet odkrilo nepre- mostljivo nasprotje med dvema brego- voma. Ameriška resolucija, ki jo je ne- bistveno popravil pakistanski predlog, je pobrala večino glasov, medtem ko so proti njej glasovale le države SZ, Indija, Indonezija in Ceylon. Formalno se sicer tudi opira na egiptovsko ne- odvisnost, v resnici pa terja od Egipta, da sprejme mednarodno nadzorstvo nad Suezom. Indijski predlog, ki ga je for- muliral Krišna Menon, pa prisoja upra- vo nad Suezom edinole Egiptu, medna- rodno jamstvo pa naj bi se iskalo kveč- jemu v OZN in Varnostnem svetu. Na to je pristal v svoji izjavi tudi egiptov- ski opazovalec Sabri. Konferenca se je razšla — rebus in- fectis, ne da bi kaj sklenila oziroma rešila. ZDA so že pritisnile na Egipt in mu odvzele tehnično pomoč. To je že druga sovražna kretnja proti državi, ki hoče biti neodvisna. Anglija in Francija se nista odrekli grožnjam z orožjem, z drugo besedo nista pristali na mirno poravnavo spora, čeprav je več kot jasno, da bi vojni spopad v tem delu sveta pomenil resnično katastrofo. V Ameriki že zasedajo petrolejski ma- gnati,^ kaj bi ukrenili, če bi Zapad- ni Evropi zmanjkalo petroleja v pri- meru, da se Suez zapre. Pravijo, da ZDA, Kanada in Venezuela^ lahko oskr- bujejo vso Evropo. Tudi Egipt ne drži križem rok. Svoje gospodarstvo usmerja na Vzhod in na arabske države. SZ mu obljublja kriti vse potrebe po pšenici, razširil se je trgovski aranžman s Ki- tajsko, Indijo, Indonezijo in SZ. Ker plovba po Suezu brez pilotov ni mo- goča, Egipt namerava namestiti 200 svo- jih pilotov, kajti Sueška družba skuša odtegniti z dela dosedanje pilote. Assu- anski jez bo Egipt gradil iz sredstev prekopa. V Trstu so nedolgo tega že nakladali orjaške zapornice, ki jih je Egiptu dobavila Avstrija. Zabeležiti je treba stališče Izraela, ki je ob sueški krizi ostal nevtralen, v molk se je zagrnila tudi Zapadna Nem- čija, pač zaradi svoje gospodarske pe- netracije v Azijo in Afriko. Zapadne tri države so naredile nedvomno na- pako, ker niso upoštevale razumljivih čustev azijskih in afriških ljudstev. Francija je pravzaprav najbolj v za- gati. V Alžiru se Lacostova politika ne obnese, dejstvo je, da Molletova vlada ne drži obljub. Mendes-France jo po pravici kritizira, čeprav ne obsoja vo- jaških ukrepov v Alžiru. Povrh se je prav te dni oglasil še Maroko z zahte- vo, naj se odstrani zadnji francoski vo- jak, obenem pa z zaobljubo strdnke Istiklala in zunanjega ministra Bala- freja, da bo Maroko materialno in mo- ralno podpiral Alžir, dokler ne bo svo- boden. Na Cipru se gode velike stvari na majhnem prostoru. Podoba je, da je Eoka z Digenisom na čelu ubogala Ka- ramansilov nasvet in ponudila Hardin- gu premirje pod določenimi pogoji. V opoju zmagoslavja je ta strokovnjak za pacifikacijo le preveč pokazal krvoloč- nost zmagovalca, na kar je Digenis za- grozil s ponovno »svobodo akcije«. Naj Se že stvari razvijajo kakorkoli, narod Byrona, ki je nekoč padel za svobodo Grčije, se na Cipru ni pokazal vreden tega velikega genija. Priprave na ameriške volitve so za- nimive samo za tiste, ki si le preveč obetajo od zmage demokratov. V svojih osnovah se obe glavni stranki skoraj ne ločita, v svojih programih pa raz- meroma zelo malo. Obe se držita zmer- ne konservativne politike in izbirata zato »primerne« može, ki so doslej še vselej odrivali prehude izpade kakega makartizma. Posebno velja to za zu- nanjo politiko, v kateri obe stranki, naj zmaga ta ali ona, razumno sodelujeta. Z Vzhoda omenimo obisk Vorošilova nci Finskem, ki je potekel v znamenju najčistejše koeksistenčne politike, rah- ljanje centralizma v CSR, kjer je prišla na tapeto Slovaška in njeno prizade- vanje za nacionalno — državne pra- vice, ter rehabilitacijo nekaterih ljudi na Madžarskem in Poljskem. Sredi med Vzhodom in Zahodom pa se čutijo šibkejši potresni sunki v Nem- čiji zaradi policijske prepovedi KP Za- padne Nemčije. To je za svetovno jav- nost zanimivo zato, ker se je to zgo- dilo ravno v Nemčiji, ki je s to parolo pred 20 leti utrjevala fašizem in za- čela drugo svetovno vojno z geslom, da bo uničila boljševizem in tako dalje. Znameniti sodobni filozof Kari Jaspers je leta 1931 v. »Duhovni situaciji sveta« menil, da v Nemčiji ne bo zmagal na- cionalsocializem. Leta 1955 se je v ne- kem članku popravljal, češ da se to lahko zgodi povsod in vsakemu narodu, kajti fašizem je kakor Proteus, ki si nadevlje zdaj to zdaj drugo masko. V Nemčiji si bo fašizem težko izbral primerno masko vsaj za na zunaj^, za sosede. Totalitarizem po Jaspersu rabi strah in ga zato povzroča, je pošast, ki izpije kri živim ljudem in se uresni- čuje, med tem ko masa živih mrličev životari v nemogočem vzdušju. Zato je boj za demokratizacijo, za človečanstvo, za svobodo človeka in človečnosti obe- nem boj zoper vse totalitaristične po- skuse. Za vse svobodoljubne ljudi pa je pre- poved KP Nemčije nedvoumen signal T. O. Slavko Breznik: (Nadaljevanje in konec) Pred proslavo 20-tetnice tekstilne stavke v Kranlu Praznik delavske pomladi POVEZANOST DELAVCA IN KMETA Nekaj dni za tem, 26. avgusta ob 14. uri, so ustavili delo v tovarni Glanzman & Gassner v Tržiču. Tudi v Tržič so prišli agitirat za stavko kranjski delav- ci že 21. avgusta, vendar jim v začetku ni uspelo, da bi pripravili tržiške de- lavce k stavki. Sele na sestanku v rde- čem konsumu v Tržiču je bilo sklenje- no, da bodo tržiški delavci stopili v stavko. Tako se je širilo stavkovno gibanje. Zajelo je tudi več krajev izven Gorenj- ske. Z vse večjim porastom pa je to gibanje dobivalo drugačno — bolj raz- redno in bolj revolucionarno — vsebino. Preraslo je iz zdrobljenih mezdnih gi- banj v organiziran odpor proti izkori- ščevalcem. Revolucionarni val pa ni zajel samo delavcev, ki so bili neposredno vključe- ni v stavko. Nešteto delovnih ljudi je kljub »naredbam« srezkega načelstva v Kranju aktivno podpiralo stavkujoče. Okoliški kmetje so z vozmi vozili hrano za stavkujoče. To je bila manifestacija povezanosti vseh delovnih ljudi v boju proti vsemoči kapitala. Za stavkujoče kranjske tekstilce so zbirali prispevke celo zagrebški delavci in delavci po drugih krajih Hrvaške. Stavko so v začetku podprli tudi kranjski trgovci in obrtniki. Od večjega zaslužka delavcev — za kar so v začetku mislili, da izključno gre — so si obetali večjih lastnih koristi. Ko pa so videli, d?, stavka dobiva vse bolj razredni zna- čaj, so zaradi svojega razrednega polo- žaja, nekateri pa tudi iz strahopetnosti, stopili ob stran. Celo kranjska duhovščina je v začet- ku koketirala s stavkujočimi, obetajoč si pri tem določene politične koristi. Najbolj aktiven pri tem je bil dekan Skrbeč, ki je hotel speljati vodo na mlin najreakcionarnejših krogov v ka- toliških sindikatih. V nekaterih prime- rih je imel celo maše v podjetjih. Toda kmalu se je tudi on »premislil«. Odločna akcija kranjskih in vseh slo- venskih delavcev, ki so jo vodili komu- nisti, je bila pest v obraz tudi takim politikantom, ki so hoteli iz nastalega položaja kovati zase politični kapital. število delavcev ranjenih«. S tem je vsaj delno poskušala pomiriti ljudi, ki se s takim načinom »razpravljanja z delavci« niso strinjali. PRAVI VZROKI ODPUSTOV Po nasilnem zlomu stavke so se zne- sli nad delavstvom tudi lastniki tovarn. Mnogo delavcev so odpustili, predvsem tiste, za katere so smatrali, da so stav- ko organizirali. V Tržiču je Glanzman odpustil 92 delavcev in je od mnogih potem zahteval, da mu — kot pogoj za ponovno zaposlitev — povedo, kdo so bili' organizatorji stavke. Lastniki podjetij so seveda odpuste motivizirali z najrazličnejšimi izgovori, samo s pravim razlogom niso prišli na dan. Največ se jih je izgovarjalo s tem, da je »podjetje zaradi stavke izgubilo precej naročil«. Pravi vzrok je morda najbolj odkrito povedal lastnik Tekstil- indusa Heller, ki je dejal, da je odpustil 14 delavcev pač zato, ker je »izgubil zaupanje vanje.« Povedal je tudi, da noče v svojem podjetju nobene delav- ske organizacije, da pa si bo zaupnike postavil sam in to svoje lastne. Stavka je bila nasilno zadušena, a je vendar uspela. Delavski razred je po- kazal svojo moč. Zavedal se je samega sebe. Naredil je življenjski izpit pred zgodovinskimi dogodki, v katerih se je afirmiral kot nosilec revolucije. Teh nekaj skromnih kronoloških po- datkov naj osveži spomin na velike do- godke pred 20. leti. Ob razmišljanju o teh dogodkih nam pravzaprav šele po- polnoma jasno stopi pred oči tista og- romna razlika med nekdaj in danes, šele ob tem so nam vidni tisti ogromni ko- raki, s katerimi stopa naš delavski raz- red, naš delavec — upravljalec, lepši prihodnosti naproti. ^NEZAKONITOST« STAVKE IN ZAKONITOST NASILJA Oblast je že od začetka poskušala s silo zadušiti akcije stavkujočih. V za- četku se je to sicer skrivalo pod plaščem »skrbi za blaginjo delavcev«, toda čim večji obseg je zajemala stavka, tem nestrpnejša je postajala oblast in tem manj je skrivala svoje namene, da z brutalno fizično akcijo zatre to delavsko gibanja. Ob koncu stavke je kraljevska banska uprava na vso moč začela go- voriti, da »stavkajo delavci na nezako- nit način«, samo da bi opravičila svoje nasilno početje. Šestnajstega septembra, v zgodnjih jutranjih urah, je posebni vlak pripeljal v Kranj 500 gojencev beograjske žan- darmarijske šole in vso ljubljansko po- licijo. Ustavil se je nad Jugočeško in žandarji so na silo zasedli tovarno ter zlomili odpor delavstva. Po zlomu stav- ke v Jugočeški, se je končala stavka tudi v drugih podjetjih. Nekje so izpraznili delavci tovarne prostovoljno, drugod pa so jih izgnali s silo. Zaradi takega postopka je seveda na- stalo med ljudmi silno ogorčenje. Zato je moralo srezko načelstvo v Kranju 16. septembra 1936. leta izdati posebno »Naredbo«, s katero so bili prepovedani vsi sestanki v zvezi z mezdnim giba- njem, vsako zbiranje ljudi v grupah in vsi shodi; uvedena je bila policijska ura v gostilnah itd. Kraljeva banska uprava pa je morala 23. septembra izdati po- seben razglas, v katerem je poskušala zanikati govorice, da je bilo pri izpraz- nitvi tovarn v Kranju »večje ali manjše kako so nekateri savinjski kmetje merili hmelj Na celjski železniški postaji so se na peronu drenjali obiralci hmelja. Z vre- čami in košarami so zavzeli precejšen prostor. Vračali so se zadovoljni in ne- zadovoljni. Zakaj nezadovoljni? Neka- teri savinjski kmetje so spet merili či- sto »po svoje«. Obiralci so se jezili, ker so morali prinašati čisto zvrhane mere, tako da se je hmelj sipal z njih. Čudno je, da letos spet ni posegel v merjenje Hmezad, ki ima sicer precej ugleda. Tako določa tudi ceno hmelju, njegovo kvaliteto itd. Kako da ne bi mogel poskrbeti tudi za enotno hmelj- sko mero? Tako bi zagotovil pošteno merjenje. Zakaj merijo z vrhom? Mera naj bi bila taka, da se odreže z desko ob vrhnjem robu mere, a odvečni hmelj naj bi se vrnil obiralcem. J. P. Inozemska pomoč v živilih Jugoslovanski Rdeči križ prejme o/j ameriškega naroda ZDA večjo količino živil. Na Slovenijo odpade za dobo ju- nij 1956 — januar 1957 okoli 400 va- gonov živil, in sicer: mleko v prahu, sir, pšenična moka, koruzna moka, riž in fižol. Prvi transport živil je prispel na Re- ko 12 t. m. Pomoč bo prihajala posto- poma in Ekspozitura Centralnega od- bora JRK na Reki bo odpremljala va- gonske pošiljke naravnost okrajnim od- borom Rdečega križa, manjše pa preko Glavnega odbora RKS. Za pravilno razdeljevanje te pomoči so ustanovljeni pri Glavnem odboru RKS ter pri okrajnih in občinskih od- borih RKS koordinacijski odbori za razdeljevanje živil. Odbore vodi RK in so v njih predstavniki ljudskih odborov ter političnih in družbenih organizacij. Največja odgovornost za pravilno razdeljevanje pomoči pade na osnovno organizacije RK. S sodelovanjem druž- benih in političnih organizacij ter ljud- skih odborov morajo napraviti sezna- me vseh, ki pridejo v poštev za to po- moč, ki pripada socialno ogroženim r)o- sameznikom in družinam. Pomoč je brezplačna. Tudi sam pre- voz po železnici od Reke do občinskih odborov RK, ki so ob železnici, je brez- plačen. Plačati pa se mora zavarovanje po železnici, tovorni listi in pretovar- janje. Za nadaljnjo odpremo do občin, ki niso ob železnici ter do osnovnih or- ganizacij, nastanejo nadaljnji stroški za pretovarjanje iz vagonov in prevoz do skladišča in obratno, za pretovarjanje v avtomobile, za avto prevoze, skladi- šča, za delovno silo itd. Te stroške naj krijejo odbori, množične organizacije in po možnosti koristniki sami. Višino teh bi krili okrajni oziroma občinski ljud- ski odbori. Odvisna bo od dobre or- ganizacije dela. Podrobna navodila o razdeljevanju pomoči so dobili vsi okrajni odbori RKS in preko teh občinski odbori RKS ter vse osnovne organizacije. Pred proslavo 20-letnice tekstilne stavke v Kranju (Nadaljevanje s 1. stremi) ma bodo manjše proslave tudi v dru- gih tekstilnih tovarnah v našem okraju. Čeprav se priprave za proslavo 20- letnice velike tekstilne stavke tudi pri nas uspešno razvijajo, je vendar treba vložiti še več truda v ta namen. Tek- stilci v našem okraju so že nekajkrat pokazali, da so sposobni organizatorji takih političnih in kulturnih manifesta- cij, zato tudi tokrat pričakujemo od njih kar največjih usipehov. Sicer pa proslava 20-letnice velike stavke ni sa- mo stvar tekstilcev, temveč vseh de- lovnih ljudi naše domovine. Tekstilna stavka leta 1936 je bila neposredna na- slednica velike gladovne stavke sloven- skih rudarjev. Tudi takrat ni bilo no- bene delitve med delavstvom posamez- nih industrijskih vej. Solidarnost vseh delovnih ljudi, enotnost vsega delav- skega razreda je bila vselej glavni po- goj za uspešno borbo posameznih sku- pin, ki so dvigale svoje rdeče prapore v borbi proti izkoriščevalcem in proti- Ijudskim režimom. Kot takrat, tako je tudi danes dolžnost delovnih ljudi, da skupaj s slovenskimi tekstilci prosla- vijo spomin na velike dogodke pred dvajsetimi leti. Zato se v Kranju ne bodo zbrali samo tekstilci, z njimi vred se bodo spominjali slavne preteklosti tudi delovni ljudje drugih industrijskih panog pa tudi kmetje, ki so nekoč kot danes videli v svojih tovariših pod to- varniškimi dimniki soborce za boljše življenje, za pravičnejši svet. Bentonitna nahajališča v celjski kotlini (Nadaljevanje s 1. strani) rano ravno v Celju, je imela sekcija dovolj velike vzroke. Poleg nahajališč te vse bolj iskani rude v Črni gori, Makedoniji in deloma tudi na Hrva- škem je tudi v Sloveniji velika možnost za pridobivanje bentonita, glavna, mor- da izmed vseh tudi naj'boljša, pa so na- hajališča ravno v našem okraju in izmed vseh tudi najboljša, pa so na področju med Storami, Šentjurjem ter med Gorenjem in Šmartnem ob Pa- ki. Raziskave so pokazale, da se plasti z vsemi vrstami bentonita raztezajo tu- di naprej čez kozjanski predel in na- prej na Hrvaško. S tem se odpirajo no- ve možnosti gospodarskega razvoja v našem kraju, ker poleg že odprtih na- hajališč, ki jih že izkoriščamo, vemo za nove, sicer še ne dovolj anallizirane, skla- de bentonitne rude. Ker je ta ruda zelo iskana, bodo sčasoma pri nas zrasli rudniki tega sivega materiala, ki je milijone let čakal v zemlji na svoje rudarje. Predvsem je razveseljivo, da strokov/ijaki predvidevajo bogata naha- jališča ravno v tistem predelu, ki je v naši okrajni skupnosti najbolj zaostal in pasiven, to je na Kozjanskem. Pred- nost teh nahajališč je tudi v tem, da ležijo blizu prometnih zvez, predvsem pa je ta prednost pomembna za izvoz (proga Dunaj—Trst). Ob iistaiiontTi (iospodarske poslovne zreze v Celju 64 kmetijskih zadrug in 6 trgovskih podjetij se je že odloČilo, da se pridruži gospodarski poslovni zvezi s sedežem v celju Ob koncu junija t. 1. je bil v Celju ustanovni občni zbor Gospodarske po- slovne zveze, ki pa je bil preložen, ker smo pričakovali spremembo uredbe o kmetijskih zadrugah. Z novo uredbo, ki je 8. avgusta 1956 stopila v veljavo, so izdani predpisi o ustanavljanju, po- slovanju in združenju poslovnih zvez. Na junijskem ustanovnem občnem zbo- ru GPZ je bil že izvoljen upravni od- bor, ki je imel že nekaj sej in takoj začel s pripravami za dokončno usta- novitev Gospodarske poslovne zveze v Celju. V tem času se je že 64 zadrug prijavilo za vstop v poslovno zvezo. Prav tako pa so svoj vstop prijavili tudi delovni kolektivi Trgovskega pod- jetja OZZ Celje, Vino-OZZ, Mleko- OŽZ, Trgovsko podjetje Planina-OZZ, Kmetijski servis Celje in zadružno podjetje Obnova Žalec. S kmetijskimi zadrugami, kakor tudi s pridruženimi podjetji so že bile sklenjene osnovne pogodbe, s katerimi se regulirajo med- sebojni odnosi. Prav tako je upravni odbor na osnovi uredbe in navodil Glavne zadružne zveze sestavil pravila Poslovne zveze, ki so jih zadruge in priključena podjetja že prejela. kakšne bodo osnovne nalo- ge gospodarske poslovne zveze? Poslovna zveza je gospodarsko zdru- ženje kmetijskih zadrug, ki ima namen, da preko poslovnih organov s KZ skrbi za pospeševanje kmetijske proizvodnje ter uveljavlja socialistične odnose na vasi. PZ bo morala skrbeti predvsem tudi za boljšo organizacijo odkupa ter doseči v kmetijstvu vsestranski napre- dek. Kot takšna mora postati resnični organ kmetijskih zadrug ter posreden organizator kmetijske proizvodnje in blagovnega prometa. Že takoj v začet- ku leta bo morala stopiti v stik s pro- izvajalcem in mu zagotoviti, katere proizvode bo lahko odkupila. Vsekakor pa se bo PZ morala truditi, da bo vse proizvode, ki jih bo nudil proizvajalec na terenu, lahko odkupila in vnovčila. V načelu bo poslovala s KZ na od- prt račun, v nekaterih primerih pa bo nastopala tudi kot komisionar za kme- tijske zadruge. Pri takšnem pvoslovanju ustvarjene komisijske razlike bodo šle v dohodek kmetijske zadruge. Del teh razlik pa si bo pridržala PZ za finan- siranje skupnih objektov, katerih same kmetijske zadruge ne bi bile v stanju zgraditi. Na sobotnem ustanovnem občnem zboru GPZ so delegati sklenili, da se te komisijske razlike razdelijo tako, da dobijo KZ 60%, Gospodarska po- slovna zveza pa 40%. Zadržek tega od- stotka je za PZ pravičen in upravič- Ijiv, saj se bodo iz njega gradile grad- nje, od katerih bodo imele KZ največ koristi (Celjska mlekarna, sušilnica za sadje itd.). V ostalem bo celjska GPZ imela zelo odgovorno nalogo, saj so v njej vklju- čeni obrati (»Mleko«, »Vino«, »Planina«) s prav težko problematiko. Upravni od- bor bo izgubil precej časa, da bo sta- nje v teh podjetjih izboljšal tako v korist proizvajalcu kot v korist celjskih potrošnikov. Naloga PZ pa ne bo samo zalaganje kmetijstva z reprodukcijskim materia- lom, investicijskim in drugim blagom, odkup trgovine itd., temveč tudi oskr- ba mesta Celja in potrošniških središč s kmetijskimi proizvodi. Kot nam je znano, ta preskrba doslej pri nas ni bila najboljša. Zato pa od Gospodarske poslovne zveze pričakujemo, da bo s pomočjo organov ljudske oblasti, OZZ, Trgovinske zbornice in v tesnem so- delovanju vseh priključenih zadrug to stanje v najbližji bodočnosti izboljšala. delovni program gospodar- ske poslovne zveze za 1. 1956 Na ustanovnem občnem zboru GPZ jo bil delegatom predložen tudi okvirni delovni program za tekoče leto, ki je bil z odobravanjem osvojen. Gospodar- ska poslovna zveza bo odkupovala vse proizvode s kmetijskega področja pre- ko KZ in obratov GPZ. Gledala bo pri poslovanju na to, da bodo KZ v po- slovanju na odprt račun dobivale čim večjo komisijsko razliko. Pri odkupu bo zadrugam nudila vsestransko stro- kovno pomoč. S svojo odkupno politiko bo vplivala, da bo naša kmetijska pro- izvodnja čimprej prešla iz naturalne v tržno proizvodnjo. Pospeševala bo kmetijsko proizvodnjo onih pridelkov, ki so na tržišču najbolj iskani. Odkup bo vršila strogo po kvaliteti proizvo- dov, da bo s tem stimulirala one kme- tovalce, ki vlagajo več sredstev za kvali- tetnejšo proizvodnjo. Pri odkupu kme- tijskih proizvodov bo polagala posebno važnost na proizvode, ki jih je mogoče izvažati. V svojih obratih bo vršila tudi predelavo kmetijskih proizvodov. S premoženjem, ki ga poseduje, bo skrb- no gospodarila in gledala predvsem na pravilno razmestitev osnovnih in obrat- nih sredstev. Gospodarska poslovna zveza bo na prihodnjih sejah upravnega odbora te- meljito proučila gospodarsko problema- tiko obratov Mleko, Vino, Planina in dru- gih. Na osnovi analiz o gospodarskem stanju teh podjetij bo skupno z OZZ povzela pvotrebne sanacijske ukrepe. Da bi se problem odkupa in prodaje mleka v našem okraju zadovoljivo re- šil, smatra za potrebno, da bi se v oddaljenejših krajih kot so Lesično, Imeno, Konjice, Gornji grad, Šmarje in Slivnica pri Celju ustanovile pre- delovalnice za mleko. Kot prvo in naj- nujnejšo rešitev problema v celjski mlekarni pa smatra nakup pkasterizerja in separatorja. Finančna sredstva, ki jih bo ustva- rila Gospodarska poslovna zveza še v teku tega leta nameravajo uporabiti predvsem za zgraditev sadne sušilnice v Mestinju, za ureditev obrata Mleko, za zgraditev področnih manjših mle- karn in eventualno za zgraditev žga- nj arne, ki bi služila trgovskemu obratu »Vino« za predelavo odpadnega sadja, drož in sliv. Da bo Gospodarska poslovna zveza kos vsem nalogam, ki se pred njo po- stavljajo, bo nujno treba izboljšati tudi njeno notranjo organizacijo. Občnemu zboru so predlagali, da bi bilo pamet- no že z novim letom 1957 ustanoviti nov obrat »Prevozništvo«, ki bi delal pre- vozne usluge vsem v PZ vključenim obratom, kakor tudi vsem kmetijskim zadrugam. V ta obrat bi se vključila vsa prevozna sredstva, s katerimi se- daj razpolagajo prikljucepi obrati. Na ta način bo lahko prišlo 4o racionalnej- šega in boljšega izkoriščanja avtoparka. Osamosvojitev avtopark« pa bo brez dvoma vplivala tudi na ceno kmetij- skih proizvodov. Na ustanovnem občnem zboru so de- legati potrdili še 17-članskl upravni od- bor ter predlog predračurfr Gospodar- ske poslovne zveze. Za diMktorja Po- slovne zveze so izvolili tov, Struca, za predsednika upravnega odbčra tovariša Zvara za r>odpredsednika i>i tov. Hla- steca. 31. AVGUSTA 1956 — Stev. 35 3 STRAN Počitniške koloniie so okreoile zdravie mladine Kakor je znano, posvečajo sveti za zdravstvo in socialno skrbstvo ter ZB v Celju ppleg drugega veliko skrb or- ganizaciji počitniških kolonij za našo, šolsko in predšolsko mladino. V tesnem sodelovanjLi z okrajnim in občinskim svetom za šolstvo v Celju pošiljajo leto za letom stotine otrok na morje in v višinske kraje, da pospešijo njihovo telesno rast in okrepe njihovo šibko zdravje. Po zdravniškem pregledu in nasvetu se med sončenjem in kopanjem v morski vodi ali v bistrih potokih, ob redilni hrani in duševnem razvedrilu naša mladina telesno in duševno raz- vija ter vsa prerojena vrača v svoje domove. Poglejmo, kako je bilo v tem oziru letos poskbljeno v celjski občini. Številne prošnje mnogih staršev za sprejem njihovih otrok v počitniške ko- lonije pričajo, da so si pridobile dober sloves in da so zdravju mladine nadvse koristne. Poleg izdatnih denarnih sred- stev povzročajo take kolonije vzgoji- teljem mnogo skrbi in truda. S pod- ročja celjske občine je letos letovalo 537 otrok v treh do sedmih izmenah. V Počitniškem domu Bakarac so bile tri izmene po 82, 66 in 15 otrok; tretja izmena se bo vrnila 5. septembra. Ta dom je lastna ustanova celjske občine, ki že več let služi svojemu namenu. Le žal, da ga bo treba opustiti zaradi raz- vijajoče se industrije. V zameno za ta dom je svet za zdravstvo in socialno skrbstvo že iskal nadomestilo drugod. Posebna komisija je našla v Baški pri- merno zemljišče, ki ga je podarila ta- mošnja občina. Tu nameravajo zgraditi nov počitniški dom. Počitniški dom v Malinski oddaja v najem le del svojih prostorov in je v njih mogoče sprejeti le po 20 otrok na izmeno. Tu so se vrstile 3 izmene pred- šolskih in 4 izmene šolskih otrok, sku- paj 127. V Kranjski gori imajo v najemu vilo Olgo, kjer je letos letovalo 97 otrok po 23 do 26 v štirih izmenah. Med samostojne organizatorje p>očit- niških polonij spada celjski Mladinski dom Tončke Cečeve, ki vodi letovanje 15 šolskih otrok v lastni režiji v Po- čitniškem domu v Bakarcu. Odsek za počitniška letovanja pri svetu za zdravstvo in soc. politiko LRS je sprejel v svojo kolonijo Sekira ob Vrbskem jezeru 25 in v Schafbergu pri Dunaju 10 otrok iz celjske občine. Svet za zdravstvo in socialno skrb- stvo OLO Celje je sprejel v svoji ko- loniji Šmartno ob Dreti 12, v Bakru pa 3 celjske šolske otroke. Glede denarnih sredstev moramo omeniti, da delno prispevajo tudi starši, in sicer po socialni lestvici z nad 2000 din dohodkov na osebo, kar znaša od 500 do 6000 na otroka. Starši z dohodki izpod omenjene meje so oproščeni pri- spevka. Kakšni so celotni stroški? Ker še letošnji računi niso zaključeni, naj navedemo podatke za leto 1955. Lani je letovalo 1005 otrok in so v ta namen prisi>evali starši in vzdrže- valci 1,326.832, svet za zdravstvo in soc. skrbstvo 3,270.902 (proračun!), ostali (ZB, Zavod za soc. zavarovanje in dru- gi) pa 2,986.112 din; skupaj 7,583.856 din. Zanimiva je primerjava izdatkov v ko- loniji na enega otroka Bakarac 7512 din, Malinska 9525 din in Kranjska go- ra 10.580 din vštevši prevozne stroške. Zato je težnja po ustanovitvi lastnih počitniških domov, kjer so stroški naj- nižji. Veliko zaslugo za vzorno in požrtvo- valno delo v kolonijah ima naše tehnič- no osebje, večinoma iz dijaških kuhinj in domov. Največjo odgovornost pre- vzemajo prosvetni delavci kot uprav- niki in vzgojitelji, od katerih se ne- kateri že več let žrtvujejo za to delo, nekateri pa vodijo celo po 2 izmeni. V letošnjih kolonijah so prevzeli nase veliko odgovornost v Bakarcu: Born- šek Matilda (2 izmeni), Milosavljevič Marija, Piano Anica (2), Sadar Angela, Stanič Janko, Strašek Majda in Špa- capan Bogomil; v Kranjski gori: Lo- čičnik Hermina (2), Ravtar Ema in Ža- gar Milena; v Malinski: Bregar Tone, Horvat Albina, lic Ela, Kem Marija, Kos Marija, Luzner Bojan, Milovanovič Staša, Ocvirk Petrina, Travnar Cveta in Volferl Marija. Poleg njih so sodelo- vali še študentje ter dijaki gimnazije in učiteljišča. Ozrimo se še na organizacijo počit- niških kolonij, ki sta jih izvedla v last- ni režiji Tajništvo za socialno skrbstvo OLO Celje in Okrajni odbor Zveze borcev. Tajništvo je organiziralo zdrav- stveno kolonijo v dveh izmenah v Ba- kru za 98 in višinsko kolonijo v dveh izmenah v Šmartnem ob Dreti za 94 otrok. Republiškega letovanja v Av- striji je bilo deležnih v Sekiri ob Vrb- skem jezeru 89 in v Schafbergu 30 šol- skih otrok, skupaj torej 311. Veliko kulturno in zdravstveno-vzgoj- no skrb je posvetil partizanskim siro- tam Okrajni odbor Zveze borcev v Ce- lju, ki je organiziral letovanje v dveh izmenah v Kostanjevici na Krki in ta- borjj/enje v treh izmenah 287 partizan- skim sirotam. V istem času sta v Žu- ženberku letovali dve izmeni 87 otrok. V zdravstveno kolonijo OLO Celje je zveza poslala 38 svojih otrok. V višin- sko kolonijo v Smartnem ob Dreti pa je bilo sprejetih 9 partizanskih sirot. Izrednega vzgojnega in zdravstvenega pomena so bili tudi počitniški pohodi mladine, ki jih je organizirala in vzdr- ževala organzacija ZB. Pohoda v Av- strijo se je udeležilo 61, po Koroškem 21 in pohoda na Pohorje 26 šolskih otrok. Po 11-dnevni hoji so ti otroci še 10 dni letovali v Letušu. Organizacija ZB je sodelovala tudi s Počitniško zve- zo in tako omogočila krožno potovanje 33 partizanskim sirotam. Glede vzdrže- valnih stroškov je treba pripomniti, da je Glavni odbor ZB prispeval za vsa- kega otroka po 4000, občinski odbori ZB pa po 2300 din. Velika socialna skrb in požrtvoval- nost, brezhibna organizacija in smotr- na povezava med organizatorji počit- niških kolonij, so omogočile tako veli- kemu številu mladine zdravja in užitka polne počitnice. Letos je bila prvič izvedena veliko- potezna akcija za letovanje vajenske mladine. Posebna okrajna komisija za letovanje vajencev je omogočila leto- vanje okrog 300 vajencev v Rovinju v štirih izmenah. Natančneje bomo o tem letovanju poročali, ko se bo vrnila zad- nja izmena. Uspeh letošnjih letovanj mladine je nadvse razveseljiv. -nik Poluisha osnovno šola po holovdaciji Po razpisu Republiškega gradbenega inšpektorata so dne 16. avgusta izvršili tehnični pregled dokončanih gradbenih in obrtniških del na osnovni šoli »Fran- ca Kranjca«, ki je bila odprta lansko jesen. Ta pregled ali kakor mu pravi- mo tudi kolavdacija, je ugotovil vse dobre lastnosti pa tudi nekatere po- manjkljivosti lepe šolske zgradbe, na katero smo lahko ponosni. Graditelju »Savingradu« se je s po- močjo svojega tehničnega osebja in s pomočjo gradbenih inženirjev Franca Čuka in Zivomira Milovanoviča še med gradnjo posrečilo odpraviti nekatere pomanjkljivosti projekta samega, zgrad- bo samo pa dovesti do lepje arhitekton- ske ustvaritve. Na zgradbi komisija ni našla bistvenih napak, kar je gradi- telju v čast in ponos. Večje število na- pak pa je bilo ugotovljenih pri instala- cijah in obrtniških delih. Le-te pa iz- virajo iz različnih okolnosti,-ki so ovi- rale delo, deloma zaradi pomanjkanja materiala med izvajanjem del, deloma zaradi pomanjkljivih načrtov. Pleskar- ska dela so utrpela škodo in napake za- radi vlažnosti svežega in mokrega zi- dovja. Vse to nas opominja naj bi v bodoče malo potrpeli s časom, da bi bilo delo čim solidnejše. Marsikje moti tudi površnost izdelave, toda vse to se bo dalo popraviti v roku in po navo- dilih, ki jih navaja komisijski zapisnik. Kljub temu se moramo dotakniti še nekaterih nevšečnosti. Pri pregledu ne- katerih, zlasti spodnjih prostorov, je udarjala v oči še močna vlaga tal in zidov, vsa okna pa so bila hermetično zaprta. Navzoči upravitelj šole je opra- vičil to stanje s svojo odsotnostjo, ker še vedno stanuje na Teharjih, čeprav so se njegovega stanovanjskega vpra- šanja lotile vse krajevne politične or- ganizacije in poslale stanovanjski ko- misiji svoje zahteve. Šola brez stalnega čuvarja in nadzorstva bo povzročala družbi vedno več skrbi in škode. V Velenju so s prostovoljnim delom napravili za 6,5 milijonov vrednosti Grem proti Velenjskemu jezeru. As- faltna cesta. Levo ob njej mrgoli rok. Urejujejo igrišče za telovadbo. Kami- oni brnijo in dovažajo pesek za peskov- nike. Tudi igrišče za najmlajše je že urejeno. Malo niže pravkar nasipavajo rdeč leš na rokometnem igrišču in igri- šču za odbojko. Na stadionu so zgo- tovili progo za teke in prostor za mete. Še malo naprej — glej, cesta, ki vodi okrog jezera, je že dokončana. V Hra- stovec vodi. Da, tod je tekel znoj. V nedeljo so veselo zaplapolale zastave v poletnem soncu in zdelo se je, kot bi pravile: »Prva faza delovnih akcij je končana!« V letnem gledališču pri Velenjskem je- zeru se zbirajo rudarji, nameščenci in drugi — vsi, ki so sodelovali v veliki delovni akciji. Oder letnega gledališča je lepo okrašen. Zastave, cvetje, godba, tamburaški orkester in nagovori. Zbo- rovanje pozdravi sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Celja tov. Franc Simonič. V klenih besedah očrta pomen, ki ga ima prostovoljna akcija v Velenju za sam kraj in okolico. Mi- sel, da si bomo z lastnim trudom in znojem najprej zgradili lepšo bodoč- nost in nesebično tovarištvo, ki se kre- pi v skupnem delu. Ploskanje in burno odobravanje. Nato nekaj suhoparnih številk, ki pa vendarle dosti povedo. Od 31. julija do 24. avgusta so Velenjčani napravili 18.251 prostovoljnih delovnih ur. Ce prištejemo zraven še prevoze in vse ostalo, potem je vrednost vseh oprav- ljenih del že do sedaj kar šest milijo- nov in pet sto tisoč dinarjev. Prosto- vojlnega dela se je udeležilo 70 odstot- kov vsega prebivalstva. Odstotek je za- dovoljiv. Točke tamburaškega orkestra in mladinske godbe so prijetno izpol- njevale celotni program. Prva faza prostovoljnega dela je za- ključena. Otroci se že veselijo na dveh novih otroških igriščih, kjer so gugal- nice, vrtiljaki itd. Telesna vzgoja bo še močneje zaživela na zelenih in rde- čih tleh novih igrišč. V nedeljo, 2. sep. bodo nadaljevali s svojim prosto- voljnim delom. Pričeli bodo z regulacijo Pake. Ne bo več poplavljala in uniče- vala razsežnih površin in delala mili- jonsko škodo. Da, Velenje dobiva novo, prijaznejše lice. Na trdnih osnovah, prepojenih z znojem delavcev, bo zraslo moderno mesto. Prostovoljna delovna akcija ima širši pomen. Naj bo svetal zgled, ko- liko lahko v prostem času ustvarijo pridne roke. V tej veliki akciji so se krepili medsebojni odnosi, ki so osnova socialistične vzgoje. Človek človeku — brat bratu. Temelji, ki bodo edini na- rekovali mir v svetu, pri nas pa čim- prejšnjo ustvaritev socializma. Ura je poldne. Vse je končano. V smrekovem gozdiču se krepčajo z ma- lico. V rahlem vetru še vedno plapo- lajo trobojnice, znanilke prve velike delovne zmage. V. Š Veseli obrazi na igrišču Poletni dan na atenski akropoli 19SG »Jaz nisem nikdar bil prenapet prijatelj grškega božanstva... a ko stojiš pred temi zidovi, stebri in po- dobami, se ti vendar oživi fanta- zija ...« Jurij Subic, 1879 Po leksikonih je atenska Akropola (akropola pomeni dobesedno trdnjavo na gričku) griček sredi atenske nižine z najstarejšo trdnjavo starih Aten in ne- koč njihov najsvetejši kraj. V svoji zgodovinski preteklosti je bila Akro- pola reprezentativno središče državnega kulta, v prvi vrsti atenske zavetnice boginje Atene. V arhitektonskem in ki- parskem pogledu predstavljajo njeni več ko dvatisočletni ostanki vrhunec starogrške klasične umetnosti. Brezplačni prospekti atenskega na- cionalnega turističnega urada (Office national du tourisme) pa omenjajo Akropolo v sklopu ostalih grških an- tičnih znamenitosti kot posvečen skal- nat grič, na katerem dominira, kot naj- bolje ohranjeni temelj, Partenon — sve- tovna arhitektonska mojstrovina. Po- drobnejša zgodovina in opis je prepu- ščena raznim avtorjem bolj ali manj zajetnih vodičev, izdanih v domala vseh evropskih jezikih, tudi v srbskem. Tak vodič seveda ni več brezplačen. Naj- skromnejši velja 20 drahem, to je naših 400 din, če dobite drahmo za 20 din ... In tu se začne poglavje o atenski Akro- poli, kakor jo doživlja turist. Današnja Akropola, ki po zaslugi ar- heologov — profesionalcev in amaterjev vemo, kako je zgledala v sivi davnini, ni samo ena največjih privlačnosti v arheološkem smislu, marveč po zaslugi njenih restavratorjev in grške trgovske žilice tudi v turističnem. Zato ne mine dan, da bi se na tem skalnatem gričku, ki kraljuje nad sodobnimi Atenami, ne slišali razen grškega še vsaj trije tuji jeziki. Seveda, današnja Akropola je dostopna in odprta širšemu svetu kot pa za blestečih Periklejevih časov (v stol. pr. n. št.), toda ne miloščinarskim božjepotnikom, temveč turistom, ki zmorejo v njeni sodobno urejeni porti odšteti prvih 5 drahem. In, Akropole ni mogoče zapustiti brez spominka na njo. Razglednice, Homerjevi in Apolonovi kipci, obeski, nakit, krožniki z dnom, ki ga izpolnjuje njena podoba, mini- aturne amfore itd. itd., nepregledna pi- sana množica vrednih in nevrednih re- či, se ponujajo v ta namen. Ena reč stane vsaj 15 drahem in ena reč je pre- malo, ker — sorodstvo je številno. Tudi Pogled na Akropolo tisti, ki prihajajo z leico okoli vratu, se vdajo temu ali onemu izmed armade zgovornih brzofotografov, ki postajajo v senci častitljivih marmornatih blo- kov: v 5 minutah 2 dobri fotografiji — 10 drahem... Ker se pa ob vodi na Akropoli ne morete odžejati — atensko sonce tudi njej-ne prizanaša — (kar po- mislite: 36« v senci!), bo treba ob nje- nem vznožju nadaljnjih drahem za por- tokallado — nenadkriljivo grško limo- nado. — Od Akropole danes živijo vsi sloji: od branjevca, trgovca, obrtnika, industrij- ca do intelektualca. Da, to so obresti za zlato in denar, ki ga je svoj čas modri Periklej iztirjal od Atencev za postavitev Akropole. Toda, šalo ob stran! Atensko Akro- polo si je vredno ogledati. To je skal- nat, do polovice z borovci zasajen grič, visok približno kakor naš Aljažev hrib, le da z dokaj večjo površino na vrhu. Na grič, tik p^red vhodom v Akropolo je speljana široka, moderna cesta, ki jo še spopolnjujejo in zboljšujejo. Vstop je mogoč le z vstopnico. Zato skrbi po- sebna turistična policija, ki opravlja tudi službo informatorja. S temi mi- ličniki brez orožja se lahko sporazu- mete v vseh svetovnih jezikih. Njih oko vas hkrati budno spremlja, da ne sto- pite na katerosibodi posebej zaščiteno stopnico ali da ne ovekovečite svojega imena na posvečenih zidovih. Partenon — boginji Ateni posvečeno svetišče. Aki-opola, v kateri so očitni sledovi raznih arhitektonskih sprememb osnov- nega načrta, ki so nastajale v času gradnje, še v večji meri i>a sledovi be- nečanske in osmanske okupacije, deluje kljub svojemu razsulu še vedno veli- častno. To, pred čemer se z občudova- njem ustavlja povprečni turist, so Pro- pileje — mogočen stebričast vhod, desno od njega — mali hram Zmage, v no- tranjosti boginji Ateni posvečeno sve- tišče Partenon, delo kiparja Fidije (V. stol. pr. n. št.) in sodelavcev, levo od njega — gledano proti njegovemu sil- nemu pročelju — Erehtejon, atenskim herojem posvečeno svetišče z zname- nitimi kariatidami (kariatida = kip ženske kot steber). Ostali kameniti ostanki skrivajo nestrokovnjaku težje opazno sled še drugih objektov antič- ne Akropole. Na vzhodni strani Akro- pole, pod Partenonom, zidajo akropol- ski muzej. Ze po zunanjosti, posebno pa še po deloma že ure j ni notranjosti, obeta biti arheološki muzej prve stop- nje. Z Akropole se nudi tudi krasen razgled na Atene in okolico, kar je seveda tudi šteti med akroi>olske turi- stične privlačnosti. Na južnih obronkih akropolskega gri- ča stoie ostanki v 4. stol. pr. n. št. zgrajenega Dionizovega gledališča, levo od njega pa še danes uporabnega ode- ona — koncertnega gledališča, ki so mu bili avtorji Rimljani iz srede 2. stol. pr. n. št. Oboje vzdržujejo in ohranjujejo v vsej možni urejenosti, vendar učin- kujeta na turista mnogo manj, ker se je občudovanje izčrpalo ob sami Akro- poli. In kaj bi mogli reči ob slovesu? Na misel prihajajo Rodinove besede iz nje- gove oporoke častilcem lepe umetnosti: Izročilo je, ki nam brani, da bi se slepo podvrgli kateremu koli mojstru. Z BELEZNICO PO TABORU Nekaj bežnih vtisov s iV. zieta tabornilcov Ko smo se pripeljali v Kumrovec, v majhno vas v Hrvaškem Zagorju, smo že od daleč zagledali morje šotorov. Raznih barv. Modrih. Svetlordečih. Si- vih. Temnorjavih. Avto je zavil s ceste proti taboru. Hrk ... tras ... fiuuu ... avto se je ustavil. Zavore so neusmi- ljeno zacvilile. Stegujem se čez streho kamiona, da bi videl, zakaj se je prav- zaprav ustavil. Na levi ob poti je šotor pred katerim piše INFORMACIJE. Ob avtu stoji majhen tabornik z rdečo pa- lico: STOP. Taborniška milica. Avto ne sme naprej. Ni dovoljeno — pojasnjuje mali. Voznik se razburja. Avto zabmi, toda mali divje pomaha s palico: »Ni dovoljeno. STOP!« »Kekec, se že spet zabavaš?« od ne- kod smeh. Prisrčen smeh. Morali smo kloniti. MORJE BLATA Hodim med šotori. Cof... čof... cmok... klok ... kiok... vedno ista pesem. Cap. Velika zamazana žoga se je zasidrala v luži pred menoj. Rjava brozga je kapljala po hlačah ... Tabor- niki pristopijo. Niso mislili, da bo tako hudo. Sicer ^a je vsega kriv ta presneti dež. »Plavali smo. Dva dni,« pojasnjuje fant s čmfmi lasmi, ki se nožka na deski pri fVetlordečem šotoru. Potem jih posede še nekaj okoli mene. Pogo- varjamo se o njihovem življenju v ta- boru. O vsem. Največ pa o vremenu, ki jim je prekrižal precej načrtov. »Hej, e^^conom!« je zaklical fant, ki je že ves čas vztrajno nožkal. »Povej, kako je bilo, ko so sinoči zaplavale štruce po brozfU« Smeh in vzkliki. Fant jezno zamahni z roko in izgine za šotorom. »No, bom pa povedal jaz,« se oglasi fant, ki je sedel v ozadju. »Videl sem; rečem vam: vse sem videl. — Ne gre in ne gre ... godrnja ekonom, ki ,se pre- bija z dvema štrucama kruha po blatu in opleta kot baletka. Nekaj korakov pred njim so noge odpovedale pokor- ščino nekomu drugemu, da je čofnil v sočno blato in pomolil vse štiri od sebe. Ekonomu se je zdelo to silno du- hovito. Pozabil je na vso resnost in dostojanstvo, ki se spodobi za ekonoma. Zakrohotal se je, pozabil na svojo stabilnost, in hip kasneje je bilo slišati le frk... čof... in ekonom je pristal z obema štrucama v mlaki. Zresnil se je, pobral in začel brisati kruh. Zbrali smo se okrog njega in nekdo je dejal: »Ti, ta kruh je zanič. Daj ga v pomije.« Ekonom je obrisal roke v hlače in ga zavrnil: »Nič ne de, kar dober bo, saj je ,špeh' tudi tak .. « Zasmejali smo se. Počasi sem odšel med šotori. MED PLATNENIMI STREHAMI Danes sije sicer sonce. Toda to je samo slaba tolažba. Za hribom se že spet zbirajo oblaki. Bo spet dež? To je bilo vprašanje, ki je mučilo marsika- terega tabornika. Dolge vrste šotorov. Tu in tam med njimi igrajo odbojko. Ponekod poležavajo na pogradih. Iz šo- torov gledajo noge. Ponekod dolge in suhe. Nemirno opletajo po trati. Za ti- stim velikim šotorom gruča fantov in deklet. Krilijo z rokami in kričijo. Kdo ima prav? Najmlajši taborniki so naj- bolj neugnani. Povsod jih je polno. Tu- di tam, kjer bi jih bilo najmanj treba. Ura se bliža deseti. Malica. Narod je navalil proti šotoru, kjer maže Majda kruh z marelično marmelado. »Na, tu imaš, Majda,« ji pomoli Ma- tevž nekaj pod nos, ona pa vsa za- mišljena že drži nož nad dopisnico, ki jo je dobila s pošte, da jo bo namazala. PRI CELJANIH — SLOVO Spet križarim med šotori. Pri zlet- nem gospodarstvu, kjer je bilo blato najgloblje in najbolj mastno, srečam sredi najbolj mlaskajoče poti fanta, ki je nesel v rokah precejšnje bruno. Toda ravnotežje je sila relativna stvar. Spo- drsne mu in hip nato je že obsedel zelo prepričljivo v luži. Vzelo mu je sapo, toda trama ni izpustil. Počasi si je na- tančneje ogledal položaj, nato pa je spregovoril eno samo besedo: »Fakat!« Nasmehnil sem se in odšel po poti. Ustavil sem se pri šotorih, kjer je pi- salo TABORNO VODSTVO. Za njimi so imeli postavljene svoje šotore Ce- ljani. INFORMACIJE. Tu je služba raz- porejena noč in dan. Dajejo informa- cije, prodajajo spominske značke, za- stavice itd. Nekateri si že želijo domov. »Zbit sem,« pravi nekdo. »Zelo racj de- lam, toda včasih me kar sredi dneva premaga spanec.« Se malo posedim. Po- tem povedo še to in ono, da so veliko delali in da je še mnogo dela s po- spravljanjem tabora. Res, vse je treba urediti. Počasi se poslovim. Nekje daleč za nami ostaja morje raznobarvnih plat- nenih streh, morje, ki bo jutri splah- nelo ... (»Nekaj misli in idej iz »Zletnega po- ročevalca«.) STRAN 4 31. AVGUSTA 1956 — SteT. 35 ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Drevesnica ,Nirosan' uresničuje upe mnogih sadjarjev Spričo izredno dobre sadne letine v lanskem letu so sadjarji pričakovali, da bo letos v našem okraju manj sadja. Na splošno bi morda to pravilo veljalo, prav gotovo pa ne bo veljalo za nego- vane mirozanske sadonosnike, ki se tudi letos šibijo pod obilnimi plodovi. Posledica zapovrstne tako dobre sadne letine je dobro strokovno vodstvo (upravnik Mirozana je tovariš Korbar, priznani sadjar) in prizadevnost celot- nega kolektiva. V tem letu so sadno drevje škropili kar petkrat, vsem de- blom pa pognojili z hlevskim gnojem in dodatnimi gnojili. Izredno lepa sadna letina jim bo stroške in trud dvakratno povrnila. Ponos Mirozana pa je predvsem nova drevesnica, ki jo lahko prištevamo med najlepše v našem okraju. Letos je bilo kar 49.000 divjakov cepljenih (hrxiške, jabolka, slive, kutina in pritlično sadje). Setvišč (kjer iz semena, vzgajajo div- jake) imajo okrog 36 arov in računajo, da bodo na tem kompleksu lahko vzga- jali dovolj divjakov za lastne potrebe in za prodajo. Imajo pa predvsem žlahtna jabolka in hruške. Morda še v tem, prav gotovo pa v prihodnjem letu predvidevajo skrčiti gozda za kakih 11 ha. Na poseku bodo predvsem sortimenti jabolk, hrušk, bre- skev, malin in jagod. Prav tako pred- videvajo v najbližji bodočnosti melio- racijo 12 do 14 ha zemljišča. Mirozanski sadovnjaki imajo lep sadni izbor. Od starih jablan imajo največ damasonskega in boskopskega kosmača, dosti kanad, mošancev in bo- bovcev. Novi nasadi pa so že posajeni po sadnem izboru, ki je predviden za celjski okraj. Na posestvu Mirozan so uvideli tudi potrebo po gojitvi ribeza. 2e lani so iz Avstrije uvozili preko 3000 prvovrst- nih, visoko selekcioniranih sadik črnega ribeza in jih posadili na 3 hektarjih. Letos bodo te nasade povečali še za 3 ha in uvozili kakih 8000 sadik. Tako računajo, da bodo prihodnje leto že lahko z domačimi sadikami črnega ri- beza krili vse potrebe okraja. Poleg ribeza 'jodo gojili tudi debe- loplodne jagode. Doslej so z njimi po- sadili že 70 arov. Računajo, da bodo lepe jagode kot pi-vi,spomladanski plo- dovi našle dovolj kupcev. Iz Ponikve Aktiv mladih zadružnikov so usta- novili letos aprila na pobudo zadruž- nikov. Kljub kratkemu obdobju so do- segli mladi prav lepe uspehe. Od za- druge so dobili za svoje delo zemljo in umetna gnojila. Sedaj že delajo poiz- kuse za posamezne pjosevke. Priiredili so več strokovnih predavanj, na katerih je bila zadovoljiva udeležba. Preteklo nedeljo so organizirali tek- movanje koscev in grabljic. Sodelovalo je 16 koscev in precej grabljic. Zma- govalci so prejeli praktična darila, ki jih je pripravila poniška kmetijska za- druga in državno posestvo Slom. Mnoge šole bodo dobite težke tisočake za borovnice Borovnice — ta zdravilni gozdni sa- dež — navadno vsako leto lepo obrode. Vendar pa prejšnja leta teh naravnih dobrin nismo znali dobro izkoristiti, saj je na nekoliko bolj neprehodnih pre- delih na stotine kilogramov borovnic ostalo neobranih. Ko so borovnice za- čele odkupovati kmetijske zadruge in ko so jim iz leta v leto cene naraščale, so se ijudje začeli bolj zanimati zanje. Zadnja leta so to nalogo v glavnem prevzele šole, ki so organizirale kar množično obiranje borovnic. Pridne ro- ke otrok so letos nabrale izredno dosti borovnic in mnogo pripomogle k uspeš- nemu odkupu. Tako je okraj Celje to leto odkupil 240 ton borovnic — to se pravi več kot je lani šlo iz našega okraja vsega sadja za izvoz. Naše šole bodo z denarjem, ki so ga dobile za borovnice nabavile knjige in potrebna učila. Največjo vsoto bo baje dobila štorska šola, ki je nabrala največ bo- rovnic. Uspešno delo vitanjskega aktiva mladih zadružnikov Aktiv mladih zadružnikov v Vitanju, ki so ga ustanovili pred tremi meseci, je v kratkem času svojega obstoja po- kazal takšno delavnost, ki je lahko za vzgled tudi starejšim zadružnikom. Vseh 37 članov se je junija udeležilo velike parade mladosti v Celju s pri- kazom »pohorska godba«. Nekaj dni kasneje so organizirali tečaj za košnjo z motorno kosilnico, ob nedeljah pa so organizirali tečaj za škropljenje proti krompirjevi plesni in koloradskemu hrošču. Člani aktiva so si skupno ogle- dali pašnike na Rogli, ki so zadružni. Pomenili so se, kako se morajo vzdrže- vati, čistiti in gnojiti. Dve zadružnici sta se udeležili tečaja za vkuhavanje v Celju, nato pa sta takšen tečaj vo- dili tudi v Vitanju. Dve mladinki aktiva mladih zadruž- nikov sta se udeležili tudi delovne ak- cije, kjer sta bUi pohvaljeni kot naj- boljši brigadirki. S pomočjo OZZ v Ce- lju so organizirali filmsko predstavo s kmetijsko poučnimi filmi, na katero so povabili tudi starejše. Organizirali so tudi ekskurzijo na Srednjo kmetijsko šolo v Maribor, v kratkem pa bodo so- delovali na razstavi svoje zadruge, kjer bodo med drugim razstavljali tudi svo- je pridelke. Pozimi se nameravajo vpi- sati v kmetijsko-gospodarsko šolo, da bodo tako še bolj utrdili svoje znanje. Pri svojem delu pričakujejo mladi vi- tanjski zadružniki več razumevanja pri upravnem odboru kmetijske zadruge, da bodo lahko še uspešneje nadaljevali s svojim delom. J. B. Lep pridelek plantažnih malin Kmetijske zadruge v Zgornji Savinj- ski dolini — pa tudi zasebni proizva- jalci — so že prišli do prepričanja, ka- ko donosno je gojenje plantažnih malin. Zato je za to vrsto jagodičevja vedno več zanimanja in je pričakovati, da bo- do prihodnje leto v teh predelih močno razširili plantažne nasade malin. Niso bili redki primeri, da so nekateri pri- delovalci iz gornjegrajskega področja letos na eni sami sadiki nabrali preko 1 kg malin. Tako lepa malinska letina je dala spodbudo tudi sesednim kme- tom, ki se doslej za maline niso kdo A'e kaj zanimali. Plantažni nasadi malin so v glavnem že obrani, nadaljuje pa se še obiranje gozdnih malin, ki kažejo tudi kar lep donos. Plantažnih malin smo letos v našem okraju odkupili 15.000 kg. Od tega pridelka je OZZ odkupila okrog 70 odstotkov, 30 odstotkov pa podjetje Slovenija-Sadje. Žlahtne maline je imela predvsem Gornja Savinjska do- lina, medtem ko je v drugih predelih (Kozjansko in drugod) bil pridelek ne- koliko manj kvaliteten zaradi spomla- danske pozebe. Gozdnih malin je bilo doslej odkupljenih 160.000 kg. Te ma- line odkupujejo poleg Okrajne zadruž- ne zveze tudi druga podjetja. Nov planinski dom na Menini planini Menina planina je zelo privlačna pla- ninska točka. Tri ure hoda iz Bočne ali Gornjega grada in že si na vrhu, kjer je lep razgled na Savinjsko in Zadre- ško dolino, lepo pa se vidijo tudi Sa- vinjske Alpe. Med drugo svetovno voj- no je bila Menina zatočišče partizanov, od koder so brigade odhajale na vse strani Slovenije. Tod okrog je tudi mnogo partizanskih grobov. Kakšnih večjih planinskih postojank na Menini ni bilo. Le majhno zavetišče, katerega je oskrbovalo PD Gornji grad, ni več odgovarjalo velikim potrebam. Planinsko društvo je zato sklenilo zgraditi nov planinski dom. Leta 1954 so začeli iz nič, vendar pa pridne roke planincev in dobra volja sta premagala vse težave. S prostovoljnim delom so začeli sekati les, napravljati kamenje in pesek, deske in opeko pa so nosili iz doline. Za finančno pomoč so zapro- sili Planinsko zvezo Slovenije, ki jim je pomoč 2,000.000 din tudi odobrila. Pomoč so dobil tudi od Turističnega društva. Gozdne uprave in Lovske dru- žine Gornji grad. Po dveh letih prid- nega dela je planinski dom v zaključni fazi in bodo jeseni sp>odnji prostori že gotovi. Ko bo dom popolnoma gotov, bo imel šest sob s 30 posteljami in skupno l^ežišče za 70 oseb. Tako bo dom s svojimi lepo urejenimi prostori nudil streho in gostoljubnost kar sto planin- cem in turistom. Pri planinskem domu je razhodišče na najbolj razgledne točke, na Savnice in Vivodnik (1505 m, eno uro) ter k Jespi (jama z ledom, 20 min.). Tudi za ljubi- telje zimskega športa ne manjka te- rena. Blizu doma so zelo lepi tereni za vsakovrstni planinski smuk. Kar pa bo pri domu najzanimvejše, je elektrika na veter. Tako je Planinsko društvo Gornji grad lahko ponosno na svoje delo in uspeh, planici pa so jim hvaležni, ker so jim na tako lepem mestu postavili zavetišče. Franček Stiglic V MAKEDONSKI KALIFORNIJI Ze dolgo sem v sebi gojil željo, da bi nekoliko pobliže spoznal najjužnejši del naše države, Makedonijo. Nisem imel namena obiskati katero koli mesto v tej republiki, ker mesto je bolj ali manj i)odobno mestu, pa najsi je to v Sloveniji ali Makedoniji. Bolj me je zanimalo življenje makedonske vasi, o kateri sem slišal že toliko nasprotu- jočih si mnenj, da nisem vedel, komu in kaj verjeti. Pa se mi je letos ponu- dila prilika in odločil sem se, da pre- merim razdaljo 1106 kilometrov od Zi- danega mosta do Gevgelije in obiščem vasi, ki leže tik ob grški meji, na jugu Makedonije. Moja pot je bila vseskozi zanimiva in prijetna. Ob pol 5 zjutraj sem prispel v Gevgelijo. Sonce je že močno pri- pekalo. Potnikov je bilo malo, ker so že v Titovem Velesu skoraj vsi izstopili. Zaskrbljeno sem se obrnil okoli sebe, kje bom zagledal svojega kolego, ki me je bil povabil, naj obiščem Makedonijo. Kmalu mi je prihitel naproti; objela sva se in si stisnila roke. Ljudje so naju radovedno gledali in takoj se nama je pridružil nek moški in me v makedon- ščini začel spraševati, od kod sem, kam pojdem in koliko časa se bom zadržal v Makedoniji. Bil je čisto neznan člo- vek, preprost kmečki možakar, a z na- ma domač, ko da bi se že ne vem kako dolgo poznali. Od Gevgelije do vasi Bogdancev je deset kilometrov, avtobus od tod pa vozi šele ob pol treh popoldne. Zato je prišel Sande Bardarovski, kakor je ime mojemu prijatelju, na postajo po- me z oslom. Osla še nikoli v življenju nisem jezdil, saj jih pri nas v Slove- niji ni. »Ke se kačiš na magare?« me je vprašal Sande. Zdelo se mi je malo smešno, a se nisem nič obotavljal. Na- redil sem se domačega in sedel na sa- mar. Ljudje, ki so naju srečavali,. so me radovedno gledali. Menda sem bil zelo smešen na oslu v kamgarnasti obleki, s kravato in sončnimi očali, pa še dežnim plaščem preko samarja. A mene to ni nič motilo, saj sem prišel v Makedonijo s tem namenom, da bi spoznal, kako žive ljudje na vasi, pa sem se moral že kar skraja prilago- diti na njihov način življenja. Sicer pa sem kmalu videl, da je v Bogdancih, pa tudi v vsej ostali Makedoniji, osel glavno prometno sredstvo, človeku ve- dno pri roki, za vsako potrebo. Cez četrt ure ježe od gevgelijske po- staje, sva prišla do lesenega mostu pre- ko Vardarja. Velik betonski most, ki je stal poleg sedanjega, so Nemci tik pred kapitulacijo razstrelili. Ko sva prešla reko, mi je dejal Sande, da ima- va še deset kilometrov do vasi. Osla sta stopala počasi, enakomerno, pa če bi ga še tako naklestil, bi ga ne spravil v dir. Ob cesti se na vse strani razprostira polje. Tu in tam je nekaj majhnih gri- čev, a malo. Obsajeni so z vinsko trto, gozdov pa skorajda ni. Na tisoče hek- tarjev zemlje, prhke in rodovitne, ob- krožajo planine, ki jim pravijo doma- čini Kukuš, za njimi pa se vidi na eni strani Šar planina, na drugi pa Bela- sica. Takoj sem opazil velike murvine nasade, vmes pa rastejo figova in ma- relična drevesa. Vinska trta je nizka, grmičasta, a vzorno negovana. Pone- kod imajo nad vinogradi kar celo žič- nato streho, izpod katere je viselo že napol zrelo grozdje. Čeprav sva bila zgodna, je bilo na njivah vse polno ljudi, ob cesti pa so se pasli osli, na katerih so prijezdili njihovi gospodarji na delo. Mnogi so obirali tobak, drugi spet papriko in pa- radižnik, tu in tam pa so orali z maj- hnimi kravami, podobnimi bosanskim bušam. Sam nisem niti opazil, a me je Sande opozoril na lesen plug, s ka- terim so orali. Navadno j^ oral en »ai« moški. Za naše ix>jme zemljo zelo sla- bo obdelajo, niti je ne gnoje, a rodi obilno, da se človek ne more načuditi. Le tam, kjer posade papriko, včasih pognoje nekoliko z umetnim gnojilom. Toda zato so ljudje vseno zelo zapo- sleni, saj kulture, ki jih goje, zahtevajo od ljudi nege in obilo dela. Malo prej kot v dveh urah, sva »« približala vasi, ki je, kot sem zvedel, največja in najbogatejša vas v Make- doniji. Inž. Panovski mi je dejal, da ji pravijo nekateri kmetijski strokor- njaki makedonska Kalifornija. Da to drži, sem se še istega dne prepričal. Vas Bogdanci šteje preko štiri tisoč prebivalcev. Hiše so nizke, a vsaka ima najmanj dve sobi in kuhinjo, ne tabo kakor v Šumadiji v Srbiji, kjer se v eni sami sobici stiska številna družina. Hiše so na zunaj in znotraj lepo po- beljene in popleskane, da se v njih človek zelo prijetno počuti. Tla v hiši so pogrnjena s preprogami, prav tako polovica sten. V vasi imajo osnovno šolo, nižjo gimnazijo, štiri trgovine iri vsemogoče obrtne delavnice, od kotlar- ske do ščetkarske. Vendar se ti obrtni- ki ne morejo preživljati samo z obrtjo. Vsak ima še nekoliko zemlje, na kateri goji paradižnik ali papriko, tobak, riž ali sviloprejko. Večina prebivalcev je pravoslarne vere, nekaj malega je tudi katoličanoT, muslimani iz te vasi pa so se popol- noma izselili v Turčijo. Ko sva jezdil« skozi vas, mi je Sande pokazal zanimi- vo pravoslavno cerkev, ki je zgrajen« napol v zemlji, da tako ni vzbujal« preveč pozornosti pred Turki, ko so še vdirali na makedonsko ozemlje. Marsikdo izmed Slovencev misli, d« so Makedonci oblečeni slično Srbom, da nosijo opanke in šajkače. A ni tako. Kar je pravih Makedoncev, se obla- čijo prav tako kakor mi, pa najsi bo io na vasi ali v mestu. Se posebno čedno so oblečena dekleta, ki prav v Bog- dancih slove kot zelo lepa. Ker je čisfe blizu vasi grška meja, se to pozna tudi v njihovi govorici. Govore dialektično makedonščino, pomešano z mnogimi gr- škimi besedami, zato sem moral pred- vsem ženske pazljivo poslušati, da sem jih razumel. Ženske precej dobro raz- umejo srbsko, govoriti pa ne znajo, do- čim so se moški pri vojakih za sil« naučili srbskega jezika. Toda spora- zumeli smo se kljub temu, čeravno sm« se včasih od srca nasmejali. (Nadaljevanje prihodnjič) KOTIČEK ZA NAŠE ŽENE pogretim jestvinam nadomestimo vitaminske izgube Najbolje je seveda, da pogretih jedi nikoli ne postavite na mizo. Ce pa to že mora biti — bodisi da je gospodinja zaposlena in skuha hrano že zjutraj, bodisi da družinski člani ob različnih urah prihajajo na kosilo — lahko po- gretim jedem nadomestimo vitamine. V takih primerih pa mora gospodinja že vedeti, da skuhani jedi nikoli ne pušča na štedilniku ali v pečici, ker je srednja temperatura vitaminom zelo škodljiva. Skuhane jedi je najbolje shraniti v hladni shrambi in jih sproti pregreti le toliko, kojikor jih potre- bujemo. Večkrat se sliši med gospodinjami mnenje, da je, denimo, zelje sedemkrat pregreto najbolje. Poizkusi pa so do- kazali, da znašajo izgube vitaminov C po eni uri stanja 27, po dveh urah 58, po treh 67 in po 8 urah kar 87 od- stotkov. Kadar je nujno, da pride tudi pogreta jed na mizo, nadomestimo vitaminske izgube s solato in sadjem. Ce to do- voljuje okus, primešamo jedi precej sesekljanega zelenega peteršilja, špi- načni jedi nekaj svežih sesekljanih špi- načnih listov, kislemu zelju nekaj se- sekljanega surovega zelja itd. Le če bomo tako dopolnjevali postane jedi, bomo družini nudili dovolj vitaminov. DROBNI NASVETI TUDI PREŠITE ODEJE LAHKO PERETE Ce nimate primernih prevlek za pre- šite odeje, se vam tudi te umažejo in snažna gospodinja gotovo ne bo trpela umazanih odej na posteljah. Pripravite si precej veliko posodo (čeber), da se odeja lahko v njej potopi. Nalij vanjo mlačne vode. Na vsako vedro vode daj- te 5 dkg salmijaka. Ko se je odeja že nekaj časa namakala v tej vodi, pre- glejte, kje so najbolj zamazani deli odeje in le-te še namilite in narahlo pomencajte. Odejo boste izpirale v prav tako mlačni vodi, kateri boste na ve- dro dodale pest soli. Sol preprečuje da vata v odeji ne otrdi. Ko je voda že čista, vzamite odejo iz posode in jo ne- ožeto posušite v senci. Najbolje je, da prihaja zrak na odejo od vseh strani, zato jo sušite na več vzporedno na- peljanih vrveh, ki pa morajo biti pre- cej močne. Odeja bo po takem pranju zgledala kot nova in tudi vata ne bo šla v kupčke. Zaprano belo perilo spet pK>beli, če zadnji izplakovalni vodi primešamo če- trt litra špirita in 10 gramov čistega terpentinovega olja. Perilo naj osane namočeno čez noč. Ce imate veliko žeh- to, vzemite dvojno količino. Zjutraj pe- rilo še enkrat izplaknite in obesite. Do- sti lepše bo perilo, če ga posušite na soncu. Beljak stepemo v posebno trd sneg, če mu dodamo nekaj kapljic limono- vega soka. Beljak mora biti tudi čim bolj ohlajen, zato ga ne puščamo v topli kuhinji, temveč ga spravimo na hladno, dokler ga ne potrebujemo. Snega do- bimo precej več, če na en beljak pri- lijemo pol žličke mrzle vode. Rumnjak ohranimo nekaj dni, ako ga denemo v skodelico in n^lijemo nanj mrzle vode. Posodo postavimo v hladno shrambo. Predno rumenjak uporabimo, mu odlijemo vodo. cenena domaČa torta Potrebuješ 7 dkg olja. 3 rumenjake, sneg iz 3 beljakov, 18 dkg sladkorja, pol zavitka pecilnega praška, 15 dkg ostre moke, 19 dkg orehov ali lešnikov, limonina lupinica, osminka litra mleka ali mlečne kave in maščoba za pekač. Za nadev pa boš rabila marmelado ali preprosto čokoladno kremo, ki jo na- praviš iz 6 dkg čokolade, četrt litra sladke smetane in sladkorja po okusu. Priprava: olje penasto vmešamo z rumenjaki in sladkorjem, nato dodamo moko pK)mešano s F>ecilnim praškom, se- sekljane orehe in limonino lupino, mle- ko ali mlečno kaA«) in sneg. Vse to narahlo zmešamo in denemo na po- mazan pekač ali tortni model, ki smo ga še pomokali. Torto pečemo približ- no eno uro. Pečeno prerežemo vodo- ravno čez sredino in jo namažemo z marmelado ali čokoladno kremo. S kremo okrasimo torto tudi po vrhu. NAJBOLJŠA REKLAMA JE OGLAS ▼ C«l{8kem tedniku RAZPIS Komisija za volitve in imeno- vanje Občinskega ljudskega od- bora Žalec razpisuje naslednja delovna mesta za: 1. Referenta za pravne zadeve 2. Agronoma 3. Ekonomista 4. Referenta za skrbniške za- deve Pogoji so naslednji: pod 1. pravna fakulteta z več- letno prakso v pravni službi pod 2. agronomska fakulteta pod 3. ekonomska fakulteta pod 4. pravna fakulteta ali 3 leta potrebne prakse. j Pravilno kolkovane .prošnje z življenjepisom in navedbo dose- danjih službenih mest je vložiti pri tajništvu občinskega ljudske- ga odbora Žalec do 15. stptembra 1956. Nastop službe takoj, r- Družinsko ali samsko stanova- nje zagotovljeno. '' 31. AVGUSTA 1956 — Stev. 35 5 STRAN Naše šolstvo pred storimi problemi lfit0s|b0i>0 v vseh solah zace li z rednim poukom 5. sep». 2e nekaj let po osvoboditvi sliiimo tar nanje šolnikov, da se problematika šod- stva sila togo in počasi rešuje. Znani stari problemi (pomanjkanje prostorov, kadra, učnih knjig, učil in še kaj) zgle da da ostajajo še vedno nerešeni in spričo skrčenih proračunskih sredstev tudi nerešljivi problemi. Ker stojimo te dni spet pred novim šolskim letom, smo se pri okrajnem šol- skem inšpektorju v Celju ix)zanimali, v koliko se je »šolska kriza« letos le omilite, Odnosno, k^šni so izgledi, da se stanje šolstva v našem okraju v doglednem času izboljša. Perspektiva ni razveseljiva. šolo v rastkah bodo morali zapreti Spominjam se, da mi je že pred 3 le- ti tajnik ljubenske občine dejal, da bodo še isto leto šolo v Rastkah, ki je v povsem nemogoči privatni hiši, za- čeli obnavljati. Načrti so bili naprav- ljeni, odobreni — do realizacije pa ni prišlo — verjetno iz finančnih razlo- gov. Danes je sanitarna inšpekcija že izdala odločbo, da se šola v Rastkah zapre. Pojavlja se resno vprašanje, kam z 32 učenci! Ker so to otroci večinoma iz oddaljenejših hribovitih naselij, so- sednji šoli Ljubno ali Luče ne moreta priti v poštev, saj bi pri nekaterih za- htevale enosmerne hoje do 3 ure. V težkem položaju je tudi šola v Brezah, ki ima 180 otrok in samo 2 učilnici. Tudi primernega stanovanja za učitelje ni moč dobiti. Podoben pro- blem je tudi šola v Konjskem vthu. Sa- nitarna inšpekcija bo primorana danes ali jutri tudi te šole zapreti. Kam bomo z učenci? Občine si sicer prizadevajo prioritetno reševati te probleme, ven- dar jih ne rešijo. Pač pa je o4>čutno pomanjkanje u6- nih moči — predvsem za kovinsko stro- ko — na vajenskih šolah (Vajenska šo- la II. Celje in Store). Te šole si poma- gajo samo s honorarnimi močmi. najtežji problem pa je pomanjkanje učiteljskega kadra Inšpektor tovariš Lužnik pravi, da je letos ta problem stopil nekako bolj v ospredje kot v preteklih letih. To ie povsem razumljivo, ker smo spričo ved- no večjega števUa šoloobveznih otrok število oddelkov stopnjevali — stari učitelji so odhajali v i)okoj, učiteljišča pa še zdaleč niso mogla dati zadostnega števila abiturientov. Primer: šmarska šola bi rabila 13 uč- nih moči, ima pa 3, Konjice bi rabile 14 učiteljev, imajo 3, Sentjiir 10, ima 4, Dobje ima 8 oddelkov in samo 2 učni moči. Pri vsem tem občutnem pomanjka- nju učiteljskega kadra pa je paradoks- na ugotovitev, da od letošnjih dijakov, ki so končali učiteljišča (Ljubljana, Ma- ribor, Celje) 70 abiturientov sploh ni zaprosilo za učiteljsko slnžbo. spet stara pesem — knjige in zvezki Naše knjigarne so v teh dneh spet v silni zadregi, ko morajo dnevno po- slušati ostre kritike in negodovanja staršev in dijakov, ko kupujejo šolske knjige in druge potrebščine. Za I. in II. razred osnovne šole lahko dobi le- tos učenec vse knjige, za III. raired pa že manjka slovnica, prirodopis, zemlje- pis in zgodovina. Za IV. razred manj- kajo iste knjige. Gimnazije bodo za prve tri razrede v redu preskrbljene, za IV. razred pa imajo knjigarne trenutno na razpolago samo fiziko, berilo in angleško vadni- co — vse drugo manjka. Za višje raz- rede (VI., VII. in VIII. razred) gimna- zije pa zaenkrat v knjigarnah sploh ni knjig. Z zvezki so knjigarne za sUo pre- skrbljene, vendar jih bo verjetno tudi primanjkovalo. Pač pa še do danes, ko se učilnice že odpirajo, ni v zalogi za šolska vodstva niti razrednic, niti ted- nic, kar povzroča tudi upravičeno ne- godovanje med šolniki. celje ima dovolj ucnih moci Podeželjsko učiteljstvo rado rine v mesta in nam spričo tega dejstva v Celju ne primanjkuje učnih moči, niti na srednjih, niti na osnovnih šolah. Svet za prosveto pa je včasih kar v zadregi: mi bi radi imeli (bolje: rabi- li) v Celju take ljudi, ki bi se udej- stvovali tudi izven šolskega področja. Zadnja leta pa imamo največ takih primerov, da pride učitelj ali profesor v Celje največ zaradi družinskih raz- mer. Tako se ponuja za Celje celo več učnih moči kot jih potrebujemo. Zakaj naj bi bil film „OSUMLJEN« slab? Te dni vrti kino Metropol v Celju jugoslovanski film v^Osumljen«. Film je izdelalo podjetje »Bosna film« iz Sara- jeva. Celjski premieri filma je priso- stvovalo bore malo ljudi. Zakaj, ni tež- ko uganiti. Naši ljudje včasih kar pre- več enostransko obravnavajo naše do- mače filme in spustijo najprej v dvora- no nekaj poizkusnih zajčkov, da oni povedo, če se splača ali ne. Deloma je kriva tudi naša filmska kritika, ki silno rada mesari nad domačimi izdelki, pri slabih tujih filmih pa običajno molči. 'o filmu »Osumljen« smo dobili po pulskem festivalu slabe vesti. To naj- bi bil najslabši film. S takimi predsodki smo ga šli tudi gledat. Toda že po prvih kadrih smo lahko spoznali, da film ne sodi med slabe. Ne bom opisoval zgodbe, ki jo obravnava, toda trdim lahko, da ni slaba, je pozitivna in ne enostranska, s črno belimi karak- terji, kar se zelo rado zgodi v naši po- vojni literaturi in umetnosti sploh. Po- leg tega filmu tudi s tako imenovane obrtniške plati ne gre kaj očitati, ker je dinamičen, fotografija je dobra, ton tudi. Sicer nihče ne trdi, da je film slab, toda po sodbi odločilnih faktorjev v Puli naj bi bil najslabši med vsemi, ki so jih tam prikazali. Ce to drži, ostalih filmov še nismo videli, potem so filmi domače proizvodnje zadnjega časa dosegli nivo iznad povprečja fil- mov, ki jih hodimo gledat v naše ki- no dvorane, pa najsi bodo tuji ali doma- či. Vsekakor pa filma »Osumljen« ne bi smeli vtakniti med slabe. USPELA UPRIZORITEV »MLINARJEVEGA JANEZA« V TRNOVLJAH Preteklo soboto in nedeljo zvečer se je trnoveljska igralska družina posta- vila z uspelo uprizoritvijo »Mlinarje- vega Janeza«. Predstava je bila na pro- stem pred kulturnoprosvetno dvorano v Trnovljah. Dobra udeležba v soboto in nedeljo zvečer je dokaz, da se je igral- ska družina »Zarja« v Trnovljah to- krat izredno potrudila. Vsi, ki še niSte videli »Mlinarjevega Janeza«, pohitite v soboto, 1. septembra 1956 v Trnovlje, kjer boste ob 8 zve- čer lahko videli zadnjo predstavo te igre. S. V NAZARJU BO KONCERT PEVSKIH ZBOROV MOZIRSKE OBČINE V počastitev 10. obletnice listanovitve pevskega zbora v Nazarju bo v nedeljo, 9. septembra velik pevski koncert pev- skih zborov mozirske občine. Na pevskem koncertu bo sodelovalo poleg domačega pevskega zbora še 6 moških in 3 mešani zbori iz Mozirja, Smihela nad Mozirjem, Šmartnega ob Paki, Rečice ob Savinji, Gornjega gra- da in Ljubnega ob Savinji. Skupno bo nastopilo okrog 170 pevcev. Program koncerta je zelo i>ester. Vabimo ljubitelje petja, da še udele- žijo tega pevskega koncerta. Po kon- certu bo tudi prosta zabava ob sodelo- vanju domače godbe na pihala. Iz albumov naših umetnikov Ak. slikar A. Lavrenčič: Cesarjeve skice PRIPRAVE za gospodarsko-kulturni teden v Si. Konjicah v času od 22. do 29. septembra bo v Slov. Konjicah gosixxiarsko-kulturni teden, ki bo združen z raznimi raz- stavami, nastopi, koncerti itd. Njegov glavni namen je, prikazati gospodarski in kulturni razvoj Konjic z okolico. Hkrati pa bo to tudi ena prvih tovrst- nih prireditev v tem kraju po osvobo- ditvi, ki bo prikazala splošen pregled, kaj je v teh letih bilo ustvarjenega na gospodarskem in kulturnem področju. Odbor, ki te stvari vodi in pripravlja, ima dokaj obsežen program, pri izva- janju pa mu seveda pomaga še več raz- nih komisij, ki bodo skrbele za posa- mezne razstave, nastope, koncerte itd. Poglejmo, kaj vse je predvideno v okvirnem programu gospodarskih in kulturnih prireditev. Otvoritev tedna bo v soboto dne 2. septembra z živino- rejsko in kmetijsko razstavo. To pri- pravljajo kmetijske zadruge skupaj z državnimi posestvi v občini. V prvi vrsti bo dan poudarek tistim kulturam, ki so v tej okolici najbolj donosne. Pri živinorejski razstavi pa ie predvideno tudi premiranje, za kar je konjiška KZ pripravila že dokaj lep znesek za na- grade najboljšim živinorejcem. Isti dan zvečer bo v kulturnem domu slavnost- na akademija, na kateri bo poleg dru- gih sodeloval še krožek mladih zadruž- nikov s svojim pevskim zborom, ki bo to pot prvič nastopil pred javnostjo. Po okoliških hribih pa bo mladina ta ve- čer prižgala več kresov. Naslednji dan bo med največjimi pri- reditvami parada mladosti, na kateri bodo poleg mladine sodelovali še delov- ni kolektivi, člani raznih organizacij itd. Tu bodo prikazali tudi več prak- tičnih del. Seveda ne bo manjkalo ko- njenikov, ki jih bo kakih 50 na čelu celotne parade. V kulturnem domu pa bo ta dan odprta gospodarsko-obrtniška razstava vseh podjetij in obrtnih obra- tov s področja konjiške občine. Svoje izdelke bodo prikazali vsi, od manjših obrtnih obratov pa do največjih pod- jetij v občini. Zamisel o tej prireditvi je dokaj dobra, saj bodo prebivalci občine lahko nazor- no videli napredek svojega lastnega kraja. Tu naj dodamo še, da je v okvi- ru tedna predvidenih več ogledov dveh največjih podjetij v občini, in si- cer Tovarne kovanega orodja v Zrečah in KONUS v Konjicah. Razen teh gospodarskih prireditev bo v okviru tedna še več kulturnih in dru- gih nastopov. Svoj samostojni koncert bo priredila godba, prav tako tudi pev- ski zbor, v kulturnem domu pa bo pre- davanje. Seveda bo pri vsem tem po- skrbljeno za zabavo in razvedrilo. Svo- je znanje bodo lahko pokazali še no- gometaši, igralci namiznega tenisa in odbojkaši. Vsi ti bodo povabUi na go- stovanje moštva iz raznih krajev. Odbor, ki vse te stvari pripravlja, si je zadal dokaj odgovorno nalogo. Pred- vsem bo moral poskrbeti za primerne prostore, saj bodo razstave zavzele le precejšnjo površino. Tudi programe za koncerte in nastoi>e bodo morali dobro izbrati, ker drugače za toliko prireditev v enem tednu ne bo dovolj udeležbe . Celjsko gledaiišče se pripratlja na začetek deta Ze prejšnji teden (21. avgusta) se je v Celjskem gledališču po poletnem pre- moru zopet zbral ves delovni kolektiv. Zdaj so priprave na novo igralno ob- dobje že vsestransko razpredene. Igral- ski zbor vneto in »s polno pato« pri- pravlja dve prvi uprizoritvi; upravna pisarna razpisuje abonma in že zbira prve prijavljence; obrtne delavnice gle- dališča se pripravljajo na izdelavo opreme tretje letošnje uprizoritve. Ob tem času je vsekakor prav, da tudi javnosti sporočimo poglavitne po- datke o sedanjem delu; tako bo občin- stvo izvedelo, kaj sme in more priča- kovati. Kot je že znano, je upravni odbor ob koncu prejšnjega gledališkega leta ope- rativnemu vodstvu naročil, naj se do- sledno drži strogo določenega repertoar- nega načrta. Samo če bi se kje poka- zale nepremostljive ovire, naj bi — in še to samo s posebno odobritvijo uprav- nega odbora, organa družbenega uprav- ljanja — umetniško vodstvo in uprava smela spremeniti določeni načrt. Kot zdaj kaže, bo teh primerov vendarle nekaj, dasi še ne zdaj na začetku de- lovnega leta. Odpasti bo .morala pred- videna praizvedba nove slovenske iz- virne igre »Zvezde so mrzle«, ker jo je pisatelj, naš ožji rojak MUoš Mikeln, zasnoval tako širokopotezno, da za naš maloštevilni igralski ansambel ni izved- ljiva, razen ko bi z nasilnimi predela- vami bistveno posegli v samo strukturo drame, kar bi pa delu kot celoti vse- kakor škodovalo. Zato sta se uprava in pisatelj dogovorila, da naj predloži delo kakemu gledališču z večjim igralskim zborom. Prav tako bo treba opustiti misel na izvedbo »Skopuha«, ker se je moral ta — kot slogovno in žanrsko najbližji — umakniti izvedbi znane »brezsrčne komedije« Štefana Zwtigi »Volpone«. To ustreza upravičeni ošab- ni želji režiserja Branka Gombača, ki bo to delo pripravil kot diplomsko delo. — Finančni pomisleki dokaj izpo^o- pavajo načrt uprizoritve mladinske igri- ce »Mucin dom«. Upravni odbor še mi dokončno sklepal o spremembi, vendar je že razpravljal o možnosti, da bi na- mesto te pravljice uprizoril kako Go- lievo mladinsko igro, saj bi ta vseka- kor terjala manj denarnih bremen. Za prve mesece pa se razvija delo natanko po načrtu. Že 19. septembra bo prva premiera: Sof okle jeva Antigona, prvi poslois uprizoritve klasične grške tragedije v Celju; teden dni nato se bomo predstavili z veselim večerom pe- tih enodejank Antona Pavloviča CehoT« (Govor o škodljivosti tobaka, Tragik p« sili, Snubač, Jubilej, Medved) pod skup- nim naslovom Stare ruske šale. Prro režira Herbert Griin, drugo novo anga- žirani režiser Juro KisUnger. Kot tretja, četrta in peta letošnja uprizoritev se bodo zvrstile Dežurna služba Jerzija Lutowskega (sodobna poljska politična drama), Potrčev Zlo- čin, ki ga bomo zdaj vendarle že pred- stavili abonentom, in znana ameriška lahkotna, nezahtevna komedija Vsakih sto let. Sledil bo Grumov Dogodek w mestu Gogi ali morebitna novost (6e jo bomo namesto odpadlih Mikelnorih »Zvezd« vendarle še dobili) za vseslo- venski festival v Ljubljani in mladin- ska uprizoritev za jjaznovanje Noro letne jelke. O kasnejšem razporedu bo treba seveda kasneje govoriti, ker ja odvisen od preštevilnih dejavnikov. Pričakujemo, da se nam bo krog olfr- činstva še znatno razširil. Saj so v na- črtu mnoga gostovanja v krajih, kamor doslej še nismo redno zahajali. Vse ka- že, da bomo imeli celo redna abonmaja v Laškem in tudi v Brežicah. Z dro- gimi kraji se še dogovarjamo. Finančno krizo, ki nam je grozila ob koncu prejšnjega delovnega leta, bomo skušali s trdo nai>etimi varčevsilnimi ukrepi in s še povečano intenzivnostjo dela premostiti; mnogo tudi pričakuje- mo od E>omoči krajevnih organov ljud- ske oblasti — in vse kaže, da to pri- čakovanje ni neupravičeno, saj so nana že doslej pokazali širokogrudno razu- mevanje in zares uvidevno pomoč. Res da smo igralski 2±>or nekoliko po- večali (Angelca Hlebcetova iz Kranja, Tone Terpin iz Maribora in Slavko Bo- lak z igralske akademije so na noTO angažirani, Janez Eržen se bo pa te d* vrnil s kadrovskega roka v JLA), a vseeno nam tudi zdaj še grozi stiska s časom in igralci. Saj bi morali povečaiti igralski zbor — če bi hoteli povsem na- moteno delati — vsaj še za deset itm- nov. Vendar so to za zdaj le želje m perspektivni načrti. A to kajpa ne efiae pomeniti, da bi smeli take želje in aa- črte kar izgubiti iz glave. Kakor bi kfl poguben sleherni nerealizem v načrta- vanju, tako bi bila škodljiva tudi pa»- tirana skromnost in nezahtevnost v tak namerah. Zavedamo se, da marsikaj danes še ni mogoče, a misliti morama le tudi na daljno bodočnost, če hočama delati smotrno. Pred premierami bomo redno poro- čali v dnevnem in tedenskem tisku — toliko bolj, ker smo se za letos morali odreči svojemu glasilu. Gledališki Hat bo namreč zavoljo stiske z gmotnimi sredstvi izhajal le v bistveno omeja- nem obsegu — tako zelo omejenem, da se mu bo tudi sam značaj že spre*ba- nU. Ne bo namreč več revija, tem-rai le programski list z obvestili gledali- škega vodstva, sporedom in kratkim pa- jasnilom o pisatelju in vsebini ta mM one igre. Spričo bogatega repertoarnega aa- črta, zasnovanega pK) najbolj prepiič- Ijivih ugotovitvah o obči sodbi, o po- vprečnem okusu in željah našega ob- činstva, tako, da bi ustregel čim rad- jemu številu — lahko pričakujemo po- novni dvig zanimanja in naraščanja šte- rila rednih, abonentskih obiskovaloor. R. a. MAKS PIVC NAS JE ZAPUSTIL Pred štirinajstimi dnevi, sredi vro- čega četrtkovega popoldneva so ljud- ske množice iz Žalca in domala vse Savinjske doline zaprle oba dohoda do poslopja Nižje gimnazije in osnovne šo- le, da bi se poslovile od šolskega upra- vitelja Maksa Pivca. Nem protest pro- ti naravnemu i>osegu v človeško živ- ljenje se je moral umakniti globokim čustvom žalujočih. Skoda ga je! Ko- liko bi še storil dobrega! Zelo, zelo ga bomo pogrešali! Take misli so prodi- rale skozi vroče ozračje proti veži šol- skega poslopja. Žalna koračnica je pri- trjevala neizprosni resnici: šolskega upravitelja Maksa Pivca na več med živimi. V senci številnih praporov ee je od njega poslovil ravnatelj Nižje gimnazije in predsednik Društva uči- teljev in profesorjev v Žalcu tov. Bo- žiček in drugi govorniki. Pred zelen^ steno dehtečega hmelja na novem 4elu žalskega pokopališča je savinjska zemlja sprejela vase vzor- nega vzgojitelja, političnega, kulturne- ga in prosvetnega delavca. Maks Pivc je bil rojen 26. avgusta leta 1909 v Ribnici na Pohorju kot kmečki sin. Ko je končal učiteljišče v Mariboru je odšel na prvo službeno mesto v nemškutarski trg Marenberg blizu Maribora. Kot narodno zaveden Slovenec se je že takrat boril za de- lavske pravice. Leta 1925 je bil pre- meščen v Žalec, kjer se je takoj spet vključil v delo naprednih organizacij. Leta 1941 so ga poklicali v vojsko kot rezervnega poručnika. Ob kapitulaciji so ga Nemci ujeli, toda kmalu jim je ix>begnil in se vrnil v Žalec, kjer so ga po desetih dneh okupacije aretirali in ga z ženo vred odpeljali v »stari pi- sker«, kjer je okusil nasilje fašističnega terorja. Iz celjskih zaporov so ga od- peljali v Maribor, kjer je našel svojo 15-letno hčerko, nato pa so FK)slali celo družino v izgnanstvo v Srbijo. Le- ta izgnanstva je preživel delno v Pa- račinu, nekaj časa i>a je bil tudi v Dolnji Mitrovici in Zaječaru. V rudni- ku Burdelj ob bolgarski meji se je se- znanil z naprednimi rudarji, ki so bili povezani simpatizerji NOV. Kljub temu da je bil tedaj še neorganiziran, je no- sil poročila iz Zaječara na svoje služ- beno mesto. Leta 1944 je odšel z družino na osvo- bojeno ozenilje, kjer se je vključil v 23. udarno diTzijo. Toda zaradi nje- gove zahrbtne bolezni je bil demobili- ziran in je sprejel mesto skladiščnika tehničnega blaga v rudniku na Grlja- nu. Po osvoboditvi se je vrnil v Žalec, kjer se je ponovno vključil med aktiv- ne delavce Osvobodilne fronte. Vodil je strokovno in osnovno šolo, i>evski zbor itd. Za svoje požrtvovalno delo so ga na volitvah izvolili za odbornika KLO in OLO Celje, leta 1947 pa ga je ministrstvo za delo poslalo na Češko med učence v gosi>odarstvu od koder se je leta 1948 vrnil v Žalec, kjer je dobil mesto šolskega upravitelja. Tu je ostal vse do svoje srrirti. Kljub agil- nemu delu v vseh organizacijah, je bilo težišče njegovega" dela v sindikalni or- ganizaciji. Pri svojem delu se je trudil, poleg organizacijskega dela, tudi za po- litično, kulturno in strokovno izobrazbo delavcev in nameščencev. Kljub zahrbtni bolezni je^elal do zadnjega. Zelo rad pa je tudi vsako leto obiskoval rodno Pohorje, kjer se je odpočil. Tudi letos je upal, da ga bo Pohorje po težki bolezni okrepilo, toda strla ga je zahrbtna bolezen. Zalčani so ga sp>remili na njegovi zadnji poti ter se tako oddolžili nje- govemu spominu. OBČINSKI LJUDSKI ODBOK CELJB številka PraT. 4«/199« Prodaja osnovnih sredstev Obfina Celje prodaja na podlagi 4f. in 59. člena Uredbe o eospodarjcaa z mi sredstvi gospodarskih organizacij (U r. list FLRJ šter. 52 1J53) razna rabljem« obhst- na sredstva, prevzeta iz likvidacijske mase podjetja živilske iadastrij« >SADc t C«lj« naslednje: a) polpne bazene v Ljutomera in Morski Sob«ti; b) filtrirne aparate; c) sadne mline; č) stroje za zapiranje steklenic in kazarcev; d) polnilne aparate; e) pralne stroje; f) kotle in dnplikatorje; g) elektromotorje; h) vrtalne stroje; i) prevozna sredstva; j) pisarniški in drngi inventar. Predmeti se bodo prvenstveno prodajali gospodarskim •rgaaizaeijaa t«r sklate« % Odredbo o pogojih in načina prodaje osnovnih sredstev (Ur, list FLRJ 91/1^) tudi finančnim osebam in zasebnim pravnim osebut. Prodaja bo z neposrednim dogovv LjvtoMem ozirova ski na pulpni postaji in predmete od b do j v Celja, Beiifrajska »esta št. 1? mi 3. sep- tembra dalje ob delavnikih od 1». d« «. m. Pfd»miMik: Svel«k Asdroj, 1. r. STRAN 6 31. AVGUSTA 1956 — Stev. 35 IZ CELJA... Ekskurzija obveznikov predvojaške vzgoje ..Graditelja" v Pulo Pred dnevi so mladinci, obvezniki de- lavske čete predvojaške vzgoje »Gradi- telj« iz Celja odšli na tridnevno eks- kurzijo v Pulo ter preko Reke nazaj v Celje. Ekskurzije se je udeležilo 50 obveznikov predvojaške vzgoje skupaj s svojimi komandirji. Glavni namen ekskurzije je bil, da se mladinci seznanijo z lepotami naše do- movine. Obiskali so tudi enote naše mornarice ter si ogledali vojaško leta- lišče. V Ljubljani so bili v centru iz- venarmadne vzgoje. Da so ekskurzijo lahko izvedli, so jim poleg »Graditelja« pomagala razna druga podjetja ter okrajni ljudski odbor. Maršal Tito, ki se mudi trenutno na Brionih, je bil pripravljen sprejeti vse udeležence ekskurzije, toda žal šele te- daj, ko so se ti že vračali. Priporočljivo bi bilo, če bi tudi druge čete priredile takšne ekskurzije. Gašper zakaj ne upoštevajo inozemci cestno-prometnih znakov Ze večkrat sem opazil, da si inozem- ski vozniki, ki vozijo z osebnimi avto- mobili skozi Celje, dovolijo marsikaj. Včasih »križarijo« tudi po večkrat po ulicah sredi mesta, ki niso dovoljene motornim vozilom. Mislim, da bi morali veljati cestno-prometni predpisi za vse voznike motornih vozil. Ce te na cesti sredi mesta povozi avto, je pač vseeno ali je inozemski ali domač. Dejstvo je, da bi morali prometni organi LM na- praviti v tem pogledu enkrat red. NOVOPREUREJENI TRGOVSKI LOKALI V CELJU V Celju skoraj ne bomo imeli več trgovin, ki bi ne bile moderno in so- dobno urejene. Dosledno po načrtu se razvija ureditev trgovskega centra v Celju. Nedavno se je v nove prostore bivše lekarne preselilo podjetje »Put- nik«, medtem ko njegove bivše prostore že preurejujejo za novega lastnika. V kratkem se bo podjetje »Kri stali j a« pre- selilo v lično preurejen lokal na Trgu V. kongresa, kjer je svojčas bila trgo- vina »Elektro radio center-«. Tudi v stavbi Okrajne zadružne zveze bodo v nekaj dneh odprti novi trgovski lokali. Vogalne prostore na Cankarjevo in Sta- netovo ulico je zasedlo trgovsko pod- jetje za promet s predmeti za naše kmetijstvo »Agrotehnika-« za svojo ce- ljsko podružnico. Nadaljni prostori v Cankarjevi ulici pa bodo služili za pro- dajo kmetijskih pridelkov. Vsi ti prostori so sodobno urejeni in bodo mestu poleg koristnosti tudi v okras. ostanki nemške reklame v izložbenem oknu Cesalnice »zora« Še ni dolgo tega, ko sem si ogledoval izložbe. Večinoma so estetsko in vzorno urejene. Le tu in tam še človek naleti na malomarnost in nepazljivost. Nekaj takega bo verjetno tudi pri česalnici »Zora« v Stanetovi ulici, kjer je v iz- ložbi precej variant ženskih pričesk, naslikanih na kartonih. Kdo jih je iz- delal končno ni važno. Kljub temu, da so ali stare ali pa naročene iz Nemčije (kar bi sklepal po nemškem napisu pod sliko), bi morali vendar odstraniti na- pis pod sliko: »Kalt-Welle. Spezialitat- Kaltwell-Milch«. Mislim, da se je slo- venščina v teh pet sto letih že tako iz- popolnila, da bi bila lahko reklama na- pisana v našem jeziku, saj so že davno minili časi, ko smo tožili, da se v slo- venskem jeziku ne da pisati. OTROCI KURIJO OGENJ... Pred dnevi je očividec prinesel vest, da so nedavno otroci kurili ogenj v Jurčičevi ulici v neposredni bližini vo- jaškega skladišča, par dni pozneje pa čisto blizu bencinske črpalke na Šlan- drovem trgu. Bralec, ki količkaj zasleduje zadnje dogodke po svetu, lahko presodi, kak- šne posledice lahko ima tako ravna- nje otrok. Zalmislimo si, da bi iskre teh malih ognjev sredi mesta lahko do- segle skladišča bencina? Zaradi take, kaj čudne otroške igre bi lahko izgu- bilo življenje veliko število ljudi. Kaj mislijo starši o početju svojih otrok. Baje so v obeh primerih celo skozi okno opazovali zaverovano igro svojih otrok okoli tabornega ognja na nepra- vem mestu. sredi dneva so pokradli kljuke z vrat Pred nedavnim so sredi dopoldneva izginile z glavnih vrat v Cankarjevi ul. št. 11 medeninaste kljuke. Nihče ne ve, kdo bi jih odnesel. Stanovalci se mo- rajo zadovoljiti z odpiranjem vrat tako, da si pomagajo z žico. Kdo si je »spo- sodil« kljiike sredi dneva? Sicer pa- kdo ve, morda so zašle na odpad ...? CENE NA CELJSKEM TEGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 9—14 (16); čebula 50—60 (60 do 70); česen 100 (100—150); fižol v. 75 f80); fižol n. 50 (50—60); fižol stroč. 30 (30—45); grah str. — (40); solata 16 do 30 (30--40); cvetača 50 (80—100); špi- nača — (80—100); petršilj 50 (60—80); korenjček 40 (40—60); pesa 25 (30); bu- čke — (10—20); zelje gl. 18—22 (20 do 25); limone 240 (—); rozine 400 (—); ja- bolka 25—34 (25—50); hruške 40—46 (35 do 50); breskve — (50—120); jajca — (16—18); mleko — (32); skuta — (120 do 140); maslo — (500); smetana — (200); med — (400); vino — (130); žganje — (300); sadjevec 40 (—); kokoši — (300 do 400); piščanci — (190 — 300); pše- nica — (50); koruza — (50); oves — (45); ječmen — (45); koleraba 20—25 (30); kumare 15—60 (15—80); gobe — (80); paradižnik 40—45 (40—50); papri- ka 40—50 (40—50); slive — (40); ohrovt 22—25 (25—40); grozdje 100 (—); lube- nice 36 (—); din je 60 (—); feferoni 100 (80—100); malancani — (80—100). GIBANJE PREBIVALSTVA V času od 18, do 25. avgusta 1956 je bilo rojenih 24 dečkov in 25 deklic. Poročili so se: Konrad Orožim, fotokemiograf iz Celja in Ana Skočir, otroška negovalka iz Štor. Franc Vrabl, učitelj in Danica Stilin. učiteljica, oba iz Kuz- me pri Murski Soboti. Gabrijel Logar, metalur- ški tehnik iz Bukovžlaka in Alojzija jager, delavka iz Lave pri Celju. Milovan Milutino- vic, podporučnik in Danijela Marija Vodcb, delavica, oba iz Celja; Edvard Mikulan, mesar iz Vrhnike in Rozalija Stuklec, učiteljica iz Sodne vasi. Juraj Carovič, delavec in Vera Lednik, tkalka, oba iz Celja. Fridješ Kiš, teh- nični risar in Frančiška Irmančnik, knjigovod- kinja, oba iz Celja. Umrli so: Franc Jožef Krušič, dalevec iz Ložnice pri Celju, star 28 let; Franc Kamer, upokojenec iz Žalca, star 68 let; Ivan Verbek, rpokojenec iz Celja, star 73 let; Marija Podpečan, gospo- dinja iz Celja, stara 83 let; Alojzija Kožar, gospodinja iz Zavednega, stara 77 let. KRONIKA NESREČ Frančiška Koštomaj je vozila s ko- lesom po Mariborski cesti. Podrl jo je avtomobil. Pri padcu si je zlomila roko. Pri delu je padel na nogo Jožetu Ivi- ču iz Ložnice velik kos železa. Zmeč- kalo mu je prst na nogi. Na Ložnici so našli obešenega delavca Franca Šribarja. Kaj ga je gnalo v smrt še ni pojasnjeno. Nogo so si zlomili pri padcu: Aloj- zija Gubenšek s Tinskega, Anton Fel- din iz Pristave pri Šmarju in Jurij Ro- mih iz Štor. Pri padcu s kolesom pa si je težje poškodoval nogo Jernej Ko- štomaj iz Zabukovce. Pri trčenju z avtomobilom je bil teže poškodovan kolesar Danijel Videnšek iz Strmca. Stanko Dosedla je bil pri delu v rud- niku v Libojah težko poškodovan po obrazu, ki mu ga je delno zmečkalo. Prepeljali so ga v bolnišnico v Ljub- ljano. Z vrelo kavo se je polila po telesu in utrpela teže opekline 20-letna Ma- rija Sivka iz Vranskega. Jože Blazinšek se je pri delu v Cin- karni teže poškodoval na nogi. Martina Pilko je pri Žalcu s kolesom 7. brzino zavozila s poljske ceste na ce- sto prvega reda. Voznik nekega oseb- nega avtomobila je Pilkovo zadel z zad- njim delom avtomobila tako, da jo je vrglo več metrov vstran. Avto je podrl cestni smernik in se ustavil na trav- niku ob telefonskem drogu. Pilkova je dobila težje poškodbe. Prepeljali so jo v bolnišnico. Kolesar Jože Gobec se je v vinjenem stanju peljal s kolesom iz Rogaške Sla- tine proti Cerovcu. Ko je hotel s ko- lesom prečkati industrijski tir, ni mo- gel obvladati kolesa. Padel je na progo, si zlomil tilnik in obležal na mestu mrtev. Franjo Žiičar — 70-letnik Te dni praznuje 70-letnico rojstva tov. Franjo Zli čar, znani ponkovški rojak. Bil je med prvimi naročniki na naš list, kateremu je ostal zvest do danes. Kot široko razgledan mož se zanima za vse: politiko, gospodarske vesti ter za vse ostale novice iz celjskega okoliša. Rojen je bil v Šentjurju pri Celju 27. avgusta 1886. Njegova žena Terezija pa bo dovršila 3. oktobra sedemdeset let svoje življenjske dobe. Tov. Zličar je vzoren gospodar, o če- mer priča več priznanj, ki jih je dobil za svoje prizadevanje v kmetijstvu. V dobi predaprilske Jugoslavije se je zelo zavzemal za zgraditev vodovoda ter po- stajališča Lipoglav, kar so takratni ob- činski možje tudi dosegli. Bil je usta- novni član in prvi načelnik gasilskega društva v Ponikvi, kateremu je pred- sedoval 20 let. Med okupacijo so ga Nemci takoj prve dni zaprli: imel pa je srečo, da so ga v doglednem času iz- pustili. Z ženo sta vzgojila štiri sinove: mlaj- ši, Tonček, tekstilni tehnik in Franček, učitelj, sta se smrtno ponesrečila, sin Tinček pa je padel v narodnoosvobo- dilni borbi. Ostal jima je edinole še sin Slavko, ki kot znan napreden kme- tovalec vzorno gospodari na domačiji. Jubilantoma Fran ju in Tereziji Zličar iskreno čestitamo z željo, da bi pre- živela še mnogo let zadovoljna v krogu svoje družine. ... IN ZALEDJA Za lepši izgled Šoštanja Od leta 1952 dalje praznujemo vsako leto Šoštanjčani 8. oktober kot svoj praznik v spomin na 8. oktober 1941, ko so partizani Štajerskega bataljona prvič napadli to mesto. 15-letnico tega pomembnega dogodka pa nameravajo letos čim bolj slovensno proslaviti. Da pa bo mesto tudi na zunaj imelo pri- meren izgled, se je Krajevni odbor Šo- štanj, ki je eden izmed najbolj aktiv- nih v občini, resno zavzel za ureditev in olepšavo mesta. Dela bodo izvedli predvsem prostovoljno, za kar so po- samezni delovni kolektivi in organi- zacije že obljubili vso pomoč. Po načrtu, ki so ga pripravili, bodo uredili cvetlične nasade ob cestah, trgih in parkih, uredili športni stadion, pe- rišče in pričeli s pripravljalnimi deli za zgaditev prepotrebnegai kopališča. Pri vsem tem pa niso pozabili tudi na preureditev javne cestne razsvetljave ter na nadaljevanje regulacije reke Pa- ke. Z uresničitvijo tega načrtd bo mesto istočasno z zaldjučkom tlakovanja ce- ste in odstranitvijo kupov smetišč in razbitih ograj dobilo res privlačen in prijeten izgled. Prav bi bilo, da bi ob tej prijiki usta- novili tudi olepševalno društvo, katero bi imelo vseskozi dovolj dela. DOBER ODKUP GOZDNIH SADEŽEV Odkupni odsek Kmetijske zadruge Šoštanj posveča odkupu kmetijskih in gozdnih pridelkov vso pozornost. Poleg odkupa zelenjave in drugih kmetijskih pridelkov, s katerimi zalagajo šoštanj- ski trg, so odkupili tudi več tisoč kilo- gramov borovnic za izvoz in precej- šnje količine zdravilnih zelišč. (-ič), NOVA PODJETJA IN OBRATI Občinski ljudsiki odbor Šoštanj je pred kratkim izdal dovoljenje podjetju »Boksit-promet« v Velenju za ustanovi- tev obrata za proizvodnjo gradbenega materiala predvsem gramoza, apna, kremenčevega kamna in peska ter po- dobno. Lesno industrijskemu kombinatu Šo- štanj pa so izdali do vi j en je za usta- novitev pleskarsko-soboslikarskega o- brata. Proučujejo še možnost ustanovitve podjetja za izdelovanje opeke, ki bi iz- koriščalo premogove ugaske in pep>el iz Termoelektrarne Šoštanj, ter obrata za proizvajanje eteričnih olj, za kate- rega se naj bi zazvzela Kmetijska za- druga Bele vode. NEDOVOLJENE VOZNJE SO NAVADNO DRAGE L. R. iz Topolšice si je pred kratkim brez dovoljenja izposodil iz garaže Av- to-moto društva Šoštanj njihov polto- vorni avtomobil. Čeprav nima šofer- skega izpita, je po republiški cesti Šo- štanj—Zavodnja vozil s preveliko hi- trostjo, tako da na ovinku ni mogel več obvladati vozila, zaradi česar se je z avtom vred prekucnil v bližnji potok. Na vozilu je nastalo približno 120.000' din škode, medtem ko je vozač odnesel zdravo kožo. Znižanje cen radio aparatov so tudi v Šoštanju z veseljem pozdravili. Niso pa zadovoljni, ker imajo cenejše vrste radio aparatov, predvsem tipa »Vesna«, v prodajalni »Radiovala« le včasih, če- prav je po njih največje povpraševanje in, kot se čuje, jih ima tudi tovarna do- volj na zalogi. Prav bi bilo, da si pro- dajalna oskrbi zadostno zalogo, da bi tako lahko ustregli potrošnikom, ki si jih sedaj morajo nabavljati v drugih krajih. (-ičV NOVI ODLOKI IN PREDPISI Občinski ljudski odbor Šoštanj je pred kratkim na seji med drugim spre- jel tudi odlok o ix)slovnem času v tr- govskih, obrtnih in gostinskih poslo- valnicah. odlok o uvedbi občinske do- klade na dohodnino zasebnih obrtnikov in samostojnih poklicev za leto 1956, potrdil je pravila Glasbene šole v Šo- štanju in otroških vrtcev v Šoštanju, Pesjem in Velenju, sklepal o namestit- vah in premestiWah uslužbencev pro- svetno znanstvene stroke, imenoval svet za urbanizem in nove upravne odbore zdravstvenih zavodov. IZ SLOV. KONJIC V začetku septembra bo pričel v Slov. Konjicah poslovati dispanzer za žene in otroke, ki bo v zdravstvenem domu. Za Konjice in vso okolico ter celotno občino bo to vsekakor precejšnja pri- dobitev. « Planinsko društvo v Slov. Konjicah je v nedeljo odprlo razgledni stolp na Rogli na Pohorju. Slavnosti ob otvo- ritvi se je udeležilo nekaj sto ljubite- ljev zelenega Pohorja. O delu društva pri gradnji stolpa je govoril njegov predsednik tov. Lobnik, ki ima za to tu- di največ zaslug, za njim pa je sprego- voril še preds^nik Planinske zveze Slovenije tov. Fedor Košir. iz šmartnega ob paki priprave za gradnjo mostu cez pako Na gradbišču novega mostu čez Pako so dela v polnem teku. Ze sedaj je za- poslenih pri tem delu nad 50 delavcev. Cim so na desnem bregu postavili po- možne opornike, so začeli z betonira- njem opornika na tem bregu. Te dni bodo pričeli z betoniranjem opornika na levem bregu Pake. Most bo železobetonski, dolg 28 m, širok 8 m. Imel bo tudi pločnike za pešce. Ko bo gotov, bo to prav lepa gradbena ustvaritev. Podjetje »Beton« iz Celja je bilo na natečaju najnižji ponudnik, zato je Re- publiška uprava zaupala to delo temu podjetju, ki ima vso potrebno mehani- zacijo, ter bo most ravno zaradi tega zgrajen v kratkem roku treh mesecev, do 25. novembra letos. Šmartno ob Paki in vsa Zgornja Sa- vinjska dolina bosta dobili most, ka- kršnega v resnici zaradi ogromnega prometa tudi rabita. vse je v hmeljiščih Obiranje hmelja je pri nas v polnem teku, le žal, da to delo motijo pogoste nevihte. Kraj sam bo imel precej več hmelja, ko druga leta, pa tudi kako- vost bo na višini. Mali zastoj opažamo pri sušenju. Kako dobra je bila zamisel prejšnjega odbora KZ, ki se je lotil pred leti dela in postavil res precej veliko in moderno sušilnico. Pa tudi zadružno kmetijsko posestvo si je letos postavilo primemo sušilnico. Pa vendar obe skupaj skoraj ne zmoreta vsega dela, zato odborniki že premišljujejo, da bi do prihodnjega leta postavili su- šilnico tudi v sosednji Rečici. nepošten komercialist Pri podjetju »Hmezad« v Žalcu je bil kot komercialist zaposlen Jože Aubreht. Imel je lepe dohodke, vendar se je spo- zabil ter je na škodo podjetja izvršil nekaj goljufij in si pri tem prilastil 116.400 dinarjev. Ko je v ekonomatu nadomestoval bolnega uslužbenca, je pri podjetju »Savinjski magazin« na- ročal pisarniške potrebščine. Poslovodjo v Sav. magazinu je pregovoril, da mu je izstavil račun za nabavljeni pisar- niški material za »Hmezad«, izročil pa mu je le del zaračunanega materiala. Aubreht je na računu potrdil, da je vse blago v redu prevzel, potem pa je ra- čun predložil v izplačilo računovodstvu, ki je račun plačalo po virmanu Sav. magazinu. Podjetje »Hmezad« pa ni prejelo niti materiala, ki ga je Aubreht na ta račun le delno prejel. Od plačila je poslovodja Savinjskega magazina iz- plačal Aubrehtu 6000 dinarjev razlike za blago, ki mu ni bUo dobavljeno, bilo pa je zaračunano. Po uspelem prvem poizkusu je Aubreht dobil pogum in se je ta način pri Savinjskem maga- zinu ponovil še trikrat ter je tako bil »Hmezad« oškodovan za 116.400 dinar- jev, od česar odpade na pisarniški ma- terial, ki ga Hmezadu ni izročil, 38.200 dinarjev, na gotovino pa, ki jo je pre- jel od poslovdje Savinjskega magazina 78.200 din. Pri okrožnem sodišču je bil Aubreht obsojen na 5 mesecev zapora. Aubreht je še pred razpravo poravnal »Hmezadu« vso škodo. Nečloveško ravnanje s slaboumnim človekom Posestnika KAŠ JERNEJ in ANA iz Šentjanža pri Velenju v vasi Pirešica imata pri sebi 35-letno slaboumno Fa- niko Žerjav. Tu je namreč tudi njen rojstni dom. Kašovi so se namreč tja naselili. Pri Kašovih živi že pet let, prej pa je bila v Strm.cu pri Novi cer- kvi. Ves čas, od kar je pri Kašovih, rav- najo z njo tako, kot da ne bi bila živo bitje. Garati mora vse dni. Uporabljajo jo za prenos najtežjih bremen in pred- metov. Malo dni pa mine, da ne bi bila tepena. Zato hodi stalno opraska- na in obtolčena po obrazu in rokah. Nad tako nečloveškim ravnanjem s sla- boumno Faniko Žerjav se tamkajšnji vaščani že dalj časa zgražajo. To za- devo so prijavili že na bivšem OLO Šo- štanj, vendar se stanje še do danes ni spremenilo. Pred nekaj dnevi pa je prišlo do jav- nega trpinčenja in mučenja te žene. Vaščane je ta primer še bolj razburil. Zbrala se je delegacija in odšla na dom KAŠOVIH. Od njih je zahtevala, da z nečloveškim ravnanjem enkrat prene- hajo. To delegacijo pa je KAŠ odgnal s sekiro v roki. Vaščani so morali nato iskati pomoč pri organih LM. Ta pri- mer nečloveškega ravnanja s laboum- nim človekom je vreden javne obsodbe. Cas je tudi, da se temu enkrat napravi konec, ker se zna zgoditi, da bo nekega dne postala nedolžna žrtev. IZ MOZIRJA Občinski sindikalni svet Mozirje je pretekli teden organiziral v Nazarju tridnevni seminar za vse člane delav- skih svetov, upravnih odborov in uprav- nih odborov sindikalnih organizacij. Seminar je bil organiziran za področje mozirske občine. Seminar je dobro uspel. Na seminarju so v glavnem raz- pravljali o delavskem samoupravljanju, tarifnih pravilnikih, družbenem planu in še nekaterih aktualnih temah. TOKRAT IZ SODIŠČA Z DRUGE PLATI Odpovedni rok je treba natančno upoštevati Tožencu je bila s sodbo okrajnega sodišča naložena izselitev iz opremlje- ne sobe. Kot podnajemnik bi bil moral toženec izprazniti sobo do 31. maja, čeprav je bUa zadevna obravnava ko- maj en dan prej, to je 30. maja. Toženec se je zoper takšno sodbo pritožil, češ da niso bili upoštevani predpisi o enomesečnem odpovednem roku. Okrožno sodišče je kot druga stopnja ugodilo pritožbi in razsodilo tako, da se mora toženec izseliti najkasneje s potekom 30. junija, da ne bo izvršbe: Obravnava pred prvostopnim sodiščem je bila razpisana na 30. maj. Toženec je prejel vabilo in drugopis tožbe šele 15. maja. Po 30. čl. republiške uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj je določeno, da znaša pri opremljenih sobah odpovedni rok mesec dni. Ko je bila tožencu odpoved vročena šele 15. maja, prične teči zanj enomesečni od- povedni rok šele s 1. junijem in izteče šele 30. junija. Prvo sodišče je po- motoma smatralo, da je varovan 30- dnevni odpovedni rok že s tem, da je bila tožba na sodišču vložena pred 1. majem. Smoter tega zakonitega do- ločila je, da ima podnajemnik v rokah odpoved 30 dni, da si v tem času utegne poiskati drugo stanovanje. IZ DOBRNE Pevsko društvo »Kajuh« je sklenilo na letni skupščini, da bo pripravilo v letu 1956 štiri koncerte. Člani pevskega zbora so bili zelo agilni, saj bodo imeli v ponedeljek, 3. septembra, zadnji kon- cert v zdraviliški dvorani. Da jim je uspelo tako hitro pripraviti štiri kon- certe, je zasliiga njihovega požtvoval- nega dela. E. A. občinski ljudski odbor celje — prosvetni odsek razpisuje mesta predavateljev strokovnih predmetov kovinarske stroke za: 1. Vajensko šolo kovinarske stroke Celje, 2. Vajensko šolo kovinarske stroke Štore, 3. Metalurško industrijsko šolo Štore. Pogoji: dovršena srednje-tehnična šola, strojni oddelek in praksa. Pod točko 1. in 2. je plača po uredbi in dogovoru, pod točko 3. pa po pravilniku o plačah. Vloge z življenjepisi in opisom dosedanjega službovanja predložite do 6. septembra 1956 Prosvetnemuvodseku občine Celje. 31. AVGUSTA 1956 — Stev. 35 7 STRAN HIROŠIMA MED BEGUNCI V PARKU Bivši funkcionar nadzorništva v ti-- stem delu mesta, kamor so pripadali tudi duhovniki katoliške občine, je bil neki energičen človek, po imenu Jošika. Ko je še bil funkcionar na četrti, je tr- dil, da požar lahko požre celo Hiro- šimo in da ne bo nikoli dosegel nji- hove četrti. Toda motil se je. Bomba j? odpihnila tudi njegovo hišo, on sam pa je obvisel z nogami pripet med tramov- je podstrešja tako, da so ga vsi mogli videti v tem grozljivem položaju. Re- ka bežečih ljudi se je valila mimo ne- srečnika. Nekateri so ga opazili, drugi zopet ne, toda on sam je bil malen- kosten problem spričo nesreče, ki je zadela celotno mesto. Vsi so bežali, četrt je bila skoraj izpraznjena, Jošida pa je visel tam in si ni mogel pomagdti. Ogenj se je zažrl v deske in tramovje njegove porušene hiše. Neznosna vro- čina je prihajala vse bliže. Z zadnjim napori, v borbi za življenje ali smrt, v plamenih, se je naposled izvil iz prece- pa in ves obžgan stekel za ostalimi. Pozneje se je ta človek pomikal kot starec in dva meseca po nesreči je bil popolnoma sivih las. Pod mostom, ki je vodil iz gorečega mesta v park, je stal doktor Fudži do kolena v vodi. Veter je pihal vse moč- neje in čeprav je bila reka zelo ozka, se je razgibala v take valove, da ljudje niso mogli ostati več pod mostom. Dok- tor se je stisnil k obrežju ter z zdravo roko objel veliki kamen. Neznosna vro- čina na ta način ni mogla do njega in tako se je z dvema preživelima bol- ničarkama iz svoje bolnišnice naposled le rešil. V parku je bil tudi doktor Mači s svojo družino. Njegova hči, ki je bila v trenutku eksplozije i^ven hiše, je dobila težke opekline po rokah in no- gah, toda k sreči ne po licu. Doktor Fudži, ki se je rešil k njim, jo je kljub ranjenemu ramenu obvezal. Potem je ves utrujen nekoliko legel. Toda kmalu se je zdramil in dejal, da gre pogledat k svojim staršem, če se tam ne hi mogel rešiti razdrapanih in obžganih cunj in se kako preobleči. Doktor Fudži je z bolničarkama odšel v Ušido, kjer je v hiši svojih sorodnikov imel shra- njen pribor za prvo pomoč. Dekleta so najprej previle njega, zatem pa on njih. Ko so se za silo obvezali, so odšli na- prej. Na ulicah ni bilo več mnogo lju- di. Ostali so samo tisti, ki niso mogli hoditi. Ležali so po cesti in pločnikih. bljuvali, čakali na smrt in umirali. Ne- kateri so se s težavo plazili iz območ- ja plamena. Zvečer je doktor Fudži prišel do hiše svojih staršev, ki je bila 5 milj odda- ljena od središča eksplozije. Hiši je do- besedno odneslo streho in okna so bila popolnoma razbita. Obstal je razočar- ran. Bila je prazna. Med tem so ljudje ves dan v trumah prihajali v Asano park. Td park je bil privatna last in se je nahajal precej daleč od središča eksplozije, tako da so bambusova, jelova in lovorjeva dre- vesa bila še vedno pokrita z zelenim listjem-. Spričo dima, ki je zatemnil vso Hirošimo, spričo ognja, prahu in vod- nih par, je bil ta kotiček za begunce naravnost zdravilno mikaven. Park je bil izredno lep. Povsod majhni bazeni, mostovi v loku, vrtovi, skratka, pravi japonski aristokratski vrt. Vdova Nakamura je bila s svojimi otroki med prvimi, ki so se zatekli v park. Ko so se odžejali z vodo iz reke, jim je naenkraijt postalo slabo in so začeli bljuvati. Ves dan se jim je obra- čal želodec. Nekateri so mislili, da so Amerikanci uporabili plin. Neka žen- ska poleg nje ni bila niti ranjena niti opečendt, toda že po nekaj urah je umrla, verjetno od samega strahu, ki ga je pretrpela. Tanimoto je na obrežju reke postal avtomat. Stalno je tekal s posodo po vodo in jo nosil med ranjence. Tudi jezuit Kleinsorge se jt trudil, da bi čim bolj pomagal nesrečnim poškodo- vancem. Toda ranjenci so bili mirni. Tudi tisti, ki so umirali, niso jadiko- vali. Naposled je Tanimoto zopet šel iskat svoje prijatelje. Našel je ženo svojega prijatelja, ki je tožila, dd je žejna. Ko ji je postregel, se je odločil, da mora pogledati, kaj je z njegovo metodistič- no cerkvijo. Toda požar ga je kmalu ustavil. Sel je ob obali iskat čoln, da bi pomagal voziti ranjence z one strani reke, ki jo je ogenj že skoraj dosegel. Našel je neko nasedlo barčico, toda po- gled na njeno okolico ga je zgrozil. Pet mrtvih ljudi je ležalo tam okoli. Bili so domala popolnoma goli in ope- čeni po vsem telesu. Izgleda^, da so umrli v trenutku, ko so hoteli poriniti čoln v vodo. Komaj se je odločil, da je porinil barko s peska v valove. Zdelo se mu je, da nima pravice jemati mrt- vecem njihovega zadnjega upanja. Z bambusovo palico je prikrmaril čoln do proda, kjer je ležalo več ranjencev, reko. Vsakokrat jih je pripeljal deset. Z vso vnemo jih je začel prevažati čez Tako je delal nekaj ur. Dasiravno so biii ljudje prepričani, da bo reka zadržala plamen, je že zgo- daj popoldan vdrl požar tudi v park. V parku je nastala zmešnjava. Laže ranjeni in nepoškodovani begunci so hitro sestavili gasilno skupino, ki se je dve uri borila s plameni, preden jih je udušila. Med tem ko so oni gasili, so splašeni ljudje bežali nazaj proti reki. Prišli so med dva ognja. Dasiravno po- žar v parku ni bil tako nevaren, je vendar ljudi talko zmedel, da so v tru- mah pritisnili k vodi. Zadnji so po- tiskali sprednje, le-ti pa niso mogli zadržati pritiska in so popadali v vodo. Kolikor žrtev niso zahtevale rane, ope- kline in poškodbe, jih je požrla še blat- na reka. CELJSKE BODICE MESAR NA KVADRAT V KOCBEKOVI ULICI V tej ulici je bivša Gradova hiša in v njej stanovanje nekaj Celjanov ima; o najbolj pogumen od vseh je mesar, ki s strankami prav po mesarsko ravna. In v istem oddelku kakor mesar že dolgo partizanska vdova stanuje in njo: mesar, žena in dvoje otrok — cela družina — najbolj obdeluje. Kričijo in psujejo, da gre do kosti, nekoč so jo skoraj pobili, no, takrat sodišče je dvignilo prst, a zdaj so spet staro prakso raizvili. Zato pa Celjani, predragi mesar! želimo, da malo si kri ohladiš, razsajaš samo nad teleti in konji — ljudi pa lepo pri miru pustiš! NA POSTAJI V ŠENTJURJU V soboto bil sem gost v Šentjurju in ko zvečer sem na postajo tekel, deset minut pred vlakom, pa blagajnik po birokratsko me za nos je vlekel.- Blagajna je bila zaprta. V njej pa štirje so se hahljali, kakor da so za okfas; zato sem živčno čakal in čez nekaj časa potrkal nežno in povišal glas: »Prosim za vozovnico do Celja!« Odgovor: »Saj je čas, zdaj nihče ne utegne.« In v mislih: če za stanje nimate veselja, za zbogom, vlak lahko brez vas potegne. Potem prepir, beseda sem,, beseda tja. A kdo bi z bikom se boril, • ki ne miruje prej, dokler se ne zdivja — tako sem tudi jaz vozovnico dobil. In zdaj izrekam vsem Šentjurčanom sožalje, da na postaji vaši taki so ljudje, da ne vedo, zakaj sploh tam sede. resnica Moderna ženska je sposobna pripra- viti kosilo v devetih minutah, ki pa iz- gleda tako, kot da je potrebovala za to najmanj dve uri. Istočasno pa si urejuje lasišče dve uri, da bi izgleda- lo, kakor da je v naglici samo s prsti uravnala lase. LJUBEZEN FILMSKE ZVEZDE Januarja 1954 se je znana filmska zvezda Marilyn Monroe v San Fran- ciscu poročila s svetovno znanim košarkarjem Joem Di Maggio. Toda njun zakon ni trajal niti leto dni — kmalu sta se razšla. Letos je svet presenetila vest, da se je Marilyn poročila z Arthurjem Millerjem, ki je znan kot napreden ameriški pisatelj. Kaže da je Miller, čeprav že pri- leten samec, postal kar krotek? V saj po sliki tako izgleda. ZANIMIVOSTI zaljubljena diplomatinja Pred leti je prispela v London mlada vdova z dvema otrokoma — Virginia Prestinary de Gallegos kot poslanica države Gosta Rica. G. Gallegos je naj- lepša diplomatinja v mogočni prestol- nici in sodijo, da nobena država na svetu, doslej še ni imela tako lepe po- slanice. Toda, zgodilo se je nekaj — za diplo- matsko službo dokaj 'zapletenega — ljubezen na prvi pogled med poslanico Gosta Rice in mladim diplomatom, prvim sekretarjem poslaništva države Uruguay. Začele so se težave, kajti po- roka med obema diplomatoma različnih držav je možna le s privolitvijo njunih vlad. To pa ni enostavna stvar. Le kdo naj nadomesti poslanico Gosta Rice, če postane soproga Uruguayskega diplo- mata? Medtem ko oba nestrpno pri- čakujeta, kako se bo razvozi j al njun ljubezenski vozel, se medsebojno na- zivata z ljuba in ljubi — ampak v jav- nosti ne smeta nikjer sedeti skupaj. Oficialno mora uruguayski diplomat imenovati poslanico z »exzellenz«. picasso je predrag za picassa Nek Picassojev prijatelj je bil sila presenečen, ker v stanovanju velikega umetnika ni videl na stenah nobene njegove slike. Tedaj mu je Picasso po- jasnil. »Ti vendar veš, moj ljubi, da vsaka moja slika velja približno mi- lijon frankov. Takega luksuza si pač ne morem privoščiti.« kaj stane pariška moda Marsikatera mlada Parižanka sanja o tem, da si za kako izredno prilož- nost kupi obleko iz velike modne hiše. Vendar marsikateri zastane dih, ko pre- čita v časopisu cene za posebne mo- dele. Modni snovalci namreč praktično začno računati šele s 100.000 franki za obleko. Večja večerna obleka, kakršne znajo delati samo v Parizu, pa lahko stane tudi do 1,500.000 frankov. Pri Diorju računajo za eno poletno obleko 40.000 do 60.000 frankov, pri Fathu 30.000 do 60.000 frankov, pri Balmainu 40 do 70 tisoč frankov itd. 'nova potniška ladja za 27 milijard frankov Francoska ladijska družba C. G. T. je objavila vest o zgraditvi največje in najmodernejše potniške ladje na svetu. Novo ladjo z imenom »France« bodo zgradili v dveh letih, skupni gradbeni stroški pa bodo znašali 27 milijard francoskih frankov. Novi kolos bo vzdrževal prometno zvezo na morski IX)ti Le Havre—NewYork. bivši hitlerjevi piloti se spet ucijo Ko je zvezna nemška republika do- bila v okviru NATO možnosti za obo- rožitev, so sprožili tudi vprašanje šo- lanja bodočih pilotov nove nemške avi- acije. Dolgo so razmišljali o slednjem vprašanju in se končno odločili za sve- tovno znano pilotsko šolo francoske aviacije v bližini Pariza. Tja so pred nedavnim poslali na večmesečno šo- lanje 7 bivših Goeringovih letalcev — 3 letalske oficirje in 4 pvodoficirje. V tej skupini so tudi »stari« asi, ki naj bi po FMDvratku postavili nemško vojno letalstvo spet na trdne noge. Z njimi je najmreč major Spate, ki je v kritičnih trenutkih Hitlerjevega raj ha že letal z nemškim reaktivcem »Messerschmitt 183« in to s hitrostjo 1000 km na uro. Nemški učenci v francoskem poizkus- nem centru se učijo leteti v najnovej- ših modelih francoskih reaktivnih lov- cev Meteor Mystere in Ouragan. — Da, včerajšnji sovražnik se spet uči leteti in streljati. ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA 81 Vso ostalo noč se Kresnica ni ganila. Našla si je zavetje za veltkim kupom ii-' s.tja in nalomljenih vej ter se zvila. Blisk je bil zmeden in nemiren, vabil je Kresnico na lov, toda ona se ni niti ganila. Sam je lovil. Vrnil se je z dve- ma zajcema in ju položil k njenim no- gam. Tretjega dne se je kakor po navadi ob zori vrnil z lova. Kresničine oči so se svetile od miline in v njenem grlu je drhtelo veselje. Postala je mati in psički, ki jih je grela, eso bili Bliskov! mladiči. 82 Od tega dne je Blisk stalno krožil v bližini gnezda in stražU svojo družino. Zanj je postalo drevo, pod katerim je ležala Kresnica, edini posvečeni kraj v vsem vesoljstvu, ki ne sme biti oneča- ščen, kraj, ki ga mora braniti za vsako ceno. Bil je pripravljen na boj z vsa- kim, ki bi se približal. Toda nikogar ni bilo, razen rdečenimene blebetave veverice, ki se je gugala na veji. Lovil je v bližini gnezda in nosil hra- no Kresnici, toda nalovil je veliko več, kakor je ona mogla pojesti. 83 Ko se je nekega dne vrnil z lova, mu je Kresnica pripravila novo preseneče- nje. Prinesla je svoje mladiče na piano v toplo sončno luč, kjer jih je Blisk prvič videl, ko so nerodno koracali okrog pozlačenega Kresničinega telesa. To je bil za njegove oči čudovit prizor. Njegovo srce se je napolnilo s ponosom in veseljem in tudi Kresničino srce se je vzradovalo; narava je poskrbela za oba: med mladiči sta bili dve rdeče- nimeni Kresnički in dva srebrna in siva Bliska. 84 V naslednjih dneh Kresnica ni imela časa, da bi mislila na kočo in ljudi, kajti njeni mladiči so bila živahna bitja in so zahtevali nenehne skrbi. Njena pretirana potrpežljvost jo je zasužnjila in le zelo poredkoma se je utegnila od- daljiti od ležišča. Najponosnejši trenu- tek njenega življenja je bil, ko so ji njeni mali prvič nerodno capljaje sle- dili k rečici. Bliskovo srce pa se je na- vdalo z veseljem, ko so se mladiči pr- vič vrgli na meso zajca, ki jim ga je prinesel. stran ^^^ II. avgusta 1956 — ster. 66 fldlični uspehi celjskih strelcev LeU^Bje držaTDo prTcnstTo je r« nami. Te- dni so se t Ljubljani Tršile ogročenc k«rbe za nasloTc državnih prvakov in kolajne strelskih mojstrov. Celjani so se vrnili s tek- movanja z lepimi uspehi. Domov so prinesli 4 zlate, i srebrnih in 2 bronasti medaljll — Mejaviek Mirko, mojster streljanja s pištolo, je I vojaško pištolo s 492 krogi postavil nov drmavni rekord in osvojil naslov državnega pr- vaka za leto 1956. V streljanju s precizno pi- štolo je s 519 krogi tretji v državi. Osvojil je zlato in srebrno medaljol Jager Tonček, star šele 18 let, se je letos adeležil že šestič državnega prvenstva. Z vo- jaJko puško je s 470 krogi osvojil 8. mesto (■•v celjski rekord!), v ležečem položaju pa s 179 krogi 1. mesto in postavil nov mladinski jagoslovanski rekord. Z vojaško puško je v dragi kategoriji dosegel še 220 krogov in 9. ■eato v državi. Osvojil je zlato in 2 srebrni kolajni. Polde Tržan, star 24, je v Celje pri- Heael največ kolajn — zlato, 2 srebrni in bro- ■asto. S precizno puško je v ležečem polo- žaja s 400 krogi dosegel oz. izenačil svetovni rekord, v drugih položajih pa je bil slabši, tak* da je zbral vsega 1143 krogov, kar mu je zadostovalo za častno 5. mesto (nov celjski rtkordi). Tudi v streljanju z vojaško puško j« postavil nov celjski rekord s 483 krogi od 600 možnih ta b« s tea rezaltatom nvrstil kot sedmi v državL Z vojaško pištolo je s 450 kro- gi dosegel 16. mesto. — Jože Tržan, star 20 let, že devetič na državnem prvenstvu, je osvojil zlato, srebrno in bronasto kolajno. S precizno puško je v stoječem položaju s 185 krogi posta- vil nov mladinski državni rekord (obenem tudi nov celjski!) in s skupnim rezultatom 564 kro- gov od 600 možnih dosegel 2. mesto! Z vojaško puško je dosegel 460 krogov, z vojaško pištolo pa 467 krogov in s tem obakrat 10. mesto v državi. — Iz Celja so se državnega prvenstva udeležili še strelci tov. ing. Krivec, Dobo- vičnik, Kajba, Vehovar in pionirji Jeram, bra- ta Dečman, IJlaga ter Brecko. Dečman je bil najboljši slovenski strelec med pionirji, ostali pa so dosegli svoje običajne rezultate. Dose- ženi uspehi celjskih strelcev potrjujejo visoko kvalitetno stopnjo strelskega športa v našem mesta. DVE POMEMBNI ZMAGI KLADIVARJA Ligino mošvto Kladivarja se je dobro pri- pravilo za prvenstveno sezono. V zadnjem ted- nu smo prisostvovali kar dvem prijateljskim tekmam na Glaziji. Proti Rudarju iz TrlMvelj so Celjani zmagali z 2:1 (2:1), proti članu conske lige Ljubljani pa s 4:3 (1:2). V prvi tekmi gledalci niso bili zadovoljni z igro Kla- divarja, pa tudi Rudar se s svojimi mladimi močmi ni posebno izkazal. Kladivar je bil bolj- ši v L, gostje pa v II. polčasu. Rezultat tekme je bil postavljen že v 23. minuti. Marinček je domače moštvo povedel v vodstvo že z 2:0, nakar je Sušnik dosegel častni gol za Rudarja. Hajsinger kot glavni in Kramer kot stranski sodnik sta bila izredno slaba in sta z nepra- vilnimi odločitvami vzbujala veliko negodo- vanje pri igralcih in gledalcih. — Srečanje proti Ljubljani je bilo mnogo lepše in zani- mivejše. Gostje so bili v I. polčasu boljše moštvo, deloma tudi po zaslugi domačih igral- cev, ki 60 kar tekmovali med seboj v netoč- nem podajanju. V II. polčasu, ko so gostje vo- dili že s 3:1, je Kladivar po drugem golu Belcerja zaigral izredno lepo in ofenzivno. Igrali so več ali manj le na polovici Ljubljane in od številnih zrelih situacij za dosego golov je le Belcer izkoristil vse možnosti. Štirikrat je potisnil žogo v mrežo in s tem Kladivnrjn priboril več kot zasluženo zmago. Marinček, ki ga poznamo kot dobrega nogometaša, je v tej tekmi delal težke napake. Žoge ni spravil v mrežo, pa čeprav je bil le nekaj metrov sam pred Bencikom. Hribernik je bil odličen v igri, kot strelec pa se ni uveljaviL Obramba je bila solidna, krilska vrsta z Mahkovcem, Po- sinekom in Pavličem prav dobra. Ce bo Kladivar zaigral v področni ligi tnlo kot proti Ljubljani v II. polčasa, potem lahko pričakujemo prav uspešen start celjskih nogo- metašev na prvenstvenih tekmah. V predtekmi je B moštvo Kladivarja, največ po zaslugi Perca in Radiča, zmagalo nad Olim- pom 8 3:1 (0:1). V obeh moštvih smo viaeli l0 mlade nogometaie, ki ao pokazali kar C-o- ber nogomet. Na Skalni kleti smo dopoldne gledali dva člaaa mariborsko-celjske grupe (bivša vzhodna slovenska liga). ZSD Celje je premagal Ls- njarja iz Šoštanja s 7:2 (4:1) in se s tem revanžiral za poraz v Šoštanju (preteklo ne- deljo — 7:3 za Usnjar!). Obe moštvi sta po- kazali povprečen nogomet, s katerim ne bosta uspevali v tekmovanja a kvalitetnimi maribor- skimi klubi. V okvira nogometnega tekmovanja športnega tedna Olimp so Tehtnice premagale Emajlira- ao s 4:3 (2:2), Grafičar pa Metko z 1 : • (1 : •). Prijateljsko srečanje med Metko ia Tolao iz Laškega se je končalo s 3:2 (0:1). Emajliraaa : Betoa — 2 : t (O : •), Tehtaico : Ostrožao — 3:2, Grafičar : Pečovnik — 3:1! FKRECE VPRAŠANJE - NOGOMETNI SODNIKI Okrog 1000 celjskih gledalcev je preteklo sredo izžvižgalo na Glaziji slabega glavnega straaskega sodnika. Tekma med Radarjem iz Trbovelj in Kladivarjem je prav po zaslugi slabih sodnikov dobila povsem drug tok in vsa sreča., da se je le končala brez večjih ■etreč. Ker smo tik pred prvenstvenim tek- movanjem, kjer bo vsaka sodnikova odločitev vplivala na pravilno športno borbo nogometa- šev, obnašanje gledalcev in seveda tudi na rezaltat in točke, je prav da spregovorimo o tem vprašanju uckaj tehtnih misli. Vagner Jaako, predsednik Celjske nogometne podzve- ze, nam je o sodniškem problema dejal: »S problemom nogometnih sodnikov se borimo že vrsto let. Vsako leto razpisujemo tečaje za aove nogometne sodnike, uspeh dosedanjih te- čajev pa je bil slab, ker je bila izbira kandi- datov slaba. Večinoma so se javljali v tečaje le kandidati iz podeželja brez temeljnih pri- prav in nogometnih izkušeni. Celje je bilo pri teh tečajih vedno najslabše zastopano. V Celju je vrsta sposobnih starejših igralcev, ki bi lahko bili prav dobri sodniki, pa se izmi- kajo sodniškemu poklicu. Veliko krivdo za iz- mikanje težkemu sodniškemu poklica nosi tudi precejšen del neobjektivnih gledalcev, ki ne poznajo nogometnih pravil. S svojimi medklici, v pretežni meri prav nekulturnimi, spravljajo sodnike iz ravnotežja in jim s tem otežkočajo vršenje njihove odgovorne službe. Prav zaradi tega često slišimo od ljudi, na katere sem ra- raaal, da bodo stopili v vrste nogometnih sod ■ikov, umestne pripombe, češ »bolje je lepo v miru gledati nogometno tekmo, kot biti z- postavljen psovkam gledalcev . . .c S tem pa seveda problema na bomo rešili. CNP je več- krat apelirala na vodstva društev, da prijavijo v tečaje sodniške kandidate, da bi si na ta ■ačin ustvarili domači sodniški kader — odziva pa ni! S tem v zvezi je tudi finančni problem, saj danes društva plačujejo težke vsote za sodnike, ki prihajajo iz oddaljenih krajev. Ce bi imeli kvaliteten sodniški zbor v lastnih vr- stah, bi si društva lahko prihranila marsikateri diaar, ki je danes v športnih društvih zelo dragocen. CNP sodnikov bo v jeseni zopet or- ganizirala sodniški tečaj. Moja želja je, da bi ▼ ta tečaj prišli sposobni kandidati, ki bi iz- polaili že itak veliko vrzel v sodniških vrstah, imamo celo kopico novih društev, ki tekmu- jejo v raznih ligah, sodnikov pa nimamo v zadostnem številu. Rešitev sodniškega proble- ma je stvar vseh naših osnovnih organizacij, zato bi bila njihova dolžnost, da poleg skrbi za aspehe svojih nogometašev na tekmova- ajih, trenerje in materialna sredstva gledajo tadi na izpopolnitev sodniškega kadra!« POGLED NA VZHODNO, SLOVENSKO IN CELJSKO PODZVEZNO LIGO Te dni je bilo tudi žrebanje za jesenski del prvenstvenega tekmovanja nogometnih ekip, ki 00 razvrščene v vzhodno slovensko in celjsko podzvezno ligo. Tekmovanje v obeh omeajenih ~ ligah se bo prav tako pričelo že 9. septembra. V vzhodni slovenski ligi ali bolje mariborsko- celjski grupi bodo letos sodelovali: Kovinar ia ZSD Celje iz celjske občine. Rudar in Usnjar iz šoštanjske občine. Bralstvo Hrastnik, Svo- boda Trbovlje in Brežice iz trboveljske občin«, •stali kandidati: Nafta, Drava, Kovinar (Ma- ribor), Fužinar (Ravne) in Aluminij (Kidri- čevo) pa so iz mariborske nogometne p^zveze. T podzvezni ligi bo nastopalo 8 moštev: iz Celja Olimp in B moštvo Kladivarja, Bratstvo iz Rogatca, Rudar iz Hrastnika, Sloga ia B moštvo Rudarja iz Trbovelj ter Svoboda ia Ki- sovca pri Zagorju. T I. kolu 9. sMitembra bo v Štorah derby med Kovinarjem in zSD Celjem, v II. kola 16. sep- tembra bodo Celjani imeli doma v gosteh Ala- minij, Štorjani pa bodo odšli v Trbovlje v borbo z B moštvom Rudarja, v III. kolu b^o Štorjani doma sprejeli nogometaše iz Brežic, Celjani pa bodo nastopili proti Kovinarja v Mariboru, v IV. kolu 30. septembra bodo Ce- ljani gostovali v Ptuju proti Dravi, Štorjani pa v Trbovljah proti Svobodi. To je razpo- red za mesec september. T CNP pa bosta Oilmp in B moštvo Kladi- varja v I. kolu gostovala v Zagorju in Tr- bovljah, v II. kolu 16. septembra v Radečah ia Trbovljah, v III. kolu pa bo Olimp nastopil doma proti Radečam, Kladivar pa proti Ro- gatcu, zadnjo nedeljo v septembra Olimp proti Rudarju iz Hrastnika, Kladivar B pa proti Svobodi z Kisovca. KOŠARKA Celjski košarkarji se niso dobro pripravili Za prvenstvena tekmovanja. V Trbovljah so v aedeljo doživeli proti Rudarja dva poraza — ženske z rezultatom 25 : 46 (13 : 15), moški pa s 5> : 69 (25 : 38). Vse kaže, da bodo moški in ženske letos obtičali na dnu tabele v vzhodni slovenski ligi. Povsod ugotavljamo napredek ▼ tej športni igri po Sloveniji, v Celja pa na- zadujemo. Kje so leta, ko »o Celjaiii bili v košarki takoj z* Ljubljano . . PLAVANJE PORAZ VVATERPOLISTOT Celjski Neptunovci so v preteklem tedna •digrali v Ljubljani ponovljeno vaterpolo tek- mo za prvenstvo II. razreda LRS s kranjskim Triglavom. Srečanje se je končalo s tesno zmago Triglava 7:6 (3:3). Celjani so Še 3 minute jired zaključkom vodili s 5:4, nakar »o zandi pomanjkanja kondicije popu- stili. Odlični Zrimšek iz Kranja je z uspešnimi streli na gol odločil srečanje v zadnjih minu- tah. Za Celje sta bila uspešna — Mravljak 4 ia Ščuka 2. BOKS MARIBOR - BANAT 13 : 7 Boksarsko srečanje v dvorani Narodnega do- ma se je končalo z zasluženo zmago Maribor^ čanov. Lepe borbe so pokazali le Kajzer — Ilalasi, Šibila — Lekič in Damjanovič — Po- pov. Sicer smo videli precej nedovoljenih udarcev. Mariborčani so zmagali v 5-tih, gost- je v dveh, 3 srečanja pa so se končala ne^lo- čeno. To je bilo tretje gostovanje Mariborča- nov v našem mesto, ki je pokazalo, da je v Celju dovolj ljubiteljev boksa — >vročih< gla- dalcav, manjkajo aam samo še tekmovalcil organizirali bodo tecaj za vlaganje Naše žene čestokrat želijo, da bi si pripravile primemo ozimnico tudi za zimske mesece. Pri tem imajo-razne te- žave in skrbi, ker ni vedno dovolj le recept, zato se skoraj vsak dan oglašajo na Zavodu za pospeševanje gospodinj- stva v Celju in iščejo nasvetov in na- vodil. Zato se je vodstvo zavoda odlo- čilo, da bo ponovno priredilo tečaj za vlaganje, in sicer: v sredo, 5. septembra od 14.30 do 18.30. Žene, ki se za tečaj zanimajo naj se prijavijo v dopoldanskih urah v Zavodu za po^eševanje gospodinjstva, Cankarjeva 4. ŠPORTNI SPORED Sobota, 1. septembra popoldne — finalna tek- movanja v športnih igrah v okviru športnega tedna ŠD Olimp (igrišče Olimpa, telovadišče in telovadnica ^artizaaa Celje-Gaberje, ke- gljišče Betona) •b 16.30 na stadioao Borisa Kidriča — med- društveni atletski miting •b 18.89 uri — športna parada ŠD Olimp ia fizkaltarnih aktivov Nedelja, 2. sept. — stadioa Borisa Kidriča prvenstvena košarkaška tekma •b 9.H - Maribor : ZSD Celje (ženske) •b !•.•• — Maribor : 2SD Celje (moški) Igrišče ŠD Olimp •d 14.M dalje — nogometne tekme: Kladivar : Olimp — pionirji Kladivar : Olimp — mladina Kovinar (Maribor) : Olimp Za dober uspeh v šoli - dobri pogoji - dober ucenec Ko «mo ze analizirali v posameznih poglavjih, kaj vse je potrebno, da bo nai otrok uspeval v šoli, potem se še enkrat pregledno ustavimo pri neka- terih zelo važnih vzgojnih činiteljih, ki so važni za dober otrokov uspeh. Starši morajo upoštevati otrokovo pe- riodičnost koncentracije. Večkrat smo že slišali na raznih sestankih, da mora otrok imeti določen dnevni red. Ali naj ga strogo izvajamo, za vse enako? Ne, otroci niso kopita- Mnogo je otrok, ki se radi učijo zve- čer, drugi zjutraj. Le-to ima osnove v fiziologiji. Toda menimo eno: ko smo otroka ob opazovanju dobro spoznali, usmerimo dnevni red po njegovi kon- centraciji. Ce govorimo o njej, mislimo na čas, ko se otrok najlaže skoncentrira in zato uči. Dnevni red mora biti pester. Ne gnjavimo ga pretirano z učenjem. Srednje nadarjen otrok naj porabi v obvezni šoli največ 3 ure dnevno. Sicer se bo zgodilo drugače: na mizi zvezek, pod njim Kari May. Urejeno stanovanje odlično vpliva na obliko učenčevih izdelkov. To bi lahko dokazali z mnogimi primeri v šoli. Sola. Nič manj važen obiskovalec je ona. Stara šola z neprimernimi prostori in zastarelimi učili neestetsko vpliva na učence in ne more nuditi kvalitetnega pouka. Danes ima skoraj vsaka hiša radio, skoraj vsaka vas kinoaparaturo. Mno- go pa je šol, ki nimajo ne enega ne drugega. Prav je, da se povsod izvoli šolske svete, ki bodo skrbeli za šolo in v njej res videli kovačnico novih ljudi. Cisti in svetli prostori s sodobnimi in istočasno najefektnejšmi učili, do- poldanski pouk in dovolj profesorjev ter učiteljev — vse to lahko nenehno dviga kvaliteto pouka. S sodobnimi učili približamo teorijo praksi, to, kar danes želimo. Mnogokrat se mi zdi, da še mnogi ne morejo razumeti, kako silno važno je, da ravno šolski mladini nudimo čim več. V njej gledamo našo bodočnost! Ravno zato so šolo doJžna podpirati prav vsa podjetja in organizacije! Pomnimo: dobre osnove — dobro in solidno znanje — in dober ter spK>soben človek! Nečesa se pa le moramo bati! Učen- čevega guljenja. Ze smo govorili, da se naj uči predmete po umiku, ki jih je imel isti dan. Snov je še sveža. Zato je za utrjevanje izgubil dvakrat manj časa. Ko ga večkrat kontroliramo, ga spra- šujemo tako, da bo otrok pri odgovoru prisiljen misliti. Znanje, ki ga osvoji brez razumevanja, v nekaj tednih shla- Pi! Razvoj pravilnega mišljenja je odlo- čilnega pomena za doraščajočega člo- veka naše družbe in istočasno najvaž- nejša funkcija človekove dejavnosti. Ob koncu še dve, tri opombe. Vsak otrokov neuspeh nas naj ne potre. Prav napačno je, če se zadiramo ali celo tolčemo po njem! Zmeraj smo dolžni» da pri manj nadarjenih cenimo tudi pridnost! Cim več časa bomo za otroka žrtvo- vali, bolje ga bomo vzgojili in izobra- zili. Vsem pa povejmo: Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Zato smo prav vsi moralno dolžni, da omogočimo otroku vse tisto, kar bo dvigalo njegov uspeh v šoli in izven nje. , NAKNADNI SPREJEMNI IZPITI NA GLASBENI ŠOLI V CELJU Na Glasbeni šoli v Celju bodo naknadni iz- piti 5. septembra ob 9. uri. Prosta mesta so le za flavto, trobento, čelo, kontrabas in solopetje. Začetek šolskega leta in razdelitev ar- l>o 6. septembra ob 15. ari. PUTNIK CELJE Naši izleti: Z avtobasom po Dolomitih, v Trst, Graz— Dunaj—Praga. Rim—Napoli—Pompeji, Dunaj, Miinchen. Prijavite se čimprej, ker je število mest omejeno. Vsa podrobna navodila dobite v poslovalnici Putnik - Celje. Preden se odločite za letni dopust, se po- svetujte z nami. Vse vizume in potrdila za na- bavo potnega lista vam preskrbimo v najkraj- šem času. Poslužujte se nakupa vseh vrst vozovnic pri Putnik - Celje. Obenem sporočamo, da bo v dneh od 29. 9. do 7. li. 1956 dvodnevni izlet na graški vele- sejem, prijave sprejemamo do vključno 15. sep- tembra. Istočasno obveščamo cenjene stranke, da razpolagamo od 15. septembra dalje s "35 sedenžim avtobasom, modernim s pregibnimi sedeži, cena 141 din od prevoženega kilometra. Posvetujte se z nami za organizacijo domačih izletov. Prepričajte so o naših uslugah, postrežcni boste hitro in solidno. Patnik - Celje POZOR! POZOR! V nedeljo, 2. IX. 1956 priredi organizacija Zveze Borcev in organizacija SZDL Zg. Hudinja VELIKO VRTNO VESELICO z plesom in bogatim srečolovom, na Gmajnici, s pričetkom ob 14. uri. Igra priljubljeni JAZZ! Za jedačo in pijačo preskrbljeno! — Ne zamu- dite lepe prilike in oglejte si bogate dobitke! Zrn obilno adeležbo se priporoča Pripravljalni odbor PRODAM omare, kredence, razstegljivo mizo, stole, knjižno omaro, postelje, rolo-omaro, T«e iz orehovega lesa. Vodnik, Celje, Mari- borska cesta 21. Ogled od 3. ure dalje. PRODAM čevHarski stroj (levoročni). Bevc, Kavinska 5. Celje. DOBRO OHRANJEN PISALNI STROJ (kovčeg) znamke Torpedo ugodno na prodaj. Naslov T upravi lista. RAZSTAVLJIV ČEBELNJAK s 14 Znid. panji na prodaj. Ogled in pojasnila pri Turk Francu, čevljarju. Šoštanj. PRODAM motorno kolo znamke >Puch 250 CM< v intaktnem stanju. Naslov v upravi lista. PRODAMO stavbne parcele po 924 m® ob Ljub- ljanski cesti. Naslov v upravi lista. PRODAM po ugodni ceni parcelo 30 a s ko- rolcem, pripravljeno za gradnjo stanovanjske hiiSr. Pesjak Jože, Celje. Lopata 46. PRODAM kletna okna v izmeri 12 X 35. Na- slov T upravi lista. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem kolektiva Narodne banke, vaem prijateljem in znancem, ki s« spremili našega dobrega oČeta IVANA VERBEK na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala za po- klonjene vence in cvetje. Posebna hvala dr. Lahu, W je požrtvovalno lajšal pokojaika težke dnave. Hčerke: Hani, Tončka, Marija in ostalo sorodstvo PRODAM ugodno otroško posteljo z žiiiuiico in žičnim vložkom ter železno posteljo; oboje v brezhibnem stanju. Jeršin, Dečkova c. 34. PRODAM lepo posestvo z vinogradom v bli- žini Celja, žlahtna trta, po dogovoru tudi z letošnjo trgatvijo. Naslov v trgovini »Na- prijedc Celje. PRODAM zaradi preselitve skoraj novo ku- hinjsko opremo. Ogled vsak (lan med 12. in 14. uro. Grohler Matilda, Celje, Šlaiidrov trg 3-a. PRODAM T ueposredni bližini Žalca 3 ha po- sestvo /. vsemi ustreznimi zgradbami. Na- slov v upravi lista. PRODAM hrastov gozd 7 a. Celje Miklavžki hrib 1. ZAMKNJAM euosobno stanovanje za enako v mestu. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM lepo sončno sobo v Teharju za enako v mestu. Naslov t upravi lista. ZAMENJAM novo enosobno stanovanje v cen- tru mesta za eno in pol sobno. Naslov t upravi lista. SPREJMEM v vso oskrbo dijaka-njo. Naslov v upravi lista. NAGRADO dam osebi, ki mi preskrbi enosob- no stanovanje ali sobo v bližini bolnišnice v Celju. Naslov v upravi lista. IZGUBIL se je nemški ovča.r, ki sliši na ime »Haric. Najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi lastniku .Slrupeh Jožt-tu, Kersnikova: OBŽALUJEM besede, izrečene o Poteko Ani ter prosim, da mi oprosti. B. F. PREKLICUJEM ueresnične besede, ki sem jih izrekel o tov. Tajnšek Ediju in Leskošek. Ludviku. Zalivaljujem se, da sta odstopila od tožbe. Krušič Anton, Celje NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA. Dne 2. 9. 1956. dr. Fišer Jože, Celje, Gre- gorčičeva al. 7. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. are do ponedeljka d 8. ure zjutraj. celjsko gledališče; Nedelja, 2. septembra 1956 ob 2t — Fonvizint Brigadir — gostovanje v Laškem CELJSKO GLEDALIŠČE RAZPISUJE ABONMA ZA SEZONO 1956/57 V novi sezoni bodo rednim obiskovalcem na razpolago nasle^lnji redni aboamaji za 12 pre- mier: torek četrtek nedelja — popoldanski sobota — po globoko znižanih reaak premierski in srednješolski Vpisovanje za stare abonente od It. do vkljač- no 13. septembra, za nove pa od 14. do 17. sep- tembra 1956 od 9. do 11. are in od 16. doi 18. ure pri dnevni blagajni na šlandrovem trga- Stari abonenti lahko tudi pismeno rezervirajo svoje sedeže in jih lahko dvignejo v dopol- danskih urah. Vsa pojasnila daje uprava Celjskega gleda- lišča, poštni predal št. 5, tel. 26-60. Abonenti imajo 10 % popust od osnovne cene. Abonma je plačljiv v dveh obrokih. Okvirni repertoarni načrt predvideva nasled- nja dela. Sofoklej: Antigona A. P. Cehov: Stare ruske šale J. Lutowski: Dežurna služba F. H. Herbert: Vsakih sto let S. Grum: Dogodek* v mestu Gogi — Mladinska igra — Morebitna izvirna aovoiit I. Potrč: Zločin W. Shakespeare: Macbeth S. Zweig: Volpone B. Nnšič: Ljudje Levstik-Ogrinc: Kar bo — pa b« K. Goldoni: Prebrisana vdov« P. Voranc: Pernjakovi O. Davičo: Pesem Vodstvo bo Izbiralo repertoar iz naštetih dei in se načrta dosledno držalo razen, če bi ,se pojavile pri tem ali onem delu nepremostljive KINO UNION CELJE Od 1. do 5. 9. 1956: »Poslednjič sem vide* Parizf ameriški barvni film Od 6. do 10. 9. 1956: »Krah, ljubezen, fanta- zijat italijanski film KINO METROPOL CELJE Od 29. 8. do 2. 9. 1956: >Osnmljen« jugoslovanski film Od 3. do 7. 9. 1956: >Jajce in jazJ ameriški barvni film \ LETNI KINO Od 28. 8. do 1. 9. 1956: Izgubljeni sin« ameriški film Od 2. do 6. 9. 1956: »Jubilej gospoda Ikla« * jugoslovanski film { Nedelja, 2. septembra 11.14 Izbrali ste — prisluhnite! 11.30 Dalmatinske narodne — igra tam- buraški orkester »Filip Devic« i* Splita 11.45 Plesna glasba Ponedeljek, 3. septembra 17.00 Domače novice, objave in reklame 17.15 O celjskem športu in športnikih 17.30 Znane popevke 17.45 Harmoniko igra Edvard Goršič Torek, 4. septembra 17.00 Domače novice, objave in reklame 17.15 Izbrali ste — prisluhnite! 17.30 Igra godba na pihala ZPD »Fr. Prešeren« p. v. Ivana Karlovčeca 17.45 Lahka instrumentalna glasba Sreda, 5. septeinbrn 17.00 Domače novice, objave in reklame 17.15 Tamburaški orkester »Fr. Preše- ren« p. v. Janka Hočevarja pred mikrofonom 17.30 Kulturni obzornik 17.35 Operetne melodije Četrtek, 6. septembra 17.00 Domače novice, objave in reklame 17.15 Izbrali ste prisluhnite! 17.30 Pester spored slovenskih narodnih 17.45 Zabavno glasbo izvaja orkester Philip Green Petek, 7. septembra 17.0J Domače novice, objave in reklame 17.15 Popularne orkestralne skladbe 17.30 Literarna oddaja: Fr. Roš: Dve humoreski 17.45 Plesno glasbo izvaja orkester H. James Sobota, 8. septembra 17.00 Domače novice, objave in reklame 17.15 Izbrali ste — prisluhnite! 17.30 Za vsakogar nekaj Na podlagi 3. in 4. člena Odloka o prodaji stanovanjskih hii iz SLP (Uradni vest- nik okraja Celje it. 2/56) ter 1. in 3. člena Uredbe o prodaji hii is SLP (Uradni vest- nik FLRJ it. 17-101/53) razpisuje komisija za prodajo bU SLP pri Občiaskem Ijad- skam adborH Tojnik Javno dražbo ki b* v dnek 10. in 11. septembra 1956, vsakokrat ob 9. ari zjntraj v s«^ dvaraai ljndske(a odbora t Vojnika. Dn« 10. septembra bodo naprodaj naslednje hii»e: 1. Dvastanovanjska hiia t Dobrni št. 15 z izklicno cena 1,035.10« dim. I. Enostanovanjska biia z mlinom na Klanca it. 59. pošta Dobrna, z iaklieno ceao 541.750 din. 3. Enostanovanjska hiša z gospodarski m poslopjem v Lemberga it. 25, paita Strmec, z izklicno ceno 374.500 din. 4. Enostanovanjska biša (viničarija) v Creskovi it. 25, poita Strmec, z izklicno cena 640.250 din. 5. Enostanovanjska hiia ▼ Polžah št. 17, pošta Strmec, a izklicno ceno 198.250 din. 6. Enostanovanjska hiša t Socki št. 12, pošta Strmec, z izklicno ceno 869.700 din. 7. Enostanovanjska hiia (viničarija) v Creskovi it. 26, poita Strmec, z izklicno ceno 126.000 din. t. Enostanovanjska biia (kmečka) v Socki št. 21, poita Strmec, z izklicno ceno M9.000 din. 9. Dvostanovanjska hiša z gospodarski m poslopjem v Lembarga it. tO, poita Strmec, z izklicno ceno 930.500 din. Dne 11. septembra 1956 bodo napro daj naslednje hiše: _ ^ 1. Enostanovanjska hiša (viničarija) v Creinjicah it. I, poita Frankolovo, z izklicno ceno 167.250 din. ^ 2. Enostanovanjska hiša (viničarija) v Crešnjicah št. 9, paita Frankolovo, z izklicno ceno 390.750 din. 3. Enostanovanjska hiša v Stražici št. 23, pošta Frankolovo, z izklicno ceno 232.000 diiT. 3. Enostanovanjska hiša (viničarija) v Bukovja št. 13, pošta Frankolovo, z izklicno ceno 177.850 din. ' 4. Enostanovanjska hiša v Bukovju št. 16, pošta Frankolovo, z izklicno ceno 215.000 din. 5. Enostanovanjska hiša z gospodarski m poslopjem v Rovah it. 4. pošta Frankolovo, z izklicno ceno 946.000 din. 6. Enostanovanjska hiša v Rovah št. 21, pošta Frankolovo, z izklicno ceno 144.050 din. TTEnostanovanjska hiša v Rovah št. 22, pošta Frankolovo, z izklicno ceno 183.750 din. 8. Enostanovanjska hiša v Ivenci št. 11. pošta Vojnik, z izklicno ceno 341.300 din. 9. Enostanovanjska hiša v Ivenci št. 12, pošta Vojnik, z izklicno ceno 436.800 din. 10. Enostanovanjska hiša z gospodarski m poslopjem v Vojnikn št. 109, pošta Vojnik, t. izklicno ceno 520.700 din. 11. Enostanovanjska hiša v Vojniku št. 70, pošta Vojnik, z izklicno ceao 114.050 din. 12. Enostanovanjska hiša v Vojniku št. 53, pošta Vojnik, z izklicno ceao 636.750 din^ 13. Dvostanovanjska hiša v Vojniku št. 30, pošta Vojnik, z izklicno ceno 1,375.500 din. 14. Enostanovanjska hiša v Vojniku št. ti, pošta Vojnik, z izklicno ceno 1,009.000 din. 15. Enostanovanjska hiša v Vojniku št. 25, pošta Vojnik, z izklicno ceno 383.750 din. 16. Enostanovanjska hiša z gospodarski m poslopjem v Vojnikn št. 14, pošta Vojnik, z izklicno ceno 1,273.990 din. 17. Enostanovanjska hiša v Vojniku št. 13, pošta Vojnik. z izklicno reno 417.800 din. Vsakdo, ki se namerava udeležiti ja vne dražbe kot ponndnik. mora plačati pri Upravi za dohodke ObLO Vojnik kavči jo v višini 10% izklicne cene ter predložiti dražbeni komisiji vsaj uro pred pričet kom dražbe o tem potrdilo Uprave xa dohodke. Kavcija se bo po končani dražbi vrnila vsem, razen kupcem. Najvišji ponudnik mora položiti v 8 dneh po dražbencm naroka najmanj 60% kup- nine pri Upravi zn dohodke ObLO Voj nik, ostanek pa v obrokih, ki se določijo pose- bej za vsako v prodajo dano hišo. Natančnejši podatki o hišah so na razpolago pri Upravi stanovanjske skupnosti v Tojniku (L. nadstropje soba št. 13). Opozarjamo stanovalce hiš, ki so dane v prodajo na prednost pri odkapa po do- ločbah cit. odloka oziroma aredbe. Štev. 01-4'2085-56 Občinski ljudski odbor Vojnik v Vojniku. dne 22. avgusta 1956. Komisija za prodajo staaavaajskih hiš SLP