Stran 353 Obrtnija. Revizija zadrug. Zakon o obligatorični reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug. Veščaki v zadružništvu so se več let trudili, da se potom posebnega zakona prisili vse na podlagi zadružnega zakona iz leta 1873. osnovane zadruge, podvreči se obligatorični reviziji. Dasi se je kazalo, da bo ves trud teh veščakov brez uspeha, se sme sedaj vender opravičeno upati, da postane enkrat istina. Konferenca načelnikov raznih klubov poslanske zbornice je namreč načeloma sklenila, sprejeti v posvetovanje poročilo gospodarskega odseka glede načrta postave o obligatorični reviziji, kar se je tudi zgodilo v seji poslanske zbornice dne 10. ju» t. L, v kateri seji se je ta načrt postave v drugem il ttjem branju sprejel. Ker se je zasedanje državnega zbora potem odgodilo, pride kontna rešitev te postave šele jeseni v gospodski zbornici na vrsto. Upamo, da tega zakona sedaj ne zadene tista usoda, kakor 1. 1897. V nastopnem priobčimo poročilo odsekovega referenta, ki se je stavil načrt zakona, potem pa priobčimo tudi zakon saip. Poročilo referenta poslanske zbornice se glasi v slovenskem prevodu tako-le: „Velika gospodarska važnost pridobitnih in gospodarskih zadrug se kaže najboj v številkah lastnega in izposojenega kapitala, kateri leži tem zadrugam na razpolago. Koncem leta 1898. znašal je lastni kapital vseh avstrijskih pridobitnih in gospodarskih zadrug okoli 170,000 000 kron, izposojeni (tuji) pa čez 1 milijardo kron. Velikost teh kapitalij pa, ki so večinoma prihranjen denar ljudstva, nalagajo tudi oskrbništvom pridobitnih in gospodarskih zadrug veliko odgovornost, katera je tem potrebnejša, ker nima večina zadrug bankovnega oskrbovanja, ampak obstoji na podlagi precej jednostavnih na-redb, katere se niso razvijale v isti meri, kakor zadružništvo. Davno so že torej spoznali v vrstah boljše razvitih in v zvezah združenih zadrug potrebo, uvesti poleg trajnega, statuarično predpisanega nadzorovanja poslovodstva po nadzornem svetovalstvu, ki pa v mnogih slučajih tudi ne zadostuje, in po sedanjih postavah tudi ni obligatorično, perijodično strokovno revizijo naprav in poslovanja zadrug, da se c b var uje njih polom in s tem škoda zadružnega principa kolikor mogoče. Zato so obstoječe zadružne zveze tudi od okolu 10 let sem uvedle revizijo svojih zveznih društev in so dosegle s tem že marsikateri uspeh. Samo to, da nima večina zvez sredstva, v vseh obstoječih zadrugah izvesti revizijo po sili, je branilo, da se ni mogla uspešno razširjati ta naredba. Zato so že zdavnej voditelji zadružnega gibanja zagovarjali upeljavo obligatoričnih revizij, kakor so uvedene v Nemčiji po postavi z dne 1. maja 1. 1889. o pridobitnih in gospodarskih zadrugah. V 11. seji poslanske zbornice 11. maja 1891. stavili so poslanec Wrabetz in drugi o tem predlog z načrtom postave, kateri pa ni došel do posvetovanja zavoljo drugih nujnih opravil. Vlada, spoznavša važnost revizije, stavila je v 358. seji poslanske zbornice 23. marcija 1. 1895. predlog in predložila načrt postave o uvedenju obligatorične revizije, ki se je strinjal v poglavitnih stvareh s predlogom poslanca Wrabetza in drugov. Poslanska zbornica je sprejela ta vladni predlog v svoji seji dne 21. decembra 1895 skoro soglasno, ni pa še bila ta zadeva rešena v gospodski zbornici do konca seje v januvarju 1897. V 17. seji XII. sesije dne 24. maja 1897 ponovili 30 poslanci Wrabetz in tovariši svoj predlog, vender pa ni prišlo do posvetovanja o njem zbok težkoč v zbornici. Silna, pereča potreba, to vprašanje rešiti, je privedlo poslance Wrafcetza, dr Voglerja in drugove, da so stavili v seji 12. februvarja t. 1. zopet tak predlog, na katerega se naslanja ta-le načrt postave. Da bi natančneje dokazoval potrebo te postave, mislim, da ni potrebno potem, kar sem že povedal o razvitku tega vprašanja, kakor tudi z ozirom na to, koliko škode trpe mnogi krogi po polomu poedinih zadrug v zadnjem času. Tudi temeljni princip postave, prepustiti izvedenje revizije navadno zadružnim zvezam, mislim, ne potrebuje daljšega utemeljevanja. Postavljena na principih samopomoči, samooskrbništva in samoodgovornosti, zadružna stvar ne potrebuje direktnega nadzorstva po državnih organih, da se odstranijo vse zle navade. Iz sebe same bo našla po le tej postavi moč in sredstvo za uspešno organizacijo. Zadružne zveze imajo mnogo izkušnje in strokovno sposobne revizorje, in so ti tudi poklicani, da pomagajo zadrugam kot prijazni svetovalci pri premenjanju statutov, knjigovodstva in drugih posebnih naredeb. Državno oskrbništvo ima na jedni strani le malo sposobnih oseb, ki bi se bile odlikovale v praksi, na drugi strani pa bi izključna kontrola pridobitnih in gospodarskih zadrug po državnih organih državnemu oskrb-ništvu naložila odgovornost, katere ono iz mnogobrojnih vzrokov ne more prevzeti, katerih ne bom dalje navajal. Ako se torej govori o le tej postavi o državnih revizorjih, misli se samo na izjemne slučaje. Stran 354. Zadružna postava z dne 9 aprila 1873 se opira na princip popolne gospodarske svobode; neobhodno potrebni korelat njen jL odgovornost za porabo te svobode. Odgovornost naj se po le-tej postavi zadružnim oskrbništvom le poostri^ kajti revizorji naj ne delajo vedne kontrole po proglednem svetovalstvu nepotrebne, ampak naj le tvore izdatno strokovno pomoč poslednjega. Le-ta postava pa naj ne stori, kakor da je nepotrebna zaželjena reforma osnovnega zakona o pridobitnih in gospodarskih zadrugah in naj je ne zakasni, ampak ona naj v sedanjih postavnih odnošajih ustvari določbe, po katerih se zaprečijo največje zlorabe in najhujši prestopki. Tudi ko se bode le ta postava sprejela, bode imel narodno* gospodarski odsek reformo osnovanega zakona o pridobitnih in gospodarskih zadrugah še vender vedno za zelo potrebno in ne zabranjeno po le-tej postavi. Premene na predlogu, na katerega se le ta postava naslanja, ozirajo se na jedni strani na razvoj in na resnične odnošaje in potrebe posojilnic, osnovanih po Rei-ffeisenovem principu in drugih zemeljskih zadrug, dočim one na drugi strani ostreje precizirajo odgovornost zve? za uspešno proizvedbo revizij in prodajajo tudi udom posameznih zadrug možnost, odstranitev pomanjkanj, gra-janih po revizorju, s silo doseči proti preoblastnemu vodstvu zadruge. Iz vseh teh vzrokov si dovoljuje narodno gospodarski odsek naj topleje priporočati visoki zbornici sprejem le-tega načrta postave. (Konec prih.) Stran 362. Obrtnija. Revizija zadrug. Zakon o obligatorlčni reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug. (Dalje). K posameznim točkam le-te postave bilo bi pripomniti še to le: § 1. Posebna določba, da je treba pri reviziji tudi preiskovati, ali so se držale postavne ali statutarične določbe, naj nikakor ne izključuje, da bi revizor pregledal tudi te zadružne principe, ki sicer niso kodificirani, vender pa se ravna po njih v praksi, in preiskal, da-li je uprava zadruge odgovarjala namenom in principom. § 2. Po premenah na referentovem načrtu po3tave naj se izrazi, da ima zveza, odgovarjajoča zahtevam te postave že do tega pravico, postaviti revizorja, da torej ne more biti odvisno od oblastva, ali se naj ta pravica podeli ali ne. Ozirati bi se moralo tembolj na ta koncem stavljeni predlog, ker potrebuje tvoritev zveze že sama oblastvenega odobrenja, oziroma registrovanja, kakor se pač tvori zveze, ali po društvenem zakonu ali zadružnem. § 3. Ako se tudi zdi z ozirom na velike stroške pri proizvedbi revizije, da bi bilo najbolj želeti velikih zvez, vender se je morala iz eči z ozirom na resnične odnošaje tudi dopustitev manjših zvez, za katere bodo tvorile vez navadno iste gospodarske naloge in isti jezik. Ali je zvezi vkljub malemu številu v njej združenih zadrug (društev) možno, izpolnjevati dolžnost revizije, mora se preiskati pri uradnem potrjenju njenih pravil. § 5. Odvzetje pravice postaviti revizorja na podlagi slučaja, omenjenega v opombi k 3. točki, leži v interesu stvari in tvori potreben korelat k pravnemu pri-poznanju, omenjenemu v točki 2. Stran 363 § 7. Po spore čilu o proizvedeni reviziji pri oblast? u, omenjenemu v točki 2., odstavku 2., naj se temu omogoči kontrolirati, ali kaka zveza odgovarja naloženi ji dolžnosti revizije. Preizkušnja revizijskega poročila po zvezinem predsedstvu, o kateri se govori v drugem odstavku točke 7., naj zagotovi zapovedano objektivnost poročila. Da se doseže zaželjeni uspeh revizije, zdelo se je potrebno, v prvi vrsti zato skrbeti, da sporočilo revizorjevo o onih zadrugah in društvih, ki imajo nadzorno svetovalstvo, pride pred oči temu svetovalstvu Zadnja odločba tega, kar se ima zgoditi v smislu revizijskega poročila, izročeno je občnemu zboru vseh društvenikov, kot popolnoma avtonomni, zadnji instanci. § 9, Ker se zdi, da ni izključen slučaj, da ostanejo vsi opomini in pouki revizorjevi brez uspeha in se raz-bijejo ob nasprotovanju nekorektno ravnajočega načelstva, morala se je ustvariti možnost, v skrajnem slučaju prisiliti odpravo protipostavnih in protipravilnih dogodkov. Določilo se je torej, naj se v takih slučajih predloži revizijsko poročilo oblastvom, določenim pod točko 2 , odstavek 2. Brez te določbe manjka posebno trgovskim sodiščem možnost po sedanjem stanju zakonodajstva, postopati proti upisanim zadrugam. Z revizijskim poročilom pa, konstatujočim proti-postavnosti in protipravilnosti, morejo po točkah 87. do 89. postave z dne 9. aprila 1. 1873., pri društvih po postavi z dne 26. novembra 1. 1852 oblastva postopati. Iz tega pa, da je, ako se neprestano ravna preti-postavno in protipravilno, revizor ali pa zvezin predsednik dolžan, prepisano poročilo revizorjevo predložiti oblastvu, se ne sme nikakor sklepati, da se mora držati revizijsko poročilo samo formalistično in da se mora omejiti na samo konstatovanje protipostavnosti in protipravilnosti. Obratno! Kakor je pripomnjeno v točki 1. naj se revizijsko poročilo trudi, kolikor mogoče natanko popisati vse odno-šaje in vse naredbe zadruge in delovati na to, da se naredbe, ki sicer niso proti določbam zadružne postave ali pravil, ki pa vender njihovem duhu in njihovim principom ne odgovarjajo, zboljšajo ali pa odstranijo. V takih slučajih pa more le teoretična in praktična izkušenost revizorjeva in njegovo prepričanje o pravičnosti svojega grajanja, pomagati, ne pa oblastino postopanje". Načrt postave o obligatorični reviziji pa je sledeč: „Postava z dne ... o reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug in drugih društev. V sporazumu z obema zbornicama državnega zbora zdi se mi potrebno ukreniti, kakor sledi: § 1. Po postavi z dne 9. aprila 1. 1897., drž zak. št. 70, registrovane pridobitne in gospodarske zadruge, kakor tudi prej otvorjena društva, ki imajo namen, omenjen v točki prvi navedene postave, dolžne so dati pregledati po revizorju, ki je strokovno izobražen in ne pri- pada isti zadrugi (društvu), svojo upravo in svoje poslovanje v vseh strokah uprave vsaj vsako drugo leto. Pri reviziji je posebno pregledati, ali se vsekdar ravna po postavah in statutih, in to se mora izrecno pripomniti v revizijskem poročilu. Določbe te postave veljajo tudi v slučaju likvidacije, dokler ta traja. § 2. Zveza, odgovarjajoča zahtevam te postave, mora se smatrati, da ima pravico, postaviti svojega revizorja za vse k njej spadajoče zadruge ali društva. Priznanje pravice nadzorovanja podeli, ako se razprostira zveza čez več dežel, ministrstvo notranjih zadev, drugače pa politična deželna oblast. Za tiste zadruge in društva, ki ne pripadajo k zvezi s samosvojo pravico revizije, postavi se revizor, in sicer za zadruge po trgovskem sodišču, za društva po političnem deželnem oblastvu, v čegar okrožju imajo svoj sedež. (Konec prih.) Stran 373 Obrtnija. Revizija zadrug. Zakon o obligatorlčni reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug. (Konec.) § 3, Zveza mora biti tvorjena po postavi o društveni pravici z dne 15. novembra 1 1867, drž. zak. št. 134., ali po postavi z dne 9. aprila 1. 1873 , drž. zak. št. 70. Zveza mora pregledati k njej spadajoče zadruge ali društva, more pa tudi drugače skrbeti za skupne interese, posebno za vzdrževanje poslov med zadrugami. Drugih namenov ne sme imeti. Zveza mora imeti navadno vsaj 50 zadrug ali društev. Manjše število zadostuje, ako obsega zveza vse zadruge (društva) kake dežele, ali vsaj vse v deželi obstoječe zadruge (društva), ki imajo iste gospodarske naloge in isti poslovni jezik. 4- stran 374. Zvezin statut mora biti tak, da se da iz njega spoznati, da more zveza izpolnjevati dolžnost revizije, posebno pa mora statut določiti zvezino pokrajino in določbe o postav Ijenju revizorja, kakor tudi način in obseg revizij. § 4. Zvezino načelstvo mora po § 2., odstavku 2., določenim oblastvom imenovati zadruge (društva), ki pod zvezo spadajo, z dokazilom priznane jej revizijske pravice, kakor hitro je dobilo priznanje, in mora slučajne premene nemudoma naznaniti. § 5. Pravica, postaviti revizorja, more se zvezi odtegniti: 1. Ako zveza raztegne svojo delavnost tudi na druge predmete, ki niso zaznamovani v statutu. 2. ako zveza ne izpolnjuje naložene ji dolžaosti revizije, 3. ako je število zadrug ali društev, pripadajočih k zvezi, tako padlo, da se zdi izključeno njeno uspešno delovanje. Odvzetev se izreče po zaslišanju zvezinega načelstva po oblastvu, ki ima tudi pravico, jo podeliti. § 6. Pri reviziji mora se revizorju, v pravi obliki legitimiranemu, dovoliti, da pregleda vse knjige in vsa pisma, preišče blagajno, kakor tudi vrednostne papirje, dolžna pisma in blago; nadalje se mu mora dovoliti vstop v vse poslovne in oskrbovalne prostore. Kjer obstoji nadzorno svetovalstvo, mora se isto privzeti k reviziji. § 47. Kevizor mora poročati o uspehu revizije na-čelstvu zadruge ali društva in izvršitev revizije nemudoma naznaniti oblastvu, določenemu po § 2., odstavku 2. Ako je postavila revizorja zveza, vrši se poročilo po zvezinem načelstvu, ki mora poročilo preskušati in uspeh svoje preskušnje poročilu dodati. O načinu sestave poročila revizijskega morejo se splošni napotki dati po ukazih. § 8. Načelstvo zadruge (društva) mora takoj po vzprejetju revizijskega poročila, ako obstoji nadzorno svetovalstvo, v skupni seji z le-tem sklepati o poročilu in revizijsko poročilo pri sklicanju prihodnjega občnega zborovanja naznaniti kot predmet sklepanja. Pri občnem zboru se mora popolno revizijsko poročilo pri sklicanju prihodnjega občnega zborovanja naznaniti kot predmet sklepanja. Pri občnem zboru se mora popolno revizijsko poročilo s pripomnjami načelstva vred prečitati. Pri tem se mora nadzorno svetovalstvo in ako ne obstoji nadzorno svetovalstvo, načelstvo izreči o uspehu revizije. § 9. Ako se pri reviziji pokaže, da se ni ravnalo po postavnih in statutaričnih določbah, in ako se revizorju ne izkaže odstranitev konstatiranih pomanjkljajev v času, določenem po revizorju, mora revizor, ako je postavljen od zveze, po zvezinem načelstvu, drugače pa neposredno, predložiti prepis revizijskega poročila s po-jasnenjem ako potrebno oblastvu določenemu po § 2 , odstavku 2. § 10. Revizor ima, v kolikor to vprašanje pri njegovem imenovanju po zvezi ni drugače rešeno, pravico, da zahteva povrnitev gotovih stroškov in, da se mu plača delo v razmerju z zamujenim časom. Ge bi se ne mogli združiti v tej reči, se morajo revizijski stroški določiti po oblastvu, določenem po § 2., odstavku 2., in naložiti zadrugi (društvu). § 11. Člani načelstva zadruge (ali društva) se morajo po oblastvih, določenih po točki 2., odstavek 2., prisiliti na to, da izpolnjujejo odredbe v točkah 6. in 8., s kaznijo od 20 do 200 kron. Te kazni zaradi nereda se plačujejo v blagajnico za uboge istega kraja, kjer ima zadruga (društvo) svoj sedež. § 12. Pridobitne in gospodarske zadruge, podložne reviziji po deželnem odboru v tej meri, ki jo zahteva ta postava, so izvzete iz določeb le te postave. Da se ta oprostitev prizna, mora deželni odbor pristojnemu trgovskemu sodišču tekom jednega meseca potem, ko stopi ta postava v veljavo, navesti imenoma vse njegovi reviziji podložne zadruge. Slučajne premene se morajo naznaniti nemudoma trgovskemu sodišču. § 13. Eevizor je zavezan molčati o uradnih in opravilnih rečeh, ki jih je izvedel po reviziji. Samo v kolikor so predmet njegovega grajanja, sme o njih govoriti v revizijskem poročilu. § 14. Vse vloge in naznanila z njih prilogami, ki so sestavljene na podlagi te postave, so pristojbine in koleka proste. § 15. Da izvedo to postavo, dobili so nalog pravosodni minister, trgovinski in minister notranjih stvari. Ako torej Bog da, imeli bodemo v kratkem času že toli zaželjeno postavo glede revizije posojilnic, katera bode prinesla neizmerno veliko haska vsem onim zadrugam, katerih načelstva imajo pred očmi pravi namen, to je jedini poglavitni smoter samopomoči svojih zadružnikov brez vsake politične primesi. Ravno tako pa bode odkrila ta postava tudi mnogo do sedaj umetno prikritih ran in različnih nedostatkov, ki so pravi razvoj do sedaj ovirali in ki bi bili v marsikaterem kraju lahko povzročili prej ali slej popolni polom ne le zadruge same, nego polom celega zadružnega okrožja. In da se to prepreči ter da se vzdrži zlasti naše slovensko posojilništvo pri svojem dosedanjem dobrem imenu, to je bila gotova srčna želja vsacega strokovno izobraženega posojilničarja. Iz teh vzrokov torej tudi mi to postavo z veseljem pričakujemo.