xr a *prvr tqtt í^tpir ttttiftst t tq^p
xul JL wJLaJLoJcx wJCaxtJtx V JCalN JLÜJLjD X «
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 4') kr.. zac-etert let» 1 pid. :*) kr T uskarniei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. zaeetert leta 1 gL; ako zauene na ta rtan praznik, izide I>anica dan poprej.
Tečaj XXXIV,	V Ljubljani, 30. grudna 1881.	Lisi 52.
Na Sveti večer.
( Vprašanje Jezu&Čekovo )
Povej mi, človek moj: Zakaj jaz tu nocoj Rodil sem v hlevu se? Sem Kralj a — zapušen, • Zakaj sem položen
V	te revne jaslice?
O stopi sem — poglej, Solzice moje štej, Povej : zakaj tek6? Zakaj že pervo noč Sem detek terpijoč? Povej, povej mi to.
Zakaj sem pustil ;*aj — Nebeški lepi kraj Očeta ljubega? Zamenjal z revo čast, Zapustil rajsko slast — Oemu, — in za koga?
O grešnik, kaj molčiš! Mi ne odgovoriš? O naj povčm ti sam: Da rešim dušo ti, Sem pustil vse časti
V	nebeškem raju tam. —
Ljubezen večna le Me silila za-te Na revno je zemljo; Z ljubezni, glej, vesčl, Bom bridki križ objčl, Sel za te v smert strašno.
Glej, angelji stermč Zarad ljubezni tč In slavo mi poj6; Sem tvoj Odrešeni k, In za-te mučenik, Kaj dal mi boš za tč?
Poklekni ves skesdn, V ljubezni za me vžgan, Pokloni njo mi v dar! Tu čakam te ljubeč, Objemi me, goreč, Ne ¿ali več nikdar!
Radoslav.
Sveta noč. *)
Tiha noč! sveta noč!
Spava vse, čuje le Sveti Jožef z Devico svetó Déte božje in nad vse lepó: Zemlja, to god je tvoj! Zemlja, to god je tvoj!
Tiha noč! sveta noč!
Angelci, čuj! z višav Glas nesó vsem Ijudém prevesél, Rešenik da na svet je dospél. Bodi pozdravljen nam! Bodi pozdravljen nam!
Tiha noč! sveta noč!
Mirno krog polje, log; Le pastirci pri čedi bedé, Gledat čudo veseli hité: Bog se rodi nocoj! Bog se rodi nocój!
Tiha noč! sveta noč!
Spava vse, čuje le Sveti Jožef z nevesto svetó, Déte molita božje, lepó — Angeli mu pojó, angeli mu pojó.
Tiha noč! sveta noč!
V hlevu tam k jaslicam Zdaj pastirci pokleknejo vsi, V jaslVah Dete povito leži, Molijo ga klečč, molijo ga kleče.
*) Sledeča pesen je imela s perva samo dve kitici. Ker pa je napev zeló star in zarad blage priproate lepote priljubljen, pridjal sem še druzih pet kitic v priprosti šegi pervih dveh. ki aem ji, se vé da, tudi popravil.	Pisat
Tiha noč! sveta noč! Vse bedi, vse kleči, Moli v jaslih Mesija svetá: Z néba duhovi — pastirci s polji!
Molimo ga ie mi! Molimo ga še mi!
*
* *
Kralji trije zvezdi sledé, Molit Ga vsi hité. Glej! nožice ljubujejo Mu V znak češčenja darujejo Mu Mire, disáv, zlatá! Mire, disáv, zlati!
N. C.
M£ noremu letu.
Nastopno leto je 1882to od rojstva Kristusovega, — kakor se navadno šteje, 5865to od stvarjenja sveta, 4175to od vesoljnega potopa, 1813to od razdjanja Jeruzalema, 52to od rojstva preavitlega cesarja Frančiška Jožef», 4to od nastopa Njih Svetosti papeža Leona XIII, in poslednjiČ 35to, odkar izhaja „Zg. Danica".
Za novo leto si vse med seboj srečo vosi, tako tudi „Danica" vosi cvet n»j boljši sreče vsim svojim prijateljem, dobrotnikom in podpornikom, naročnikom, pa tudi tistim, ki jo od družin izkoledvajo in z dobrim sercem bero.
Kar pa pred drugim poštenim čitateljem in vsakemu katoiičauu iz cele duše želimo in vošimo, je serč-nost in keršanski pogum v sedanjih boritvah, ko se mora
{>ravica vedno vojskovati zoper krivico, resnica zoper až, novo poganstvo in farizejstvo. £den verlih m6ž (Maistres) je rekel, da je ni zgubljene bitke razen tiste, ki jo človek sam zgubljeno ceni. In geneveški škof Mermillod večkrat pravi, da ne gre odveč tožiti, ampak le serčno delati. „Ne morem terpeti žalne verbe, kajti le-ti nič sadu no rodi. Ob vsih časih je Cerkev imela kaj terpeti. Vse stoletja so vidile škofov v pregnanstvu, papežev v stiskah. Tako je bilo v pervem stoletji. Pervi dvaintrideseteri papeži so umerli ko mučenci, in triintridesetemu se ni kazalo boljše upanje, pravi dalje Mermillod. Rudeča obleka pri kakem kardinalu (naj berže tudi pri druzih dostojnikih) kaže na prelivanje njegove kervi, spomin je na to, kar se utegne svoj dan zahtevati od njega. In pa, ali je res tako hudo pod mahlje-jem s sabljo umreti? Kar mene tiče, vidim v tem dve dobroti: prihrani si človek vice in zmanjša stroške za kanonizacijo. Poterpimo... Spomin jajmo se sv. Kata:ine Sienske, te močne duše, hčerke nekega barvarja, ki je uraerla v mladostnih letih. Bila je za papeštvo to, kar je bila Johana d' Ark za Francosko in ki je papeški sedež preselila iz Avinjona v Kim. Prašali so jo o neki priliki, kteri časi so naj boljši, in odgovorila je: „To so tisti, ko je vihar in grom; zakaj takrat ljudje ne mislijo na to, da bi Boga žalili."... Za viharjem bo zopet solnce sijalo; mislimo toraj, kakor una irska žena, ki je oserčevala svojega moža. ker se je bal glasovati za G'Konel-a. Rekla mu je: , Glasuj zaO'Konel-a; ako tudi naji preženo iz domačije, naji vender iz nebes pregnali ne bodo.*'
Pomoček pa, da sedanje popolnoma satansko preganjanje poprej neha, je moiitev. Molitev ima vesoljno moč, drugi pomočki zdajo kaj le v enem ali drugem kraju. Časniki sejejo seme le pri tistih, kteri jih ravno ber6, pridiga le tistim, kteri jo z dobrim sercem poslušajo. molitev pa skazuje moč po vsih krajih in pri vsih ljudeh. Ti slišiš n. pr., da je odpadel Dollinger; da Garibaldi v svoji rudeči srajci hujše divja zoper sv.
Cerkev in duhovstvo, kakor bi šantavi satan storiti za-mogel; da judje in pojudeni kristjani po kazalisih in časnikih strašoo divjajo zoper sv. vero, zoper katoliške obrede itd.: piši v takem primčrljeju naj čverstejši članke, boš le malo opravil, ker spisi ravno takim ne pridejo v roke, kterim bi bili naj bolj potrebni. Pojdi pa pred sv. Rešnjo Telo v cerkev, poklekni domi pred podobo Križanega, ali opravljaj devetdnevnico k N. lj. G. presv. Serca Jezusovega; in glej: ti utegneš čudovito velike reči doseči s to molitvijo. Tu ni potreba znati angleške in arabske gramatike, ne filozofije, ne visoke matematike, ne vojaške orožne taktike; priprosti pastirček z orožjem svoje verne molitve lahko podere prevzetnega brez verskega Golijata, zvitega Napoleona, veri sovražnega Gambetta, rudečkarskega Nemca ali Slovenca.
Orožja molitve tedaj se primimo v novem letu; s tem lahko rešimo papeža in Cerkev in premagamo vse hudovoljne sovražnike, pa tudi najbolj čeme duše smo še kos rešiti iz satanovega žrela, smertnega greha in pogubljenja. Stari, postanite goreči v molitvi; mladi, ne ostajajte zunaj cerkve; mladenči, Bog ne daj, da bi se nespodobno obnašali pod kori in po kotih cerkve; otroci, ne igrajte se v cerkvi, ampak lepo molite! Vsi se po-boljšajmo, da bomo vsi v milosti Božji, in potem prav včrno, prav zvesto, prav pobožno molimo domi in v cerkvi za preganjano sv. Cerkev, za papeža, za spre-obernjenje grešnikov, za ohranitev nedolžnih. Tako nas bo Bog uslišal, prišli bodo zopet mirni in verni časi da se glasi drugo leto osorej v novem veselji: Čast bodi Bogii na višavah, in mir ljudem na zemlji, ki so dobre in poštene volje!
mati rudnih.
VIII.
Pregreh je toliko in so tako grozne in velike, da bi bilo gorje svetu, ako bi svete maše ne imeli, ktera tolaži večno pravico, da z vso svojo težo ne zadene nesrečne zemlje. Vse daritve stare zaveze so bile nezadostne, da bi odvračevale jezo Božjo zoper grešnike; menda zato so tudi silno hude šibe v stari zavezi veliko huje zadevale ljudstva in narode, kakor pa zdaj v novi zavezi, saj sploh. In če se zdaj kaj prav strašnega zgodi, se zgodi navadno ali po poganskih deželah *) ali pa med kristjani zarad velikanskih pregreh, kakor na primer undan strašno pogoriše dunajskega kazalisa, v kte-rem so judje ali izdajski keršenci kristjanom za kratek čas križanega Kristusa in Mater Božjo bogokletno skru-nili. In ker so kazališa po večem postale Šole poželji-vosti, ki bi imele biti šole čednosti, jih je jelo pogoriše tako pogosto obiskovati, da je v enem samem letu v dvajsetih kazališih več ali manj ogenj razsajal.
Ako se premisli neskončna svetost Božja in neskončna hudobija greha, bi življenje vsih ljudi, ako bi se darovalo, ne moglo tudi le za en sam greh stvari zoper Stvarnika zadostiti Božji pravici. Jezus Kristus pa je zadostenje za naše grehe (1. Jan. 2, 2). Zato ga je tudi večni Oče na svet poslal, da je sprejel natoro umerljivega človeka ter je predrago svoje življenje daroval za grešnika Bogu Očetu in tako grešnika spravil z razžaljenim Stvarnikom, kakor je zahtevala večna pravica.
*) V večernem Tongkina n. pr. je strahoten vihar 3. li-stopada t. 1 razdjal 2000 hiš in 60 000 ljudi vergel pod mili nebes; v kineških mestih Haifongu in Tallee-i pa je 8. vinotoka morska nevihta deželo preplula, celo mesto Tallee odnesla in 3000 ljudi je konec storilo.
Ta daritev pa se ponavlja in se bo ponavljala do konca sveta pri sv. masi. Zato je sv. masa prav posebno „spravni dar" in zadostovavna molitev. P. Koret poroča» to-le: Neki dan je on pridigal in skazoval, koliko pomaga pogosto sv. obhajilo, da se hude navade premagajo. Po pridigi ves pretresen eden meščanov pride k njemu in pripoveduje: Oh, Pater! sedem in dvajset let je, kar sem zasajen v pregrešno navado. Nikoli nisem imel serčnosti, da bi bil svoj greh pri spovedi povedal. Povem, da sem skoz in skoz nesrečen in grize me strašno pečenje vesti; toda tramožljivost, da bi se bil greha spovedal, je bila tolika, da bi bil raji pogubljen, kakor da bi se bil s potrebno odkritoserčn stjo greha spovedal. Zdaj pa hočem z naj veči odkritoserčnostjo, kar je moč, spoved opraviti; ali predno jo pričnem, prosim vas, sprosite mi od mojega sv. angelja varha milost, da še devet let živim, ter pokoro storim. — Zakaj devet let? praša pater. Zato, odgovori grešnik, ker teh devet let hočem vsak dan po tri ss maše klečč slišati; tako bom imel tolažilo ob koncu teh devet let, da sem bil pri tolikih ss. mašah, kolikor dni sem preživel v nespo-kornosti z grehom božjim ropom na sercu. Zraven tega včm, da sv. obhajilo je zmožno ustaviti strašno nagnjenje hudobnih navad; zato sem tudi sklenil to 1 krat k sv. obhajilu pristopiti, kolikorkrati bodete za dobro spoznali."
P. Koret je k temu pristavil: Poznal sem tega moža več let po njegovem spreobernjenii: zmeraj sem ga občudoval. Koliko stanovitnost je skazova', kolika mu je bila zamerza pred malopridnimi tovaršijami! Kako se je postil in molil! Koliko stanovitnost je skazoval pri sv. maši, koliko gorečnost pri ss. obhajilih o vsih nedeljah in praznikih! Zato pa tudi ni skusil nesreče, da bi se bil v greh povernil. (Prim.: P. Brameyer: „Die tUgl. Anhörung d. heil. Messe".)
Ča« za vdeteieranfe odpustkov in opravtjanfe predpisanih dobrih det.
(Konec.)
Skof Mermillod, vedoč za papeževo določilo od 6. oktobra 1870, ki pravi, da se zamore ali spoved sama, kakor tudi spoved in sv. obhajilo skupaj prejeti ali na dan odpustka ali pa že prejšni dan (glede spovedi in ev. obhajila veljd od polnoči do polnoči), bi bil rad vedel, če to določilo veljd tudi za opravljanje druzih dobrih del, kakor n. pr. molitve v papežev namen, obiskovanja cerkva itd., tako namreč, da bi se tudi druge dobre dela smele opravljati že prejšni dan od polnoči do polnoči? To vprašanje je sv. zboru za odpustke predložil, ter je dobil odgovor, da določilo od 6. oktobra 1870 ne zadeva opravljanja druzih dobrih del, n. pr. molitve v papežev namen, obiskovanja cerkvd itd., temuč, da to določilo velja samo zastran spovedi in sv. obhajila že prejšni dan od polnoči do polnoči. 8 tem, zastran časa za vdeleževanje odpustkov in opravljaoja predpisanih dobrih del, naj novejšim določilom od 12. prosinca 1878 je bilo torej naznanjeno, da čas za opravljanje del ni tisti, ki je za opravljanje spovedi in sv. obhajila dovoljen, ampak da je čas za opravljanje dčl tisti, ki je za vdeleževanje odpustkov odločen, namreč ali cerkveni dan, to je, od pervih večernic (prejšno popoldne) do soinčnega zahoda tistega dnč, na kterega je odpustek podeljen, ali pa je navadni dan od polnoči do polnoči, na kterega je odpustek podeljen.
To vprašanje škofa Mermillod-a in odgovor sv. zbora za odpustke se tako-le glasi:
1.	„Ako v papeževih določilih ni določno kaj omenjeno (kedaj ravno se odpustki začnč), se li odpustki začnejo s polnočjo ali pa s pervimi večernicami?"
2.	„Ako kdo, posluževaje se novega določila (namreč 6 oktobra 1870, ki dovoljuje spoved in sv. obhajilo že tudi prejšni dan opraviti) spoved in sveto obhajilo opravi na dan, ki je pred tistim dnevom, na kterega je odpustek podeljen, se li zamorejo tudi (predpisane) druge dela že prejšni dan opraviti, in se h zamore tako tuai že prejšni dan odpustka vdeležiti?"
Odgovorna l. vprašanje: „Od polnoči do polnoči."
Na 2 vprašanje: „Ne." 12. prosinca 1878. *)
Ce se kak odpustek začne s pervimi večernicami, je to vselej v dotičnem papeževem pismu za vsakteri odpustek posebej naznanjeno, kakor je bilo to spredej bolj obširno pojasnjeno. Ker pa papeževih določil za osamezne odpustke nimamo pri rokah in se tudi po ukvah za odpustke, n. pr. v Maurelu in njegovih prestavah, le malokje nahaja opomba, da se ta in ta odpustek s pervimi večernicami začne, če tudi je znano, da je mnogo takih odpustkov, ki se s pervimi večernicami začno, bo gotovo marsikdo želel zvediti, kteri odpustki se začno in končajo s cerkvenim dnevom, kteri pa z navadnim dnevom. Kajti to voditi, se li e?i ali drugi odpustek, kterega se želimo vdeležit^, začne a'i s cerkvenim ali pa z navadnim dr evom, na tem je dostikrat veliko ležeče in sicer zato. da vemo o pravem času opraviti predpisane dobre d**U, kot pogoje za vdeleže vanje dotičnega odpustka: ako bi jih namreč kdo opravil poprej ali poznej, sploh kak drug čas, kakor je predpisano, bi se odpustkov ne vdeležil. Da bo toraj slehem v tej zadevi imel vsaj neko gotovost, kedaj da ima opraviti predpisane dela, kakor molitev v papežev n:*roen, obiskovanje kake cerkve itd.,**) naj si sledeče zapomni:
Čas za odpustke, podeljene m kak zapovedan praznik, kakor tudi čas za opravljanj molitve v papežev namen in druzih predpisanih dobrih dél, je cerkveni dan, ki se začne s pervimi večernicami, to je, že prejšni dan popoldne, in se konča s solnčnim zahodom dotičnega zapovedanega praznika, na kterega je odpustek podeljen. Cerkveni dan veijà tudi za odpustke, ki so podeljeni na kak sopraznik ali sploh na dan ali spomin kakega svetnika, ako imajo ti soprazniki in dnevi ali spomini Matere Božje, Kristusovega terpljenja, svetnikov itd. perve veČernice.
Nasprotno pa, ako v pervotnem in celotnem papeževem pismu za dotični odpustek ni nič omenjeno,
*) Mermillod. episeopus Hebron et vie. apost. genevensis, infraseripta dubia ad hanc St. Congregationem indulgentiis S. q. R. praepositain transmisit:
1.	I trum, nisi aliquid expresse habeatur in indultis, in-dulgentiae lucrnndae incipiant a media nocte, an vero a primis vesperis ?
2.	Utrum si quis utens recenti privilegio confessiourtn et communionem pridie ejus diei perapat, eu i afifixa est in-dulgentia, etiam reliqua opera praescripta pridie fieri, adeoque pridie etiam indulgentia lucrifieri possit?
Ad primum: A media nocte ad mediam noctem.
Ad secundum : Negative.
Die 12 Januarii 1878.
(il. „Vrais principes pour gagner les indulgences'*, par Cloquet, str. 46 in 47; ,,Linzfr Quartalschrift", 1879, l.zve zek, str. 143.
**) Kar bo v naslednjem povedano ne sadeva spovedi in av. obhajila, ki se smeta, kakor žc omenjeno, ali spoved sama, kakor tudi obojno skupaj spoved in sv. obhajilo ali na dan odpustkov ali pa že prejšni dan od polnoči do polnoči prejeti.
da se odpustek s pervimi večernicami začne, če tudi bi dotični dan po naklučji perve večernice imel;*) nadalje ako tisti dan, na kterega je kak odpustek podeljen, ni noben zapovedan praznik; potem, če ni noben sopraznik ali sploh noben dan ali spomin Matere Božje, kakega svetnika itd.; potem, če tisti dan spomina svetnika itd., na kterega je odpustek podeljen, nima pervih večernic, če tudi bi se na tisti dan (stalni) spomin enega ali dru-zega svetnika obhajal: v vsih teh primerljejih velja za vdeleževanje odpustkov in za opravljanje molitve v papežev namen in druzih del le navadni dan, to je, Čas od polnoči do polnoči tistega dneva, na kterega je dotični odpustek podeljen. **)
To je splošno pravilo. Ako je pa v kakem dovo-livnem papeževem pismu zastran kakega odpustka določno kaj omenjeno, kedaj da se čas za vdeleževanje odpustka in opravljanja dobrih del začne in konci, ravnati se je strogo po dotičnem papeževem določilu; kajti izjeme so povsod, ne samo zastran spovedi in sv. obhajila, ampak tudi zastran časa za vdeleževanje odpustkov in za opravljanje raznoverstnih dobrih del, kakor n. pr. glede odpustka na dan porcijunkule, ki se že popoldne presnjega dne začne, če tudi ta dan nima pervih večernic.
Ako bi pa kdo ne vedel, je li odpustek, kterega se želi vdeležiti, navezan ali na cerkveni dan ali na navadni dan, naj opravi molitev v papežev namen, ali sploh kar je že velevano, od polnoči do solnčnega zahoda tistega dneva, na kterega je odpustek podeljen; spoved pa in sv. obhajilo, ako sta predpisana, lahko opravi tisti dan, ali pa že prejsni dan. Ako bo tako storil, in ako ni zastran tega odpustka kaj posebnega in nenavadnega določno zapovedano, bo vselej pravo zadel; kajti čas od polnoči do solnčnega zahoda tistega dneva, na kterega je odpustek podeljen se nahaja v cerkvenem in navadnem dnevu; od spovedi in sv. obhajila je pa že tako znano, da se zamore ali spoved sama, ali pa spoved in sv. obhajilo skupaj opraviti ali že dan poprej, ali pa tistega dne, na kterega je odpustek podeljen.
Vse do zdaj povedano je dobro vediti zato, ker je človek velikrat v zadregi s časom in ne more vselej takrat predpisanih del opraviti, kakor bi rad, temuč jih mora opraviti, kadar mu čas dopusti; da si ga bo vendar svest, od kedaj do kedaj je veljavno, bo iz vsega do zdaj povedanega zamogel povzeti in se po tem ravnati.
V. K—s.
Besedica tniatiim, M radi kaf sil ¿{¡o.
III.
Zaušnica o pravem času.
V nekem zeló znamenitem kupčijskem mestu živel je kupec, imenujmo ga po našem „Mlinar" (Müller) ***); tega je večkrat mlad, čedno oblečen človek pogosto sre-
Gospod Mlinar je sicer rad ozdravljal; pa ker se ni mogel domisliti, da bi ga bil kedaj préd videl, zdelo se mu je, da ga mladi mož ima za koga druzega, njemu morebiti podobnega.
*) V bukvah navedene papeževe pisma so skrajšane in se opazka „odpustek se začne s pervimi večernicami'* povsod ne n ihaja, če tudi je večkrat v originalu rečeno, da se s pervimi večernicami začne.
**) „Vrais principes pour gagner les indulgencec", par Cloquet, str. 82 in 83.
*•*) „Müller" v listu: „Für Auge ood Hers", čcval in ga je prijazno, celó zaupno pozdravljal.
Nekega dne je bil gospod Mlinar povabljen k svojemu prijatelju. O določeni uri pride na posestvo njegovo, kar najde ondi tistega mladega človeka, ki hodi s hišnim gospodarjem po drevoredu in se živo pogovarjata.
Bliža se jima; bila sta ga že od daleč opazila. Gospodar ju hoče skazati (predstavljati) druzega dru-zemu, toda mlajši pravi: „Ni treba tega, poznava se že mnogo lčt."
„Zdi se mi, da se motite", odgovori gospod Mlinar, „kar mene tiče, sem res že marsikak prijazen pozdrav od vas dobil, sicer pa ste mi čisto tuji."
„In vendar pri tem ostane. Jaz vas že dolgo poznim, in veseli me, da vas danes tukaj vidim in imam priložnost naznaniti vam priserčno zahvalo."
„Vi govorite v uganjkah; kakor bi mi vi bili hvalo dolžni, ko vas vendar ne poznim?"
„To je pač stara dogodba; pa če vam je ljubo semkaj sesti in me nekaj trenutkov poslušati, mislim, da se me bote zopet spomnili."
„Sedemnajst lčt je že od tega; imel sem takrat devet l£t. Neko jutro grede v šolo sem premišljeval, kako bi bilo prijetno, ko bi imel h kruhu, ki so mi ga mati dali, še kako jabelko. Moji tovariši so večkrat jedli tako lepe debele jabelka, jaz pa sem le redkokdaj dobil sadja. V takih mislih prišel sem na glavni terg, kamor me je pot peljala. Tu so bili polni jerbasi pre-zalega sadja, ki mi je kaj mično v oči švigalo. Nehotč obstanem in gledam jabelka. Branjevka se ravno oberne proč od sadja ter govori s sosedo.
Šine mi v misel: ne bo vidila, če uzameš eno jabelko, in ostalo jih bo še cela reč. Počasi stegnem roko in že previdno v žep vtikam plen, — kar dobim gorko zaušnico, in strahu jabelko spustim. „Dečko!" zadoni resen glas, „kaj pravi sedma zapoved? Zanašam se, da je pervikrat, ko si stegnil roko po tujem blagu, naj bo tudi zadnjikrat!"
Čutil sem, da sem postal ves rudeč sramote, in komaj sem si upal oči povzdigniti; vendar pa mi je obraz tega moža tako dobro v spominu ostal vtisnjen, kakor dogodba sama.
Začetkoma sem bil v šoli ves zbegan; vedno so mi po ušesih šumele besede, ktere sem slišal. Serce mi
pervi in zadnjikrat. Pa še dolgo potem, kadar smo se učili katekizma in je učitelj prašal: „Kaj pravi sedma zapoved?" sem se spominjal, kako vroče mi je serce tolklo tisto jutro.
Zapustil sem čez nekaj let šolo in prišel h kup-čijskemu prijatelju svojega očeta v Bremen. Od ondod sem šel v južno Ameriko. Pač veste, da ni redka skušnjava pri mladih kupcih, z ne svojim si pomagati in stegniti roko po tujem blagu. Tudi jaz sem bil skušan; toda, kadar so me skušnjave obsule, zdelo se mi je, da še vedno čutim zaušnico in slišim besede: „Naj bo tudi zadnjikrat!" In to me je varovalo. Pet mesecev je, kar sem prišel v svoje rojstno mesto in z naj toplejšo hvaležnostjo do vas smem reči, da med precejšnim premoženjem, ktero sem seboj prinesel, ga ni nepoštenega ali nepravičnega vinarja"
Mladi mož je pri tem nekoliko prenehal, ker pripovedovanje ga je zel6 ugrelo. Potem pa je prijel roko gospoda Mlinarja in je dejal: „Dovolite mi zdaj, da to roko, ki mi je storila toliko dobroto, smem prav hvaležno stisniti?"
„In dovolite mi", odgovori gospod Mlinar, s solzami v očeh ga k sebi pritisnivši, „da smem iz serca ljubiti moža, ki je tolike hvaležnosti zmožen, in ki je
v poznejšem življenji zvesto spolnoval to, kar je bil otrok obljubil!"
Ovöica.
(Pis. M. Skalovič.)
(Dalje.)
11. V vsakem imenu je neka skrivnost. Taka je tudi v imenih ovca, ovČica, jagnje. Mora že nekaj posebnega biti, ker sam naš Zveličar pravi o izvoljenih svojih: „Jaz poznam svoje ovce" (Jan. 10, 14.), in še pred pravi: „Pastir ovac svoje ovce kliče po imenu" (Jan. 10, 3). Imé dati je znamnje nadgospostva, Adam je dal imé vsi živeči stvari (Gen. II, 19, 20J, kajti bil je njih kralj, človeku pa je sam ßog dal imé, ker je on sam njegov Gospod. Pravo imé, ktero Bog slehernemu človeku dá, večinoma ostane nam skrito na zemlji, še le v nebesih bomo popolnoma o njem zvedili. Vsi izvoljeni bodo tam prejeli tako častito imé, ki popolno in resnično kaže, kar so, kakor je Beseda (Jezus) resnični izraz Očeta. Pogubljeni pa nimajo imena; Bog se zanje ne briga, ne spadajo več k misli božji: „Bog jih ne pozná" (Mat. 25, 12), so temne neveljavne bitja. A izvoljeni ima lastno imé, dobri pastir jih kliče po imenu." (Mannin: Mater admirabilis VII. d.). Ako Kristus svoje zveste vernike imenuje „ovce", jih menda gotovo ne imenuje s tem imenom, kakor blodi dr. Brehm, zarad tega, češ, da so ovce „izraz neznačajnosti in skrajne neumnosti", ali kakor se gode po tem ^učitelju n. pr.: „Ovce so strahovito plahe in neumne. Ce se vžge staja, ne bežč ovce iz nje", (II. berilo za ljudske šole št. 50). Malo besedic, a iz njih se utegne posnemati sovražljivo, — ovračati in nekako smešiti nauk Jezusov. Kaj tacega se vtisne učencem, in ko sliši potem v cerkvi sv. evangelij o ovci, mu lahko pride na misel oni izrek v šolski knjigi. *) Nisem še slišal, da ako se staja (menda ovčji hlev ali štala) vžge, da ovce ne bežé, a to pa sem slišal in čital v knjigi izverstnega pisatelja Albana Stolz-a: Wachholder-Geist gegen die Grundübel der Welt: Dummheit, Sünde und Elend, str. 34—40, mično zgodbo tam nekje v Černem gojzdu i Schwarzwald), kjer prešiče redé in ako se hlev vname, da prešieev ni moč izgnati in jih rešiti, še celó tako termasti so, da nazaj v ogenj silijo, in ko en tak „svinjski mladič videč ogenj zavihanim repičem zakruli, zdirja, zavriska kakor piščal železničnega hlapona, plane v žerjavico, se sožge, isto tako storé za njim drugi svinjski tovariši." Nadalje pravi Alban Stolz: „ta pujsovska historija se ponavlja v mnogih krajih med visoko in nizko gospodo". Potem šiba brezvérce, ki vsi skoro slabo končajo, ako se pred smertjo po posebni milosti božji ne spokorc. Nu, bo kdo rekel, tako hudo ni pri nas, da bi trosili brezver-stvo; jaz pa pravim, da začetek verstva ali brezverstva je postavljen v šolah in šolskih knjigah. Zdaj so že izpahnili Jezusa iz vsih treh beril za slovenske ljudske šole. Ni več nobene zgodbe iz sv. pisma, tudi ne kakega specifično katoliškega berilnega kosčeka. Po veliki večini pa naravoslovje v tem ni pravega kerščanskega duha, in iz zgodovine vzori in paganske dobe, kakor „odgoja špartanske mladine" (III. berilo št.^187), kjer se povišuje ona stroga nečloveška odgoja Špartancev, ki so novorojene otročiče, ako so bili krepki, vpisali
*) Sicer pa so ovcice kmetiškemu ljudstvu in vsakemu spodobnemu človeku, zlasti otrokom iu mladini, tako priljubljene, da verski sovražniki bodo bolj pokazali, da so sami kozlovskega kopita, kakor pa da bi ovcice ljudem pristudili.
med meščane, ako bolehni, slabotni, pohabljeni, pa so jih ne le izpolagali na goro Tajget, nego „treščili so uboge otročiče v neko jamo na Tajgetu" („in eiue Schlucht am Taygetos". Weiss' Geschichte I. B. p. 245). In taka odgoja naj bode katoličanom za uzor?! — V berilu (III. št. 197.) so v kratkem omenjene „križarske vojske" in v naslednjem kosu je pisatelj rekel: „Papež Celestin III prekolne Leopolda, Češ. da je nezaslišano, da bi katoliški vojvoda zapiral katoliškega kralja" (Ri-harda Levoserčnika); tega ne omenja niti Stare v občni zgodovini; kaj je torej treba bilo za berilo predlagati taki članek, ki čut pravega katoličana žali in verhov-nega pastirja katoliške Cerkve zasmehuje, kmečkim fantičem od 10.—12. leta? — Mladina keršanska, to so jagnje ta čede Kristusove, ki potrebujejo boljše hrane kot se jim v treh berilih podaja; ravno zato, ker je veronauk mnogo prikrajšan, bi potrebno bilo kaj več pobožnega berila v duhu keršanskem, in za to se ne manjka gradiva v sedanjem slovenskem slovstvu. Sramotno je in škodljivo deržati se nemških, belgiskih in druzih framasonskih kričačev. kterim je spotikljej katekizem in kar je ž njim v zvezi.
(Dalje sledi.)
Ogied po Slovenskem in dopisi.
Maglaj ob Terbasu v Bosni, 20. grudna 1881. (O/i-kovanje Bosne.) Slavno vredništvo! Za novo leto moram Slovencem vender tudi kaj veselega naznaniti. Bosanska zvezda (ima jo v gerbu nad polmescem) se začenja svet-liti, ker dozdaj bila je vedno černa. Zapuščena, celo pozabljena je bila ta zemlja od vse Evrope. Na vse strani širocega svetd so se razpošiljali dobro izučeni misijonarji, samo v Bosno ne; redki, doma za silo od-gojeni oo. Frančiškani so obdelovali, kakor so zamogli, vedili in znali, prostorno to polje. Po turški krutosti in duhovnem zanemarjenju postala je ta nekdaj dobro obdelana zemlja (še zdaj pričajo razne groblje in razvaline, ter obilni dokazi to resnico) skor prazna ledina in gošča, prava pustota v obojnem pomenu. Iz preve.ike te nesreče bi ji po mojih mislih najpred zamogli pomagati nalašč za to odgojeni dušni pastirji, kteri razkropljeni po široki Bosni bi bili povsod majhne klice obojne omike, ktere bi se v kratkem razraščale v ro-dovita košata drevesa. In, Bogu bodi čast in slava! sveta njegova previdnost kaže svojo skerb ravno za od-gojo takih svečenikov. Nemek misijonar, kteri je več let deloval v Ameriki in tudi v Afriki, dobi misel in sklep, da hoče vstanoviti zavod, v kterera bode pripravljal mladenče za misijon v Bosni in Afriki, ter je za to delo si izvolil Nemce, ktere je hotel tudi na Nemškem izobraževati. Dobil je v Rimu od slavne Propagande vsa temu potrebna pooblastila, pa po kardinalu Jako-bini-u tudi opomin, da Nemci ne bodo dobri za ta misijona. On vender ne spremeni svojega sklepa ter začne svoje delo resnično in djansko izverševat? na Bavarskem. Misijonar je obračal po svoje, Bog pa ga je obernil in nagnal — v Bosno. Političen nos je namreč kmalo ovohal to samostansko djanje, in hajdi, prepove se mu vse daljno delovanje. Kaj početi, kam se ober-niti, kje prostost dobiti za to bogoljubno pa na katoliškem Bavarskem zabranjeno delo? Že misli ter sklene iti — na Angleško. Ali Božja previdnost mu pripelje č. o. Pfanner-ja, priorja Bosanskih trapistov, kteri mu luč prižge pa ga kar naravnost do mene napoti v Bosno. Prišel je res k meni, razodel mi svoj namen, in rekel, da želi v Bosni svoje delo veršiti, samo da bi imel kakih 20—30 ordl zemlje, naj mu toraj pomagam, ker č. o«
prior mu je rekel, naj samo do mene gre, bo že vse potrebno »vedel ter pomoč dobil. Ko mi vse razodene, spoznam, da ta dela Božja roka, toraj sem tudi tisti trenutek terdoo sklenil, da od nebes poslanega moža ne pustim nikakor več iz Bosne, dokler njegov ostanek tukaj ne bode popolno zagotovljen. Brez opotavljanja sem obljubil in se zavezal, da bom zemljo že jaz mu oskerbel, naj le dela vso pripravo, kakor bi jo že v lasti imel. Položil je toraj prošnjo za politično dovoljenje, ker cerkvena oblast mu ne bo branila, ampak ga še le k delu priganjala iu podpirala.
Namen njegov sva že dobro pretresala in marsikaj memo popred precej premenila. V tem zavodu pa bodo misijonarji zraven potrebnih svetnih in duhovnih vednost dobivali praktičen poduk v kmetijstvu, živino- in ▼inoreji, vertnarstvu za sadje in kuhinjo, ter čebelarstvu, sviloreji in morda še v kakih druzih potrebnih ali vsaj koristnih rečeh, da bodo ustmeno in djansko učili svojo čedo, kamor pridejo, ter ji bodo izgled z dobrim obdelovanjem svoje zemlje itd. Taki misijonarji bodo skerbeli za dušni in telesni blagor svojih ovčic, ktere jih bodo gotovo ukaželjno poslušale, pa tudi na-sledovale; taki misijonarji bodo čverste klice prave ker-ščanske omike, ktere se bodo v kratkem razraščale v plodna in košata drevesa obilnega sadu, po takih misijonarjih se zamore Bosna v kratkem vzdigniti nekako splošno in povsod na večo stopinjo blagostanja.
Ali jaz sem zdaj dolžnik; dolg morarn plačati, obljubo spolniti ter zemljo kupiti, za ktero mi bo treba 6 —7 sto forintov. Toraj lepo prosim vse dobre kristjane, pa bratoljubue Slovane, pomagajte, pomagajte mi, da zberem to svoto, da kupim zemljo, iz ktere ima rasti in cvesti tolika sreča Bošnjakom in Ercegovcem. Kdor pomaga k temu blagonosnemu delu, bode deležen vseh dobr6t, ktere bodo izvirale iz tega zavoda, pa se bode tudi zanj molilo in ss. maše se bodo opravljale za žive in mertve dobrotnike. Podelujte toraj milošnjo v ta namen za novo leto, da vam Bog podeli večo srečo, časno in večno. Slavno vredništvo pa lepo prosim naj blagovoli nabirati poslane darove; vsakemu je tudi na voljo, jih meni naravnost poslati. Vsim skup daj Bog srečno novo leto!	V. Lah.
P. S. Bog plati dobri gospodičini za onih 10 mdš; *) g. misijonarju bodo prav prišle. Za me nabrani denar obderžite le gori, ker bo treba denarja zvonarju za dva naročena zvončka po 250 in 85 kil.
Razgled po sveto.
DllOdj. Grof Fr. T h u n, kakor poročajo, prestopi iz spodnje v gosposko zboroico, to pa kakor naslednik svojega uraerlega brata Miroslava Thun a.
Lažnjivi judovski časniki požar v dunajskem ,,Ring-teatru" po nesramni hinavšini zvračajo na policijo, na ministerstvo, na sedanjo vlado, ter na vse mogoče, — le samo na to ne. kar jt* res vzrok, namreč judovsko preklinjanje in skrunjenje Kristusa in sv. vere po časnikih in kazališih Ali ni bil tudi svoje dni bogomor vzrok poznanja Jeruzalema in stoti-sočev judov? To je vendtr *am Zveličar judom očitno in glasno napovedoval, — kdo bi bil tako/imtoglav, da bi to tajil!? —
Y Rima je na Sveti večer zbor kardinalov zlasti to vošil sv. Očetu, da bi sv. >edež bil od vladarjev in
Med tem smo poslali tudi 2e druzih intencij za ktere pričakujemo poterdila, da so doile.	Vr.
narodov branj en m spostovan, ter bi sv. vera mogla svoje blažene namene dosegati.
Sv. Oče so se zahvalili Bogu in kardinalom za tolažilo v tolikih britkostih in popisali so ob kratkem psovanja in zasramovanja, ki so se celó med poslednjimi prečastitljivimi obredi godili zoper nove svetnike in zoper Njihovo osebo. Iz tega so izpeljevali, kako potrebna je papežu svoboda in samostojnost v njih oblasti, in v ta namen so v novo protestirali proti oropanju Rima, jasno pokazavši, da sedanji stan se čisto nikakor ne more zlagati s častjo sv. Sedeža itd. Obletnica rojstva Gospodovega jim je poroštvo boljši prihodnjosti.
Il deržave Anam v večernem Tongking u je v se-meniše zunanjih misijonov v Parizu došlo naznanilo o strašnem viharji v tistem kraju. Apostolski vikar mons. Puginier je namreč telegrafiral to-le:
„Hongkong, 3. listop. Strahovit vihar je ravnokar zdeloval večerni Tongking. 200 cerkev, 34 duhovskih in šolskih hiš, 2000 kerš&nskih prebivalstev je v sibrah. 60.000 kristjanov nima kam pod streho in so brez pomoči. Zgube so silovite in revsina strahovita. Prosimo nagle pomoči."
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
1. pros. 1H82. Nedelja. Novo leto ali obrezovanje Jezusa Kr. (Evang.: Ko je bilo osem dni preteklo. Luk. 2, 21). S. Telemah. — 2. Osmina sv. Štefana. S. Ma-karij. — 3. Osmina sv. Janeza apost. S. Genovefa. —
4.	Osmina nedolžnih otročičev. S. Simeon Sfebrostavec. — 6. Razglasenje Gospodovo ali ss. trije Kralji. (Ta praznik ima osmino, to je, obhaja se cerkveno vsih 8 dni, kar naj bi tudi verniki spremljevali.) — 7. S. Valentin. — 8. Perva nedelja po razglašenji Gospodovem. (Evang.: Ko je imel Jezus dvanajst lčt. Luk. 2, 42— 52).
5.	Severin.
Mesec prosinec (januvar) je posvečen češenju svetega detinstva. to se pravi, češenju Jezusa v njegovih detinskih, mladih letih. Da ta mesec, pervega v letu, bolje posvečuješ, utegneš Detetu Jezusu na čast opravljati kako malo pobožnost. Brez vsega truda lahko na pr. to takole vravnaš: 1. Stori vsak dan zjutraj dober namen: vse Detetu Jezusu na čast, to je, daruj mu vse svoje dela, terpljenja. misli in besede celega dneva. 2. Poslušaj Nj»'g<»ve navdajanja. H. Za sklep Jezušku na čast vsak večer zraven druzih molitev moli oČenaš, češenamarijo, čast bodi Bogu itd. — V nekterih bukvah se nahaja tudi posebna pobožnost k sv. Detin-stvu, namreč premišljevanje skrivnost iz Jezusovih detinskih let in dotična molitvica. Te skrivnosti so: 1. Jezusovo včlovečenje (oznanjenje), 2. obiskanje Marijno pri Elizabeti, 3. pričakovanje rojstva, 4. rojstvo (Božič), 5. obrezovanje (ime „Jezus*', novo leto), 6. razglasenje (ss. trije Kralji), 7. Jezus darovan v tempeljnu (Sveč-nica), 8. beg v Egipt (preganjanje po Herodu), 9. bivanje v Egiptu, 10. povernitev iz Egipta (po Herodovi smerti), 11. domače življenje (v sv. Marijini hišici), 12. Jezus v tempeljnu (zopet najden).
Zalivale:
v	•	•	•	,
bt. 112. Na priporočevanja k N. lj. G. presv. S. je dosežen domači mir in še več druzih dobrot, za ktere bodi vedno česena Naša ljub?. Gospa presv. Serca!
N. P.
St. 113. Tisočkrat bodi čast in slava Naši ljubi
Gospej, ker mi je izprosila od Boga milost, da se mi je ozdravila mučna bolezen na očeh!	R. K.
Št. 114. Naj priserčnejši zahvalo izrekam sv. Očetu Piju IX. Zadobila sem, ko sem se v njih mogočne pri-prošnje priporočila, v dušnih zadevah pomoč. Se nadalje se v njih priprosnjo izročam, sebe in svojega moža priporočam v bratovsko molitev N. Ij. G. presv. Serca in sv. Jožefa.	Joh. Drenik.
V molitev priporočeni:
Neka prav hudo bolna oseba za zdravje. — Prav nevarno bolan deček za davico za zdravje, če je Božja volja, priporočen N. lj. G. in sv. Jožefu. — Neka oseba se v molitev priporoča k N. lj. Gospej, sv. Jožefu, sv. Antonu, da bi se neka krivica brez preveč nerodnih nasledkov poravnala. Če bo prošnja uslišana, sledi v „Danici" zahvala. (Op. Zadnjič pregledano. Vr.) — Naši lj. Gospej presv. S. in vernim dušam ter v molitev bratovsko priporočena zmešana oseba, ki daje vsim toliko opravila in skerbi, da ne morejo nič delati, kar je zanje silna težava, ker so revni in se ob rokah žive. — Več zakonskih zmešnjav za poravnavo na pripomoč presv. Družine: Jezusa, Mari je, Jožefa. — Zatrenje nečistosti, zlasti po mestih. — Več terdovratnih grešnikov. — Tri osebe, ki so v strašni jezi med seboj, da bi se po ker-sansko spravile. — Mati z nepreskerbljenimi otroci se v bolezni goreče priporoča v bratovsko molitev, da bi ji Marija sprosila ljubo zdravje, ter bi zamogla svoje težavne dolžnosti opravljati v Božjo čast in v blagor svojim otrokom. — Družina za mir in edinost, in za odvernjenje hudobnega življenja. — Bolan otrok za zdravje. — Zapušena sirota, da bi jo Bog preskerbel po svoji dobrotni previdnosti.
Opomini k modrosti.
(Iz bukev Sir ah o vi b, iz I. pogl.)
1.	Vsa modrost je od Gospod Boga; z njim je bila vselej, in je od vekomaj. (Kakor v Salomonovih pregovorih in v modrostnih bukvah, tako v bukvah modrega Siraha ima modrost pervič pomen ko nevstvarjena modrost, ki je večna lastnost treh Božjih oseb; drugič ko vstvar jena modrost, ki jo Bog deli pametnim stvarem. Ailioli 3. zvez.)
2.	Studenec modrosti je beseda Boga na višavah, tu njene vodila so večne zapovedi. (Modrost, ki jo Bog ljudem daje, izvira iz božje Besede, iz Sinu Božjega; njene vodila kažejo pravo pot v zveličanje; Božja zapoved so te vodila. Ailioli.)
3.	Strah Gospodov serce oveseljuje, daje radost, veselje in dolgo življenje.
4.	Njemu} ki se Boga boji, se bo dobro godilo zadnjo uro, tu bo oblagodarjen v dan svoje smerti.
5.	Ljubezen do Boga je Častitljiva modrost. (Prava, djanska modrost je ljubezen do Boga.)
6.	Začetek modrosti je strah Božji.
7.	Sin, ako po modrosti hrepeniš, ohrani pravičnost, tu Bog ti jo bo ■podelil.
8.	Strah Gospodov je modrost in krotitev; njemu dopade vera in krotkost, tacega z zakladi napolnuje. Ne bodi nezvest strahu Gospodovemu, tu ne bližaj se mu z dvojnim sercem (namreč: ne bližaj se mu hinavsko, s strahom Božjim na jeziku, pa s posvetno ljubeznijo v sercu).
IJsteR za raznoterosti.
Veliko maio na Sveti dan so v stolni cerkvi imeli premilostni gospod knez in škof dr. Jan. Kriz. Pogačar.
Zadnji dan leta sv. Cerkev verne opominja k hvaležnosti za vse prejete dobrote preteklega leta. Zato se poje po litanijah zahvalua pesem. Zahvala za dobrote je že prošnja za prihodnje dobrote; kdor za presoje ni hvaležen, ni vreden novih.
BoŽiČnice v Alojzaici in v Lichtenthurnovi sirotišnici so se prav dobro obnesle in bile so obilno obiskovane. Obdarovanih je bilo 50 dečkov in 79 deklic. Pravijo, da poslednja je bila tako všeč, da se bo ponavljala novega leta dan. Tudi rokodelski pomočniki katoliške rokodelske družbe bodo novega Ifta dan obhajali mikavno božičnico; dečki rokodelski imajo to veselico ss. treh Kraljev dan.
Večerni govori raznih gospodov, kakor druge zime, se v sobani katoliške družbe zopet prično pervo čredo po ss. treh Kraljih zvečer ob sedmih, to je, 10. prosinca.
Blago8erčna poslednja volja. Po poslednji volji ranjc. preblazega gosp. župnika Art. Pintarja dobijo po 5 gld. naslednje naprave: Ljubljanska katoliška, ljubljanska rokodelska, duhovska podporna, Bonifacijeva in presv. R. Telesa družba, pa afrikuubki misijon; po 10 gl. pa: Bulgarski misijon, cerkev ,.Ecce Homo ' in sirotišnica v Jeruzalemu, pa hiralnica sv. Jožefa v Ljubljani. Skupaj 60 gl., poslanih nam po verlern gosp. Jož. Le-vičniku, ki se je trudil z izverševanjem poslednje volje ranjcega. Pristavil je : „Gosp. Tonček ie bil v denarnih zadevah revež; vender je zapustil toliko, da bo ne tu in tam kako serce oveseljeno. Naj bolje pa store gg., če v življenji oddadö to, kar bi se po njihovi smerti möglo še le izpuliti.
Pasty* dnchovni, časopis knčžstva česko-slovanskeho. Ta izverstni duhovski časnik vreduje dr. Mik. Karlach, kanonik na Višehradu v Pragi. Izhaja vsak mesec in stane v katoliški bukvami 4 gl.
„Erklärung nnd Predigtenentwftrfe zn den sonn- und festtäglichen Evangelien von Ant. Tappenhorn, Pfarrer, I. Theil. Dülmen." Ta oddelek obsega načerte za govore od 1. adventne do o. nedelje po razglašen ji Gospodovem. Za vsak evangelij je več načertov, in sicer vselej na pervo en dogmatičen, potem en moraličen, in še kak splošen načert. Utegne toraj za razumljenje evangelijev in za izdelavo govorov precej dobro služiti, dasi-ravno so osnove kratke. (V katoliški bukvami. Cena I. zvezka 90 kr.
Bnrja na Krasu med Sapijano-Ternovem na Reški železnici je 24. t. m. 10 železničnih vozov prevernila; vender so bili med 18 popotniki samo 4 nekaj malo poškodovani. Drugi dan popoldne so bili zaderžki premagani ter se je pričela navadna vožnja.
Na Sveti gori pri Gorici, kakor piše .,Litora!e", so boje tatovi v cerkvi kradli in naredili škode za kacih 60 gid. Ne spoštuje se sv. vera po kazališih, knjižurah itd., ni Čudo, da je vedno več tatov in tolovajev!
Za posvečevanje nedelj in praznikov se je katolika politiška družba v Pragi 26. t. m. zopet prav moško pognala. Po železnicah, v tergovstvu, po tovarnau in vsih očitnih napravah bode v predlogu do obeh zbornic zahtevala mir za delavce ob svetih dnevih.
■aglaj ob Verbasn, 21. grudna 1881. Prejel čislani list 16. t. m. z dotičnimi intencijanr. Sploh mi gre vse bolje spod rök, kakor bi si bii zamogel mislit . Bog dela, to vidim in čutim. — Po sv. Štefanu grem v Du-bico, vstanovljat rovo hervaško misijonsko postajo, kamor je siromašni narod graničaraki od Like se preselil, okoli 300 duš. Z Bogom! Bog plati vse trude! (Op. Listi v Bosno se markirajo samo s 5 kr.)	V. Lah.
Osemnajst rndečkarjev (socijal-demokratov) iz delavske dražbe „Delnicka jednota" bo te dni v Pragi za-perli; 20 so jih imeli že poprej zapertih. Našli so pri njih veliko prepovedanih knjižnr, natisnjenih na Angleškem in v Ameriki. — Delavci, obertniki itd. naj se ■kerbno varujejo tacih prekucuhov, ki s svojim rovar-stvom sami sebe in svoje družine nesrečne storč. Vedo naj, da po veri in po deželskih postavah so take rovar-stva prepovedane.
T flekki in po nekterih druzih krajih že delj časa kolera razsaja. Umazani turčin se veliko umiva in kopa, pa vender zmeraj kužnost plodi in razširja! Kolikokrat se je kuga z unih krajev že pritepla tudi v evropejske kraje!
Kako sta si podobna glava gizdalina in tobakarska
pipa? Obe ste urezaoi in ocifrani po novi šegi in koio-meri; obe ste votii in prazni; obe se s trudom tujih rok napolnujete; obe se s tujim ognjem ogrevate in poživljate; obe prav.hitro izkadite svoje možgane,ako jih drugi v novo ner>naterpajo, in kar iz obeh izhaja, ne diši lepo; obč k^večemu pri slaboumnih otročajih in tobakarjih imate kaj veljave. — Kako pa sta si podobni glava gizdalinova in tleča smodka? Odgovor: 1. Obe delate veliko dima; 2. obe ste prismojeni; 3. obe hitro ugasnete!
Dobrotni darovi.
Za cerkev Jezusovega presv. Serea v Ljubljani: Č. g. župnik Jernej Jarc iz Dola 5 gl. 80 kr. — 0. g. Al.
Puc 1 gld. 50 kr. — Po mons. J. Križaju 3 gld. — Iz Krope po č. g. župniku 3 gld. 20 kr. — Reza Vester 45 kr
Za študentovsko kuhinjo: Č. g. župnik Frančišk Karun 5 gl. — C. g. Al. Puc 5 gl. — Po č. P. Jožefa Bizavičarji 5 gl. — C. g. župnik Jernej Babnik 1 gl. 20 kr. — Neka družba 5 gl. — 0. g. župnik Jan. Kapuz 2 gld. — Os. M. 3 gl. 40 kr.
Za desko sirotišnico v Ljubljani: Župljani v Kostanjevici 10 gl. za sv. leto po č. g. župniku J. Lesjaku.
Za sv. {)četa: V zahvalo za sv. leto č. g. župnik Andr. Dremelj iz Rateč 4 gl. — „Da bi jih Bog ohranil še mnogo let" 5 gld. — M. Kogovsek 1 gld. sv. Očetu za novo leto.
Za Bosno: Župljani v Kostanjevici 6 gl. po č. g. župniku J. Lesjaku za sv. leto.
Za sv. Detinstvo: Župljani v Kostanjevici po č. g. župn. Jan. Lesjaku 12 gl. tu sv. leto.— Mar. Petrovčič 1 gl. - Gnja. Vikt. AI. 1 gl. — G. J-c 2 gl. — Iz fare Zlatopoljske 62 kr. — Iz Krope po č. g. župniku Jan. Kapuz-u 2 gl.
Za Šole na Jutrovem: Župljani v Kostanjevici po č. g. župniku J. Lesjaku 8 gl.
Za zamurske otroke: Neka družba 15 gl. M 1 Z(\ ^eTUZalem (Kolonijska bratovšina): Gnja. Vikt.
Za bratovšino sv. Bonifacija: Gnja. Vik. M. 1 gl.
. Za nesrečne v zahodnjem Tongkingu: B. B. 10 gl. — C. g. M. Sila 5 gl.
Popravek. V zadnji številki „za sv. Detinstvo" naj se bere: po č. g. Andr. Pečenka 6 gl. 88 kr.
Vabilo
k naročevanju

za leto 1882.
. ' mca" Pnnasa Poučne in h keršanskemu življenju budivne spise, na pervo v daljših člankih, potem pa v dopisih ter poročilih, naznanilih znaraenitiših dogodb z vesoljnega sveta, in posebej iz Slovenskega. Kar koli se znamenitišega zgodi na domačem cerkvenem polji se ohrani v „Danici". Posebej za spodbudo se skerbi tudi v pesmih, bratovskih zadevah Naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca, kteri je izročena „Danica" in njen pospeh. Komur so take zadeve resno mar, bo gotovo tudi deležnik našega prizadevanja z naročevanjem na „Danico", z njenim razširjanjem po Slovenskem, in posebno tudi z dopisovanjem v ta namen. Kdor pošilja lepih in koristnih spisov, ne le da vredništvu polajša delo, temuč je kakor pridigar za ves naš ljubljeni slovenski narod. Naj serčniši hvala toraj vsim kakoršnim koli podpornikom in pomočnikom, kterim Bog tisocerno poverni njihovo blagodušnost, in dodeli zraven druzih blagrov tudi prav veselo novo leto!
9,Zgodnja Da »I ca" stane t
Za celo leto po pošti 4 gld. 60 kr., — v tiskarni prejemana 4 gld. „ pol leta „ „ 2 „ 40 „ - „ „	„ 2 „
„ cetert „ „ „ l „ 30 ,, - „ „	„ i „
Za pošiljanje na dom v Ljubljani za celo leto se plača 40 kr. — Za spremenjenie napisa med letom 15 kr.	r J J r
Naročnina naj se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani.
VredniŠtvo in založništvo.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.