Tečaj XIII.
I z h a j a 10. in 25. dne
vsakega meseca
Stoj i ža celo leto 8 gld. — pol leta 1 „ (50 četrt „ — „ SO (Posamezne .štev.
15 kr.) ' O z n a n i 1 a, lkrat natisnona, od vrste 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacije
pošiljajo se u p r a v n i s t v u v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
OPOTMK
Grlasilo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Iz daja/t elj in -u.red.xa.i3s:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se u r c d n i š t v u v Maribor, Reiserstrasse 8.
Pismom, na katere se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo.
Nefrankorana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane knjigo se ne vračajo.
Četrta skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Kranj i.
Prelepe binkošti, ki nam tako živo predstavljajo milo spomlad v najlepšem cvetličnem krasu, binkošti, katere človeka z nepremagljivo silo vabijo, da ako le rijore, prime za potni les ter gre radosten uživat prekrasnih darov, s katerimi nas mila rodnica baš v tem času tako bogato obdaruje, binkošti — najlepši prazniki v letu — minole so! Končane so tako tudi razne slavnosti, ki se prirejajo najraje v tem času.
Naj pa so končane slovesnosti, naj so umolknili radostni glasovi sijajne slavnosti in utihnili navduševalni govori, koje smo slišali v čednem gorenjskem mesteci, ki se je te dni obleklo v najlepšo praznično obleko: vtis, kojega smo prejeli za časa našega bivanja v starodavnem Kranji, ostane za slovensko učiteljstvo trajen, neizbrisljiv! Kako pa tudi ne bi, ko nas je slavno meščanstvo v resnici sprejelo s pravo slovansko gostoljubnostjo, s prisrčno bratovsko ljubeznijo, kakoršne nismo nikdar pričakovali. Slava zato vrlemu in prebujenemu prebivalstvu lepega gorenjskega mesteca, slava posebno dičneiuu ženstvu, slava občinskemu zastopu in društvom starodavnega Kranja!
Vže ko smo se pripeljali na kranjski kolodvor, presenetil nas je radostno preprijazni sprejem pripravl jalnega odbora, katerega so, pri pozdravljanji gromeči topiči krepko podpirali. Uvrstivši se — bilo nas je prišlečev okoli 50 — podamo se s predsednikom „Zaveze", gosp. dr. Tom. Romih-om, na čelu čez most. proti mestu. Unkraj mosta pričakuje nas slavni mestni zastop kranjski s svojim gospodom županom, čitalnično društvo z načelnikom, požarna bramba v praznični opravi in bralno društvo. Društva so imela' razvite zastave.
Ko se čakajočim približamo, nagnejo se zastave in gromoviti živio-klici nas pozdravijo. Ustavivše se, nagovori nas župan, čast. gospod Kari Savni k, blizu tako-le:
Vihrajoče zastave, katere je razobesilo starodavno mesto Kranj, naznanjajo Vam veselje, da si je „Zaveza slov. učiteljskih društev" zbrala gorenjsko metropolo za svoje letošnje zborovanje. Meščanstvo kranjsko pač dobro ve, koliko vredna je dobro urejena ljudska šola, da je temelj srečnemu rodbinskemu in državnemu življenju; zato z navdušenjem sprejema odposlance ljudskih učiteljev iz vseh slovenskih pokrajin, da se posvetujejo o sredstvih, kako povzdigniti narodno šolstvo ob jednem pa tudi proslavljati učitelja narodov, prvaka pedagogov J. A. Komenskega! Dobro došli torej v starodavnem Kranji!
Za prisrčen ta pozdrav se predsednik „Zaveze", gosp. dr. Romih, gosp. županu in meščanstvu iskreno zahvali tako-le; •
U
Preblagorodni gospod župan!
Slavno meščanstvo starodavnega mesta Kranj!
Prijetno iznenadjen nad krasnim vsprejemom, katerega ste nam priredili, in odgo-varjaje presrčnemu pozdravu preblagorodnega gospoda župana štejem si v prijetno dolžnost, izreči v imenu „Zaveze slov. učit. društev" najiskrenejšo zalivalo Vašemu preblago: rodstvu in zbranemu slavnemu meščanstvu.
Ta veličasten vsprejem je „Zavezi slov. učit. društev" v dokaz, da smo na pravi poti, a bode nam tudi v spodbujo, da bodemo po tej poti še dalje hodili in neumorno delovali v prid izročene nam učeče se mladine, v prid mile naše nam domovine. Naše delovanje bode odslej še vstrajnejše, ker vidimo priznanje našemu delovanju, ker vidimo, da ima slovensko učiteljstvo tudi dokaj prijateljev mej slovenskim razumništvom, katero ga hoče podpirati pri njegovem delovanju. Tovarišiee in tovariši! Pozdravite svoje prijatelje in zakličite burni živio preblagorodnemu gospodu županu — živio! živio! živio! in trikratna slava slavnemu meščanstvu starodavnega mesta Kranj — slava! slava! slava!
Zavezniki so pritrdili z gromovitimi živio-klici obljubam svojega predsednika.
Čitalnični predsednik gospod notar Viktor Globočnik došle „Zaveznike" potem tako-le nagovori:
„Čestiti člani učiteljske zaveze!
Dovolite mi, velecenjene dame učiteljice in čestiti gospodje učitelji, ki ste iz širne naše slovenske domovine došli v naše mesto zborovat in posvetovat se o svojih stanovskih zadevah, dovolite mi, da Vas tudi jaz kot predsednik naše „narodne čitalnice" prav presrčno pozdravim v imenu ravno imenovanega društva, in vsled posebnega pooblastila tudi v imenu drugih pri Vašem vsprojemu sovdeleženih narodnih društev, namreč našega bralnega društva in naše požarne hrambe.
Narodne čitalnice in sploh narodna društva imajo med drugim tudi vclevažno nalogo, da pospešujejo po svojej moči narodnost, da vzbujajo narodno zavednost, in utrjujejo pravo rodoljnbje v svojem okrožji. Zato pa se narodna društva veselijo nad vsakim, ki se jim skaže prijaznega pri zvrševanji njihovih namer ali jih celo podpira. In kako bi se mi danes ne veselili, ko dohaja v našo sredo cvet narodnega učiteljstva, ko dohajajo k nam najboljši naši prijatelji iu podpiratelji. Kajti Vi niste le odgojevatelji nežne naše mladine v tem ozira, da jej bistrite um ter blažiti srca, ampak Vi ste tudi odgoje-valci mladih rodoljubov, našega narodnega naraščaja, kateremu v srce vsajate živo ljubezen do lepe domovine, do milega našega naroda. In zatorej vzbujate v narodnih naših srcih najiskrenejše simpatije iu navdušeno pozdravljajo Vas narodna društva.
Pa tudi naše narodno ženstvo noče zaostajati, kadar gre za stvar, katera je v ozki zvezi z napredkom našega naroda, in naše čitalnične dame in vrle rodoljubke pripravile so Vam, čestiti gostje, male cvetlične darove, katere blagovolite iz njihovih rok*) vsprejeti v znak splošnih naših simpatij.
Dobro došlo torej narodno učiteljstvo! Na zdar!"
Temu pozdravu odzove se podpredsednik „Zaveze", gospod Jarncj Ravnikar, blizu tako-le: „Nas iz treh slovenskih pokrajin semkaj došlo slovensko učiteljstvo navdaja posebno veselje, videč, kako preprijazno in navdušeno nas pozdravlja in sprejema slavno prebivalstvo tega imenitnega starodavnega mesta. Prepričani smo o staroslovanski gostoljubnosti in neupogljivem rodoljubji kranjskih stanovalcev — zato še tem rajše prihajamo k Vam. Ob jednem naj se pa vrli meščanje kranjskega mesta tudi prepričajo, da ne pri-
*) Med temi besedami izročila je gospodičina Mimi Omersa našemu predsedniku dr, Romih-u prekrasen šopek.

liajarno sem samo iskat vedrila, temveč da „Zaveza" goji najblažji namen: povzdigniti slovensko ljudsko šolstvo, ki je prvi in najimenitnejši temeljni kamen prosvete sleliarnega naroda. Za vse te krasne in nepričakovane ovaeije pa izrekam v imenu zbranega slovenskega učiteljstva in sicer v prvi vrsti čestitim damam, dalje slavnemu občinskemu za-stopu in zastopnikom društev kranjskega mesta ter vsem vrlim prebivalcem tega mesta najiskrenejo zahvalo! Živeli!"
Burni Živio- in Slava-klici so pritrjevali Ravnikar-jevi izjavi; mej tem pa je krasen veuček kranjskih gospic obdaroval tudi došle zaveznike z nežnimi šopki najlepših cvetk.
V drugič se uvrstimo ter korakamo — naprej požarna hramba trobentaje svojo koračnico, za-njo društva in občinski zastop in potem došli gostje — nakreber v mesto, katero se je ogrnilo v najlepše praznično obleko. Raz hiš, ki so bile deloma z venci olepšane, plapolalo je brez števila zastav, seveda v ogromni večini slovenskih in cesarskih. Na celem potu skozi mesto so nas prijazno pozdravljali, iz hiše Florjanove pa so nas nežne roko obsule s prekrasnimi cvetkami.
Dospevši do Majer-jeve gostilne nam je pripravljalni odbor odkazal stanovanja, kjer smo potem odložili svojo prtlago ter se očistili potnega prahu.
Med došlimi gosti pa se do večera ni ničesar drugega govorilo, ko o presijajnem in velikanskem sprejemu, kojega nam je narodno pobujeno, vrlo meščanstvo kranjskega mesta tako gostoljubno pripravilo. Slava mu!
Slavnostna beseda v proslavo Komenskega
ki se je imela vršiti še le v nedeljo, morala se je iz tehtnih vzrokov prestaviti na soboto.
Zbrali smo se torej v ta namen okoli 8. ure zvečer v prostornem in lepo ozal-šanem vrtu Majer-jeve gostilne. Žal, da nam je vreme nagajalo, tako da smo se morali kmalu umakniti pod streho, katero je prijazni iu previdni gostilničar za ta slučaj nalašč dal postaviti. Ko bi nam bilo vreme prizaneslo, bil bi sc slavnostni večer še vse bolje obnese! tako pa se ga mnogo občinstva ni moglo vdeležiti, ker je prostora zmanjkalo.
Vkljub temu pa je bilo nad 200 vdeležencev in se je vršil vspored prav točno in povoljno.
Pričela je koncert vojaška godba 17. pešpolka s Titl-ovo „Ouvorturo po slovanskih nape.vih in temu še pridjala jeden komad. Potem so pevci in pevke zapeli s spremljanjem godbe prav navdušeno in točno dr. G. Ipavčevo „Zavezno", ki je našla med občinstvom navdušen odmev, se je morala ponoviti.
3. točko vsporeda rešil je nadučitelj g. Franc Praprotnik, kakor je pri njem to navada, kaj izvrstno, tako da je njegov slavnostni govor poslušalce kar vnel. Bila mu je pa zato tudi neprikršena burna pohvala, katera je živo pričala, da je govornik v srcih svojih poslušalcev zadel pravo struno. Znabiti podamo govor v celoti o drugi priliki. To pot nam prostor in čas tega ne dopuščata. Da nam poročilo preveč ne narase, hočemo skupno povedati, da je vojaška godba vse svoje točke vsporeda rešila kaj lepo in točno ter si zaslužila obče pohvale, koja ji je tudi bila v obilni meri.
Radostno nas je iznenadila gospodičina Anka Osana s svojo deklamacijo S. Gregorčičeve pesmi „Vrlemu možu". Tako more govoriti ženska — nežno čisto, kakor je značaj ženstva; neprisiljeno v naglašovanji, govorjeno po prirodnem glasu. Brez vseh okraskov, ki naj bi vnemali poslušalca, a je vendar navdušen, da mu duša vsplamti.
Tudi gospa J h an-Omano va, ki je deklamovala Fr. Gestrin-ove „Tri noči", pesen nalašč zloženo v spomin 300-letnice rojstva pedagoga velikana Jana Amosa Komenskega, je svojo težko naloga rešila kaj vrlo. Umela je popolnoma izraziti v dcklamaciji vesele in tužne dogodke, o katerih pripoveduje pesen. Pogodila je povsod pravi glas, zlasti v drugem in tretjem oddelku, v katej-ih pesnik tako živo slika trpljenje Komenskega.
U*
Tužni-duhomorni čut, ki odmeva iz globočine ožaljene duše preganjanega človeka trpina, izražala je deklamovalka, kakor da čita nezgode iz lastnega srca, iz dogodkov svojega življenja.
Obema deklamovalkama so izrazili poslušalci glasno polivalo s ploskanjem in 13ur-nimi Živio- in Slava-klici.
Če še končno omenimo, da je učiteljski pevski zbor pel dr. Gust. Ipavčevo skladbo „Ob rojstveni tristoletnici Jana A m osa Komenskega" vrlo dobro, tako da jo je moral ponoviti, menimo, da smo zadostili časnikarski svoji dolžnosti glede na „slavnostno besedo". Poročilu dostaviti nam je le srčno željo, da učiteljstvo slovensko vselej in povsod posnema svojega mojstra, duševnega velikana J. A. Komenskega, čegar kreposti nam jc slavnostni govornik tako bujno naslikal, v človeko- in rodoljubji, v vstrajni delavnosti, sploh v zna čaj nos t i, in prepričani smo, da bode potem naša stvar napredovala, naš stanovski ugled se krepil, mi pa v pravi bratovski vzajemnosti navdušeni krepko in složno zvrševali vzvišeno svojo nalogo! V to pomozi Bog!
Zborovanje delegatov.
Seja upravnega odbora, ki bi imela biti v soboto po prihodu, odložila se je radi slovesnosti pri sprejemu, ki so precej dolgo trajale, na nedeljo ob 6. uri zjutraj. Pri tej seji, ki je bila v mestni dvorani, vzelo se je na znanje delovanje direktorija od zadnje seje ter so se določili poročevalci za zborovanje delegatov. Posvetovalo in sklepalo se je tudi o predlogih, kateri naj se stavijo v imenu odborovem delegaciji. Seja trajala je jedno uro.
Ob 8. uri vdeležili smo se „Zavezniki" svete mase v farni cerkvi, od koder so se podali delegatje k zborovanju v čitalnično dvorano. Zbralo se je 46 odposlancev, kateri so zastopali 19 učiteljskih društev, 7 društev ni bilo zastopanih.
Ob 9. uri otvori predsednik, gospod dr. Romih s kratkim pa prisrčnim pozdravom do navzočih zborovanje delegatov Potem prebere tajnik gospod Slane imena odposlancev, predsednik pa poroča o stanji in delovanji „Zaveze" v minolem letu. Temu poročilu povzamemo, da šteje „Zaveza" 26 slov. učit. društev po Kranjskem, Štajerskem in Primorskem s 1124 člani svojim udom. Iz poročila blagajnikovega pa, cla jo društvo imelo 287 gld. 52 kr. dohodkov, 188 gld. 26 kr. izdatkov in 49 gld. 26 kr. prebitka.
Poročila se vzamejo na znanje.
Na poziv predsednika poroča še gospod Nerat o stanji zavezinega glasila „Popotnik" tako le: Po sklepu upravnega odbora, dne 8. decembra 1890. prevzela je „Zaveza slov. učiteljskih društev" z novim letom 1891. društveno glasilo „Popotnik s vsemi aktivi in pasivi v svojo last, založbo in upravo.
Sklep ta vzela je delegacija v Trstu o binkoštih 1891. na znanje ter tako potrdila odborov ukrep. „Popotnika" 1. številka 1891. leta razposlala seje v 1200 iztisih med slovensko učiteljstvo a po 4. štev. se jc število odbirateljev določilo na 816, ki so kot naročniki list vsprejemali celo leto. Razun tega se jc „Popotnik" pošiljal 24 listom v zameno, 12 sotrudnikom in 3 društvom brezplačno, tiskal pa se jc v 930 izvodih.
Zaslužek tiskarne za tisk in papir znašal je......1300 gld. 40 kr.
Drugih troškov (nagrado uredniku, upravitelju, pisateljem, davek,
tiskovine, poštnina, itd.) bilo je......... 730 „ 79 „
Torej skupaj troškov " 2031 gld. li) kr.
Dohodki pa znašajo:
Vplačana naročnina leta 1891 ..........1777 gld. 9!) kr.
Za uvrstke...............136 „ — „
Vplačana zaostalimi.............125 „ 30 „
skupaj . T 2039 gld. 29 kr. Razun tega še jc prišteti aktivam zaostalo naročnino leta 1891 s 723 „ 90 „
tako da bi, ko bi dotieni prejemniki lista storili svojo dolžnost, lahko bilo 732 gld. prebitka v poravnanje prevzete pasive.
Poročilo se vzame na znanje in določi se sledeči vspored za 'glavno zborovanje: 1. Pozdravi. 2. Realije, poročevalec dr. Romih. 3. Rezolueije o nadzorništvu obrtnih šol in o meščanskih šolah po Slovenskem. Predsednik poroča potem, da se je upravni odbor odločil za 3 sekcije, namreč:
T. Sekcija za priprave v proslavo lOOletuiee Slomšek-ovega rojstva.
II. Sekcija za šolsko vrtnarstvo in
III. Sekcija za razna učila.
Priporočaje delegaciji, da ta ukrep odobri, predlaga predsednikom za sekcije I. gosp. Franca Praprotnika — Mozirje, za sekcijo II. gosp. Ribnikarja — Logatec in za sekcijo III. gosp. Nerat-a — Maribor. Se vsprejme s pristavkom, da sekcije prično takoj svoje delovanje, ko predsedniki razglasijo načrte, po katerih se bode imelo delovati.
Poslovni red za glavno zborovanje sprejme se, kakor seje določil za prejšnja zborovanja. Tudi glede na letne doneske od članov „Zaveze" sklene se, da naj ostane pri starem.
Kar se pa tiče določitve časa prihodnji skupščini, predlaga g. Janko Štrukelj — Sežana, naj bi se skupščine „Zaveze" vršile v glavnih počitnicah.
Temu ugovarja gospod Porekar povdarjajoč, da slovensko učiteljstvo z ozirom na sedanji red glede na počitnice nima niti jednega dne skupnih glavnih počitnic, ker se pričnejo na Štajerskem počitnice še le, ko so na Kranjskem in Primorskem vže nehale.
Gg. Ribnikar in Jelenec. podpirata Štrukeljcv predlog, gosp. Janko Likar pa želi, da naj se skupščine ne vrše nikoli o praznikih, ker so mnogi učitelji kot orglarji v takem času navezani na dom in se torej zborovanj pri najboljši volji ne morejo vdeležiti. On stavi predlog: Naj se upravni odbor pooblasti, da izbere za prihodnji glavni zbor v to najprimernejši čas v glavnih počitnicah in sicer o delavnikih. — Ta predlog se tudi od druge strani podpira ter končno obvelja.
Volitev upravnega odbora, ki se je potem vršila, imela je ta le izid:
Gospod Vojteh Ribnikar — Logatec, predsednik, gg. dr. Tomaž Romih in Jarnej Ravnikar, podpredsednika, gosp. Ivan Lapajne, blagajnik, gg. Armin Gradišnik in Peter Repič (Unec), tajnika. Odbornikom se izberejo gg.: Franc Kocbek, Anton Porekar in Franc Praprotnik za Štajersko, Luka Jelenec in Marko Kovšea za Kranjsko, Kristijan Bogateč, Ivan Krajnik in Peter Me d vešče k pa za Primorsko.
Ker je bil s tem dnevni red dokončan, zaključi predsednik zborovanje delegatov.
O glavnem zboru poročamo prihodnjič.	,
---
Kako naj učitelj vzbuja in pospešuje zanimanje prostega
ljudstva za šolo.
Spisal Anton Kosi.
(Konec.)
Kako pa je mogoče delovati ljudskemu učitelju razven mladinske vzgoje in pouka še na drug način na to, da pridobi sebi in šoli potrebno veljavo v prostem ljudstvu ? Tu je neobhodno potrebno, da se odlikuje narodni učitelj s čistim, plemenitim in jeklenim značajem, ki kot izobraževatelj prostega naroda vedno in povsod postavlja sebe v vzgled dobrih del: beseda njegova naj se zmerom lepo sklada z njegovim dejanjem.
Bodi torej občini, v katerej živiš, v vseh stvareh lep vzgled, kaži ji, da si značaj en omikanec, ne pa veternjak, ki postopa in dela danes tako, jutri zopet dru-
gačc, kakor ravno nanesejo razmere! Od učitelja se po pravici zahteva, da izreja značaje; kakšni značaji pa bodo iz mladine, ako učitelj glede na značajnost daje slab vzgled ? Ne morem si kaj, da hi ne postavil tu sem besed, kojeje napisal vele/zaslužni naš tovariš Fr. Jamšek na 161. strani „Uč. Tov." za leto 1883; „Omahljiv, nezanesljiv in ustrašljiv učitelj ni mož; tisti, ki bi vsakemu rad prav storil, kakor oni oče se svojim sinom-na oslu, :— tudi ni vreden tega častnega imena; najmanj pa ga je vreden oni učitelj-vzgojitelj, kateri svojo mater, svoj narod zataji, samo da doseže svoj namen. Tak učitelj naj od samostalnih in zavednih ljudij spoštljivosti ne pričakuje. Zrno ljudstva bo zna-čajnega učitelja — moža vedno bolj spoštovalo ko veternjaka, in ko bi bil ta drugače tudi zmožnejši od onega. Le značajnik more živeti tudi po smrti, kajti: Čas je veter, ki pleve razpihava in le zrnje pušča".
Da govorim zopet o dobrem vzgledu, po kojem se naj odlikuje učitelj proti šolski občini, naj omenim, da nimam v mislih tu samo osebe učiteljeve, nego učiteljevo družinsko življenje sploh. V učiteljevej hiši vladaj najlepši mir, ljubezen in jedinost, skratka: učiteljevo obiteljsko življenje bodi občini živ vzgled pravega zakonskega življenja. Kes je, da pri tem ni odvisno vse od učitelja-soproga samega, nego da igra tu važno ulogo tudi učiteljeva soproga.
„Kaj gleda, kdor za vsel se veže, Da srce k srcu se prileze, Je zmota kratka — dolg je kas.
Tako nemški pesnik velikan. Ali pa uvažujc ljudski učitelj v odločilnem trenotku tudi vselej resnico teh pesnikovih besed? Žal, da moramo to vprašanje zanikati. Učitelji sklepajo cesto zakonsko zvezo z osebami, katere bi prijale vsakemu drugemu, le. učitelju ne. Da take družice potem ne pomagajo učitelju „biti občini svoji dober vzgled", ume se samo po sebi.
Torej tudi to jo. točka, koje nikakor ne smemo prezreti, ako razpravljamo vprašanje o učiteljevem ugledu in njegovej veljavi pri prostem ljudstvu. „Blagor učitelju, kateri ima pridno, izobraženo ženo, od katere ljudje le dobro govore; gorje pa učitelju, kjer je nasprotno.
Nadalje je za povzdigo ugleda narodne šole tudi velike važnosti razmerje, katero vlada med učiteljstvom jednega in istega zavoda. Neprijazni odnosa j i in prepiri med tovariši ne škodujejo samo posameznikom, nego celemu stanu in neposrednje tudi narodni šoli. „Jaz poznam tri žreblje v rakev učiteljevo : prepir s stanovskimi tovariši, razprtije z neposrednjimi pred posta vljcnci in nesloga s soprogo". (Diestenveg.) Tudi z domačimi dušnimi pastirji in z duhovščino sploh je živeti učitelju v miru in spravi, ako hoče povzdigniti veljavo zavoda, na kojem deluje. Saj pa tudi zahteva soroden delokrog, da se duhovnik in učitelj lepo razumeta ter skupno postopata ondi, kjer gre delovati v prospeh naše mladine in milega nam naroda. „Tako sporazumijenje in skupno delovanje pa se v sedanjem času tako lahko ne doseže" — beremo v „Popotnik-u" na str. 357, letnika za. 1883 — „kajti različni nazori o današnjem šolstvu v tej zadevi na jed ni strani včasih različno vplivajo, na drugej strani pa se hrani poprejšnja odvisnost učitelja od duhovnika še v pretrdnem spominu. Velika je gotovo pridobitev sedanjega časa, da učitelj ni vnanje odvisen od župnika, vendar pa še ta. neodvisnost ni nobedna ločitev šole od verstva; istotako ne pomeni nikakor sovražnega stališča šole proti veri in cerkvi. Obžalujemo občino, katera nima v svojem duhovniku pravega prijatelja in zdatnega podpornika šole in kjer učitelj v duhovniku ne more najti takšnega prijatelja." Poslušajmo, kaj piše o tej zadevi v jednem svojih pastirskih listov nepozabni naš Slomšek: „Ako čuva dušni pastir šolo kakor punčico v očesih, tedaj cvete in zori mladosti cvet znanosti.
Radi tega naj bode — bratje — šola vaša oöesna punčiea, in kakor je bil naš Zveličar vedno pri učeneili, tako naj bodo učenci cvetni venec, s katerim se vsikdar lepšate".
Ker je poleg duševnega blagostanja skrbeti vsakemu človeku tudi za materijalno ugodno stanje in ker živimo v času, ko se pravi, da človek le toliko velja, kolikor ima, zato bodi tudi vsakemu učitelju skrb za zboljšanje svojega gmotnega stanja.
Stalni dohodki učiteljevi so kaj pičli; ž njimi učitelju pri najskromnejšem življenji in pri največej varčnosti ni mogoče svojemu stanu.primerno živeti; treba je torej, da si učitelj skuša zavoljo samega sebe in zavoljo zavoda, kojemu služi, zboljšati z raznimi dovoljenimi postranskimi opravili materijalni svoj položaj. Primerna opravila za to bi bila po mojem mnenji: orgljanje, privatno poučevanje, občinsko tajništvo, prodajanje drevesc iz lastne drevesnice, izdavanje kakih koristnih knjižic itd. Učiteljeva skrb bodi tudi, da zavaruje sebe ali svojce na življenje.
Na tak in sličen način bode se dalo učitelju slabe svoje gmotne razmere vsaj nekoliko zboljšati; kajti žalostna in neovrgljiva resnica je, da učitelj — naj si bode drugače še tako vnet in marljiv v svojem poklicu — slabo imponuje, ako ga tare siromaštvo; slabo gmotno stanje ovira učitelja v njegovem stanovskem poklici, pa tudi v javnem družbenem delovanji.
Materijalno dobro podprt učitelj more tedaj mnogo vspešnejše delovati za povzdigo ljudskega šolstva ko pa oni, ki živi v manj ugodnih gmotnih razmerah.
Ako hočemo nadalje, da uživata učitelj in njegova šola pristojno spoštovanje in ljubezen ljudstva, je neobhodno potrebno, da ljubi učitelj narod in da mu je iz srca udan. „Ljubezen vzbuja zopet ljubezen" pravi pregovor. „Kako pa boš narod ljubil, ako ga ne poznaš, ako ga le poznaš po vrhu, ako ne pogledaš v najbolj skrito in notranjo stran njegovega življenja". (J. Jurčič.) Ljudski učitelj, kateremu je odkazan delokrog v sredi prostega naroda naj se seznani kolikor mogoče temeljito z narodnimi šegami, navadami in običaji; umeje naj vse narodno dejanje in nehanje, Pri raziskavanji življenja narodovega našel bode razumen učitelj mnogo gradiva, na koje mu bode potem z vspehom pri preti svoje poučevanje v šoli.
Greift nur hinein in's volle Menschenleben,
Ein jeder lebt's, nicht Vielen ist's bekannt
Und wo ihr's packt, da ist's interessant.	(Goethe.)
Velike važnosti je tudi to, v kake družbe učitelj zahaja, in koga si v prijatelje
izbira.
Tudi tu mu bodi naloga, da se druži in občuje le z ljudmi čistega značaja — s poštenjaki. „Sag mir, mit wem du umgehst, dann will ich dir sagen, wer du bist" veljfi tudi tu. Važno je tudi to, kako se učitelj v družbah vede; neprimerna šaljivost in razbrzdana veselost se nikakor ne strinja z vzvišenim učiteljskim poklicom. „Ljudskemu učitelju nikakor ne pristoji, da bi bil pokrovec vsakemu loncu in zabela vsakej juhi, da bi razveseljeval in zabaval vsako družbo". *) S tem pa ni povedano, da se naj učitelj povsod in vselej resno in gravitetično vede, nikakor ne! Naj se veseli in raduje — včasih tudi z narodom, s kojim živi — a ohrani naj pri tem vedno primeren takt. V raznih društvih, v koje navadno zahaja, stori lahko razumen učitelj tudi neposredno mnogo za blaginjo narodne šole. Tu se vrti govorica mnogokrat o šoli in šolskih stvareh. Ali se ne ponuja pri tem prisotnemu učitelju najlepša prilika, da poda društvu v pravem časti par primernih pojasnil o tem ali onem? Gotovo! Vedeti mora le, kedaj mu je govoriti, kedaj molčati, da z besedami, govorjenimi o neugodnem času, stvari ne škoduje, mesto da bi ji koristil.
*) Ivan Tomšič v „Uč. Tov." 1883, pag. 33.
Konečno mi je še omeniti, da je za prospeh in povzdigo ljudske šole tudi to zelo velike vrednosti, ako se učitelj po mogočnosti trudi tudi zunaj šole za omiko odraslega ljudstva. Razne kmetijske družbe, bralna društva itd. ponujajo učitelju dokaj ugodne prilike, da se s priprostim narodom poučevalno pogovarja. Tudi po raznih prostemu namenjenih časnikih in knjigah naj poučuje učitelj narod o vzgoji in kolikor toliko tudi o šolskih stvareh. Kaj primerno bi tudi bilo, ako bi si učitelj prizadeval, pridobiti stariše za šolo s primernimi poučnimi sestavki, koje bi naj sprejemala naša velezaslužna družba sv. Mohora v svoje knjige, ki romajo v toliko in toliko tisoč iztisih po mili naši domovini ter najdejo pot tudi v najrevnejšo hribovsko bajto. *)
Končam z besedami imenitnega nemškega pedagoga, ki je dejal: „V tem smo vsi j ednih mislij, da omikano lj udstvo šole ne more zaničevati. Sola! skrbi torej za dobro in zdravo omiko, in lj udstvo s priznanjem ne bode zaostajalo!"
*) Lep namen, pridobiti stariše za šolsko stvar ima tudi brošurica „Stariši, podpirajte šolo!" kojo je izdal leta 1889 pisec teh vrstic. Nokoliko izvodov te knjižice še ima na prodaj nje izdajatelj v Središči, komad po 7 kr.
--0SÖ-
Po deželnih zborih.
(Dalje od štev. 9.)
Po kratkem odmoru poprime besedo član deželnega odbora, dr. vitez Schreiner, zagovarjaje vse predloge. On povdarja, da ravna dež. odbor z ozirom na drugo narodnost v deželi popolnoma objektivno, naj si tudi nima ta nobednega zastopnika v odboru. Dež. odbor ni stavil predloga 4, katerega Slovenci napadajo s pravo mero prekoračujočo strastjo. Dež. odbor se je se svojim poročilom odzval le naročilu dež. zbora in je ž njim samo izrazil sodbo dež. šolskega sveta. Če se toliko govori o pouku v nemščini, pride to od tega, ker ima dež. šolski svet največ povoda tožiti o ne-dostatkih pri pouku v nemškem jeziku. Ne iz nemško-narodnega, ampak iz veleavstrij-skega stališča se želi, da se na spodnjem Štajerskem na nemški jezik bolje ozira. Kar se dež. odboru z ozirom na predlog skoraj na neparlamentaričen način očita, ni opravičeno. Očitanje pa, da dež. odbor krši postave, mora se odločno zavrniti. Ko je še govornik opetno osvetlil svoje stališče z ozirom na član 19 drž. zakona, končal je povdarjajoč, da bode dež. odbor predlog 4, ako se bode vsprejel, zvrševal tako, da se postava ne bode kršila. (Odobravanje na levi.)
Za vitezom Sclireiner-jem govori poslanec Robič tako-le:
Visoki zbor! Da moj neposredni predgovornik (Schreiner) sprevidi, da še nismo izgubili vse mirnodušnosti, zato hočem s šolskimi zamudami začeti. Visoka vlada naj prevdari, ali bi ne kazalo stvar tako urediti, da bi se kaznovanje šolskih zamud povsod na isti način vršilo. Način, po katerem se sedaj šolske zamude pri okrajnih šolskih svetih kaznjujejo, jc jako različen in je vsega pomilovanja vreden. Mislim pa. da je vse to visoki vladi dobro znano, in torej o tem ne bodem dalje razpravljal. Glede na letno poročilo pa rečem, da sem z največjim obžalovanjem v njem ugledal opombo: „da ima pouk v nemškem, kot drugem deželnem jeziku dovolj vspeha", tako pravi letno poročilo za leto 1889/90 deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole, „temu ne zadostuje le spretnost v učenji, temveč pred. vsem je treba tudi dobre volje. Žal, da se pri marsikaterem učitelji pogreša oboje, zlasti pa zadnje". Gospoda moja! Prav močno obžalujem, da je mož, ki je drugače čudovito delaven, sedaj, ko odstopi, zagnal kamen v slov. učiteljstvo. (Posch: Gotovo je to zaslužilo!) Neki poslanec mi kliče: Gotovo je to zaslužilo, jaz pa trdim — in jaz sem imel 18 let s šolo opraviti — slovensko učitelj-
s t, v o tega ni zaslužilo! (Dobro, dobro na desni).
Gospoda moja! Kdor pravično in trezno sodi, tisti mora pripoznati, da so na spodnjem, kakor na srednjem in zgornjem Štajerskem prav dobre in slabejše šole, to je povsod tako; ako je pouk v nemškem jeziku pomanjkljiv, pomanjkljiv je gotovo tudi v drugih predmetih. (Dobro na desni). Dobre volje torej gotovo ne manjka, pač pa, kakor se je v prvem odstavku povdarjalo, znabiti spretnosti v poučevanji.
Visoki zbor! Nadalje še opozorim na to, da je poročilo dež. odbora o ljudskem šolstvu popolnoma jednoslransko.
Vže moj predgovornik je omenil, da govori le o pouku v nemškem jeziku; jaz pa pogrešam v njem tudi sodbo o nravno-verski odgoji. (Prav dobro na desni). To je gotovo dovolj važna stran ljudskega šolstva in zakaj se to niti s črkico ne omeni!
Poročilo pravi dalje, da je moral dež. odbor svoje obžalovanje izreči, ker so vspehi v nemškem jeziku tako nepovoljni. 01) koncu pa pravi dež. odbor, da, če bi učna uprava samosvestno, z dobro voljo in odločno svoj smoter zasledovala — dobre volje ji pač nc manjka — tedaj bi se nedostatki pri tem učnem predmetu kmalu odpravili.
Da dobre volje vladi nikdar ne manjka, mi pač ni treba nadalje razpravljati. Mi smo vedno in pri vsaki priliki opazili, da je vlada na Vaši strani. (Oho! na levi).
Nadalje moram še spregovoriti o tem, kar je dejal neposredni moj predgovornik (Schreiner) rekoč: „Da smo mi nepristranski, tega nam ne morete odreči". Da, pred dvema dnevoma ste pokazali, kako ste nepristranski, ko niste pripustili, da bi bili na postajah po čisto slov. zemlji tudi slov. napisi. (Dobro na desni). Tako ste nepristranski! Nadalje, gospoda moja, sem imel mnogo priložnosti videti in izvedeti, kako ste nepristranski tam, kake so šole tam, kjer ste jih po raznih slučajih dobili v svoje območje. Kake so te šole po čisto slov. krajih, kjer sta dostikrat le 2 ali S učenci nemške narodnosti! Takoj od prve ure se otroci vže
v nemškem jeziku poučujejo. (Čujte! na desni). Mislim torej, da vse dovolj priča, koliko je vaše livalisanje, da ste nepristranski, vredno! — Sedaj pa še o nasvetu, ki ki se nam je predložil. Priznati moram, da je predlog, ako se kar tako pogleda, prav nedolžen, in kdor ne pozna razmer na spodnjem Štajerskem, ta bi moral roki skleniti in reči: No, kaj pa najdete v tem predlogu? V tem oziru tudi grofu Stiirgkh-u, ki naših razmer ne pozna, nočem ničesar očitati in sem celo uverjen, da on za-se misli, da je hotel s tem predlogom res kaj dobrega doseči.
Gospoda moja! V tem predlogu se bere: „za nemški pouk posebno zaslužnim učiteljem se naj iz zaklada deželnega šolskega sveta davajo nagrade" — kaj je to? Kako naj to umemo? Kaj se vendar ve — še danes je brati v časopisu — da so se neki groši — nočem jih natančneje imenovati, na spodnjem Štajerskem kaj pogostokrat rabili, pa le-ti sedaj vže usihajo, in zato je treba za take učitelje drugih grošev priskrbeti. (Prav dobro! na desni). Jaz pa sem prepričan, da slov. učiteljstvo po teh groših ne hude segalo, ono bode svojo dolžnost storilo, ne da bi sprejemalo grošev!
Poslanec dr. Sernec pravi, da se mu ne vidi primerno, usiljevati dež. zboru narodnostnega vprašanja in razburjati javno mnenje baš sedaj, ko treba rešiti socijalua vprašanja. Slovenci vendar ne bodo odjen-jali od opravičenih svojih terjatev.
Posl. Poseli izjavi, da bo glasoval kot zastopnik občin za predloge učnega odseka. Gornještajerski krčmarji kot vinski kon-sumenti se ne morejo več sporazumeti s spodnještajerskimi vinogradniki, ampak prisiljeni so posluževati se posrednikov. Sploh pa se postavi govornik v štajerskem dež. zboru na isto stališče, katero zavzimajo Čehi v češkem dež. zboru.
Ces. namestnik govori o raznih predbaei-vanjih dež. šolsk. svetu. Trdilo seje, pravi bar. Kiibeek, da se poučujejo slov. otroci od prve šolske ure v nemškem jeziku. Če je res v čisto slovenski šoli učitelj, ki vže v prvem
Iii pil poučuje otroke po nemško, potem naj pusti svoj poklic; kajti učitelj, ki občuje z otroci v jeziku, kojega ne razumejo, nima pojma o svoji nalogi! Nj. ekscelenca razpravlja dalje, da se očitajo možu, za šolstvo jako zaslužnemu, razne pregrehe čisto po krivem; govorniki, ki so ga napadali, najbrž niso prečitali celega poročila, kajti tam se bere, da se poučuje na 201 slovenskih šol tudi v nemščini kot učnem predmetu, in sicer s povoljnim vspehom razun ,šolskih okrajev Vransko, Šoštanj in Slov.-Gradee. Za splošno obsodbo vseli slovenskih učiteljev se pač to ne more smatrati. Poslanec za Graško okolico lotil se je vprašanja, o katerem se je do zdaj govorilo k večjemu le na tihem, in se je, morda po okoliščinah spoznalo tudi na tihem za pripravno. Vendar pa opozarjam, da učitelju, če je sposoben mož, ni treba poprijeti se skrajnosti. Tedaj, ko je bila leskovka še dovoljena, prišel je nekje v neko šolo učitelj, ki je vrgel palico skozi okno in zlomil leskovko; deloval je na istem zavodu brez teh skrajnih sredstev 20 let, in otroci so bili pridni in so se lepo vedli pod njegovim vodstvom. Na opazke poslanca Bärnfeind-a odgovori namestnik, da se je tam, kjer so
bile prošnje za oproščenje od šole primerno utemeljene, tem prošnjam tudi ugodilo. Kar se tiče šolskih razmer v celjski okolici, se bode stvar preiskavala. Gotovo se okrajnemu šolskemu svetu celjskemu ne more očitati, da je Slovencem nasproten. Če je res kakega šolskega nadzornika skrb le za pouk v nemščini, zadrugi pouk pa ne, se mora to pač obžalovati. Nadzornik, ki tako tolmači svoj poklic, ni več nadzornik; kajti tedaj nima pojma o svoji nalogi. V opombi nekega predgovornika se očita vladi germanizatorska tendenca. Take tendence ni! Deželni šolski svet je državni urad, njemu jc naloga, držati se zakona in vse drugo mora storiti prej, ko postopati tendencijozno in agitatorično. Naglašati morem le, da ima tudi ta urad nalogo, gledati na to, da se ugodi pravici in zakonu; gledati pa mora kot državni urad, da se spoštujejo njegove naredbe in zato zahvalim lebko čislanega poslanca spodnještajerskega, da je tako povzdignil spoštovanje do avtoritete. Se-li spoštovanje do avtoritete posebno povzdiguje, če se v deželnem zboru reče: „Meni ne impo-nira dež. šolski svet!" odgovor na to vprašanje prepustim vis. zboru. (Odobravanje.)
Predlogi šolskega odseka se sprejmejo.
Pedagogi ški razgled.
Šolska statistika kneževine Bolgarske leta 1891.
Ministerstvo prosvete v Sofiji izdalo je pred kratkim knjigo pod gornjim naslovom, iz katere posnemamo sledeče podatke:
Narodnih (ljudskih) šol bilo je skupaj 4.193, nad njimi 1009 za dečke, 116 za dekleta iu 3069 za oba spola. Na 1000 prebivalcev pride 133 šole. Učeče se. mladine bilo je 269.314, med temi 196.615 dečkov in 72.699 deklet. Na 1000 prebivalcev pride 85.38 učencev (62 fantov in 23 deklet). Učiteljev bilo je 4998, učiteljic 945; skupaj 59 43. Proračun (budget) za narodne šole je dosegel svoto 41/., miljona levov. Srednja plača učiteljev je 800- 1000 levov na leto. Ljudske šole imajo po 2 do 4 oddelke (tečaja) a „klasna učilišča" (podobna meščanskim šolani imajo po 4—7 razredov).
Takih šol je 192 (115 za dečke, 45 za dekleta in 22 za oba spola). Učencev je bilo 9517, a učenk 2614; učiteljev pa 591. Proračun za te šole dosegal je blizo 1 milijon.
Po narodnosti in veri bilo je seveda največ bolgarsko-pravoslavnih šol; potem 1327 turških ljudskih in 22 „klasnih" šol (medresetov). Zidovi (večinoma Španjoli) so imeli 39 ljudskih šol in 4 „klasne" Grki 46 ljudskih in 14 „klasnih", Armenci I I ljudskih in 2 „klasne", protestanti I I ljudskih in 4 „klasne", katoličani tudi i I ljudskih ili jedno' „klasno".
Plače učiteljev na „klasnih" šolah so od 1200 do 1600 levov. Statistika za srednje in strokovne šole bode pozneje izšla. Pokazala bode razmerno gotovo ravno tako ugodne podatke, kakor so gore na-
navedeni; kajti za šole storita bolgarska vlada in narod, kolikor le mogočo, tako da more obči napredek prosvete v mladi kneževini vsakega iznenaditi. —e—
Havajsko šolstvo.
Havajsko otočje šteje 8 večjih, plodo-vitih in 13 manjših pustih otokov v severni polovici Tihega oceana, meri 17.000km2 in in ima 80.000 prebivalcev. Po tem raztresenem kraljestvu razširile so se šole z glavnega otoka v razmerno kratki dobi. Začetkom drugega desetletja tega veka začel se je kralj z nekojimi svojimi imenitnimi podložniki pridno učiti brati in pisati. To je vzpodbudilo druge. Najboljše iz dorastlih dijakov pošiljal je za učitelje na razne vetrove svojega kraljestva. Naval k naukom je bil tako velik, da se je leta 1827. v 900 šolah 52.000 oseb, t."j. več ko polovica vsega prebivalstva vdeleževala pouka. Leta 1832. jih je znalo nad 32.000 citati, mnogo iz njih tudi pisati. Dandanes je v Lahainalani semenišče, v katerem se vzgajajo učitelji-duhovniki. Tu se vrsti duševno delo s telesnim, kajti gojenci se morajo živiti s tem, da obdelujejo ustavil pripadajoče polje.
Solu obiskovati mora vsak otrok od 6. do 15. leta. Zanimiva je naredba, po kateri oni,
ki ne znajo čitati, ne samo ne dobodo javne službe, temuč se tudi ženiti ne smejo.
Vse kraljestvo je razdeljeno v 23 šolskih okrajev. Vsak okraj ima svojega nadzornika, ki ne nadzoruje samo pouka, temuč upravlja tudi imetje posameznih šol. Vsake tri mesece mora o tem poročati predstojnim uradom. Nedelja in sobota sta prosti.
Šole se delijo v tri vrste: 1. primarne (common schools), v katerih se poučuje v v domačem jeziku; 2. angleške šole z angleškim učnim jezikom in 3. nezavisne šole, na katerih se poučuje v obeh jezikih. Tem pripada tudi šola v Lilque-u na otoku Havaji, kjer se poučuje nemški in angleški. Za otroke imovitejših roditeljev je tudi nekaka srednja šola, ki se (po ulici, v kateri se nahaja) imenuje „Fort-Street-School".
Protestanski misijonarji so ustanovili blizu Honolula v Oalruu, uajimenitejšem mestu vse dežele, šolo Oahu-College" po u&oru francozkih šol. Tudi katoliški misijonarji So osnovali tukaj več šol, za katere se v Honolulu tiskajo knjige v deželnem jeziku.
Šolsko upravo vodi poseben „bureau" obstojajoč iz večih članov, med katerimi pa so trije domačimi. Ta „bureau" imenuje tudi učitelje in ravna s šolskim imetjem.
„Posel z Budče".
Društveni vestnik.
Iz Ljubljane. Dne 21. velikega travna je imelo „Slov. učit. dr. v Ljubljani" 7. odborovo seje. Volili so se delegatje za letošnje zborovanje „Zaveze". Ker ima društvo do sedaj le 80 pravili ndov bode tudi 8 delegatov odposlalo. Ti so: Gdč. Ivana Praprotnik, gg. Jak. Dinmik, Jak. Furlan in Ivan Kruleč, vsi iz Ljubljane. Nadalje gg. Frančišek Ks. Trošt, Ig. Karol Cešnik — Predoslje, Janez Kuliar — Trboje in Ivan Likar — Barje.
Sklene se, ker se še ne ve kakšen bode koncem leta računski zaključek, za sedaj „Zavezi" kot let-nino 5 gld. na račun poslati.
Prihodnja seja bode še pred zborovanjem „Zaveze".
Iz goriškega okraja. Zborovanje „učiteljskega društva za goriš k i o I; r aj" vršilo se je 12. maja t. 1. na slov. kmet. šoli v Gorici v navzočnosti 36 drnštvenikov obojega spola (25 moških, 11 ženskih). — Po pozdravu predsednika (g. Tom. Jugi, volitvi zapisnikarjev (gg. Prinčič in in Križman ml.) in odobrenji zapisnika zadnjega zborovanja preide se na drevni red.
I.	O pravnih razmerah slovenskega učiteljstva poroča gospod P. Medvešček. V V svojem poročilu utemeljuje naslednje predloge, katere zbor jednoglasno sprejme: 1. „Učiteljsko društvo naj napravi prošnjo na preslavni c. kr. deželni šolski svet, naj bi blagovolil vplivati in naravnati, da se učiteljske plače povišajo v zmislu § 55. drž. šol. postave cd 14. maja 1869". — 2. „Učiteljsko društvo naj napravi prošnjo na slavni c. kr. okrajni šolski svet. v Gorici za draginjsko do-klado slabeje plačanemu učiteljstvu za toliko časa, dokler se učiteljske plače ne zboljšajo". — 3. Učiteljsko društvo naj napravi na visoki deželni zbor prošnjo, da se spremeni točka f) odstavka 2. v § 1. postave od 7. aprila 1864 tako-le: „Pravico voliti imajo: nadučitelji, učitelji in podueitelji ter uad-učiteljice, učiteljice in podučiteljice na javnih ljudskih šolah, kar jih je v občini".
II.	O ženskih ročnih delih poroča gspdč. M. Urbančič. Vsled predloga blag. g. Fr. Vodopivc-a c kr. svetovalca dopošlje se poročilo „Popotnik-u", da je objavi. Isti gospod naznanja, da je naprosil ggč. P. Fabijani in Bavcon, da razstavijo izdelke
žen. rofi. del, katera naj si učiteljstvo ogleda po zborovanji v bližnji sobi. — Izdelki so bili res lepi. —
III. Poročilo odseka za opis okraja, oziroma volitev jednega uda v isti odsek. Gospod P. Medvešček naznanja, da je doslej opisalo ali obljubilo opisati svojo šolsko občino 27 gg. voditeljev; 38 pa se je z naznanilom ali pa molče odpovedalo opisovanju. — Gospod predsednik predlaga in priporoča, naj se opis zvrši. Gospod c. kr. svetovalec je mnenja, da se mnogi voditelji zato niso lotili dela, ker menijo, da ima vsakdo opis tako prirediti, da bi bil kar za tisk primeren. Priporoča, naj vsakdo poskrbi, da nabere kolikor mogoče veliko tvarine, če tudi jo ne uredi v celoto. — Zbor sprejme predlog ter podaljša obrok do 1. septembra t. 1., da do tedaj vsakdo dopošlje, kar bo izdelal. V odsek je izvoljen g. A. Širok.
III.	Volitev poverjenikov k IV. zborovanju „Zaveze". Pred volitvijo obravnal se je predlog, da naj se iz društva izbrišejo društveniki, ki letnino dolgujejo za četiri leta. Predlog se ni sprejel, ampak odložil do letnega občnega zborovanja. Do tedaj je čas, da vsakdo poravna svoj dolg. Ne bi pač smelo biti nobedne učiteljske moči v okraji, ki bi ne bila vreden ud našega društva!
Radi gmotnega društvenega stanja izvoli se poverjenikom „Zaveze" le trojica, namreč: gspdč. Ana Osana, ter gg. Fr. Strnad in P. Medvešček.
IV.	Posamezni predlogi in nasveti: Gospod P. Medvešček stavi sledeče predloge, katere zbor sprejme: 1. Spisi — poročila naj bodo društvena lastnina, ne tako kakor je bilo doslej, da je vsak poročevalec poročilo svoje si pridržal. — 2. Plače učiteljicam naj bi bile jednake onim učiteljev. — 3. Društvo naj naprosi slav. c, kr. okr. šolski svet, da bode učiteljstvo dobivalo ne samo dnino, kakor doslej, ampak tudi potnino b krajnim konferencijam, ker iste nadomeščajo okrajno učno konfereucijo. — Konečno odgovarja gosp. društveni pevovodja A. Poniž na vprašanje o ustanovitni društvenega pevskega zbora, da se je oglasilo tako malo pevcev in pevk, da ni bilo mogoče ustanoviti pevskega zbora.
Ko se nikdo ni oglasil več za kak drug predlog, naznanja gospod predsednik Tom. Jug s po-vzdignenim glasom, da je odbor našega društva sklenil predlagati občnemu zboru imenovanje častil i m u d o m c. kr. dež. šolskega nadzornika prebla-gorodnega gospoda Antona viteza Klodiča Sablado vskega in okr. šolskega nadzornika bla-gorodnega ces. svetovalca F ranča Vodo p i v c a in sicer radi njiju zaslug za šolstvo in učiteljstvo. Zbor je s trikratnim „živio"-klicem sprejel jedno-glasno ta predlog.
Za letno občno zborovanje določi se dan 15. septembra t. 1.	—e—
Od Save. O zadnjem zboru učiteljskega društva za celjski in laški okraj poročati mi je prav na kratko. V proslavo Komenskega smo hoteli temu zboru dati slavnostni vtis s tem, da smo postavili na dnevni red točki „petje Komenskijeve himne" in slavnostni govor v proslavo Komenskega". K temu važnemu zboru potrudila se pa je priti samo pičla tretjina članov in radi odsotnosti večine pevcev in slavnostnega govornika smo morali izpustiti te dve točki vsporeda in s tem je tudi splaval slavnostni del zbora po vodi. — Gotovo častno za naše društvo!
Poverjenikom za letošnji glavni zbor „Zaveze" izbrali so se ti-le gg.: Brinar, Gradišnik, Petriček.
Predložilo se je, da naj bi naše društvo prihodnjič skupno zborovalo s šoštanjskim in savinjskim učit. društvom in sicer v Šoštanji. Sklenilo se je, dogovoriti se v tej zadevi z vodstvi teh društev.
—v.
Sv. Pavel v Savinski dolini. Dne 5. maja ob 2. uri popoludne imelo je tukaj „Savinsko učiteljsko društvo" svoje občno in ob jednem slavnostno zborovanje v spomin SOOletnice Komenskega. Iz-za šolskega poslopja vihrala je cesarska zastava. Učilnica, v kateri so se zbrali društveniki, bila je olepšana z ovenčano podobo Komenskega in avstrijskimi grbi.
Gospod podpredsednik- pozdravi došle se srčnimi besedami ter predstavi gosp. A. Petriček-a iz Žalca kot gosta. V svojem nadaljnem nagovoru omeni posebno nezgode, katere so našo cesarsko hišo zadele ter povabi navzoče izraziti svoje sočutje s tem, da vstanejo raz svojih sedežev.
Ko se je zapisnik zadnjega zborovanja prečital in odobril, govoril je gosp. podpredsednik S. Meglič slavnostni govor, kateri je bil vseskozi zanimiv ter je do konca vzdržal veliko pozornost poslušalcev.
4. točka dnevnega reda (Posvetovanje o vprašanjih pri letošnji okrajni oziroma deželni učiteljski konferenciji) se ni mogla rešiti, ker se še vprašanja niso vsem šolam poslala.
Po tem se je vršila volitev novega odbora. Izbrali so se: gosp. Josip Vidic, predsednik; gosp. Anton Farčnik, podpredsednik; g. Karol Marschitz, tajnik; g. Janez Reich, blagajnik; kot poverjenika za prihodnje občno zborovanje „Zaveze" bila sta izvoljena g. Ivan Zotter in Karol Marschitz.
Končno stavi g. Josip Vidic nasvet, naj se na to deluje, da priskrbujejo v prihodnje k raj ni šolski sveti nakupovanje šolskih knjig za. učence. Gosp. Ivan Zotter želi, naj sosednja učiteljska društva priredijo v teku poletja skupni izlet. G. A. Petriček obljubi, da bode pri prihodnjem zborovanji „Celjskega učiteljskega društva" v to deloval.
Po zborovanji sešli smo se k prosti zabavi v Dolenji vasi, kjer so se vršile lepe napitnice.
K. M.
Ljutomer. Učit. društvo ljutomerskega okraja imelo je dne 19. maja pri Sv. Križu na Murskem polji svoje zborovanje. Za to zborovanje določil se je sicer Sv. Jurij na Sčavnici; a ker je Sv. Križ središče, napotili smo se tje nadejaje se vdeležiti si tega važnega zborovanja v polnem številu. A tudi danes iiilo je navzočih le pičlo število 11.
Gospod predsednik Kryl otvori zborovanje se srčnim pozdravom. Ko se je zapisnik prečita! in odobril, posvetovali smo se o letošnjih konferenčnih vprašanjih:
I.	Gosp. Cvahte prične razgovor o 11. vprašanji: „Kako je realije obravnati, da bodo jezikovni pouk podpirale in pospeševale", ter nam pokažo v kratkih potezah, kako on misli to vprašanje obdelovati. Svoje misli še objavi g. Karba, kateri opozarja, da je treba snovi pri realijah dobro premisliti in izbrati, v čem se mnogokrat greši.
II.	Ker za 1. vprašanje ni nobenega poročevalca navzočega, poila nam g. predsednik nekaj misli za rešitvo tega vprašanja.
III.	G. Schneider poroča o 3. vprašanji: „O vpeljavi pokončne pisave v ljudski šoli". Pri tem vprašanji vnela se je živahna razprava: Predlagalo se je končno, naj bi se v nižjih razredih s to pisavo poskusilo. Nadejamo se, da bodo gg. poročevalci svoje naloge povoljno rešili. Prihodnje zborovanje bode meseca julija gotovo pri Sv. Juriji na Ščavnici. Na veselo svidenje dne 25. junija pri okrajni učit. konfeienciji.	Fr. Z.
Koper, dne 31. maja 1892. Učiteljsko društvo za, koperski okraj zborovalo se je dne 19. maja v pro-storih hrvatske ljudske šo'e v Buzetu. Zborovanja vdelezilo se je U članov, kot gost pa gosp. Siškovič iz sosednega Voloskega okraja.
Po običajnem predsednikovem pozdravu se k 2. točki dnevnega reda oglasi član gospod Breitšopf ter predlaga, naj se iz tehtnih vzrokov preloži petje raje na kasneje odnosno h kosilu. Obvelja.
3. točka „Slavnostni govor" gospoda Rogatca, bilo Vam je kaj posebnega. Podal nam je omenjeni gospod prelepo sliko iz življenja veleuma Jana Am. Komenskega. Prosili bi gosp. Bogatca, da bi svoj izvrstno sestavljeni govor poslal „Popotnik-u", kajti to ni kak navaden životopis, ampak globoko premišljena študija.
Zatem prišla so na vrsto razna poročila, ki so pa pri našem društvu skoro vedno jednaka; le gosp. blagajniku je letos nekoliko več ostalo v blagajni, dasiravno so tudi taki udje, ki vže pet let niso plačali udnine. *)
O ustanovitvi „društvenega fonda" odnosno „slovenskega učit. podpornega društva Komensky" (kaj lep referat gospoda Karla Mahnič-a.) sklenilo se je:
*) Menda tudi radi tega jih ni k zborovanju!
Pop.
1.	Stvar izročiti stalnemu odboru, naj jo prouči, ter skliče kasneje izvanredni občni zbor. To bode tem laglje, ker imamo v jeseni okrajno učiteljsko konferencijo. *)
2.	To izročiti tudi direktoriju „Zaveze" po „Zave-zinem" odborniku Bogateli. Zaveza bi pa morala:
a) vprašati odborništvo „Kranjsko vdovskega društva" ali ne bi hotelo svoje delovanje razširiti tudi na Primorsko, Štajersko, Koroško, ter staviti pogoje, h) Ako ne hi to društvo hotelo se odzvati temu pozivu, tedaj bi se pozvala vsa druga učit. društva izven Kranjske, naj se izrazijo o tej pre-koristni stvari, in ako bi bili zadovoljni prestopiti k temu društvu, ki bi stalo pod okriljem „Zaveze".
3.	Ako ne bi šlo tako, tedaj naj se pozove vsa Primorska učit. društva, da skuša ustanoviti „učit. podporno društvo za Primorsko — Komensky". Ako bi tudi to ne šlo, tedaj napravimo tako društvo za Istro. Drugače pa ustanovi se skoro „okrajno učit. podporno društvo" za Koperski okraj, pod imenom Komensky.
V novi odbor so bili izbrani: Kristislav Bogateč predsednik, Miroslav Aužlovar, podpredsednik, Ferdo Breitšopf, tajnik, Joso Valentič, blagajnik, Karol Mahnič, pevovodja, Fran Jereb, knjižničar. Zavezini delegatje so: Krist. Bogateč, Ivo Kuret in Karol Mahnič. Pri nasvetih predlaga g. K. Bogateč, da naj društv. stvari sporočeva „Popotnik-u" društveni tajnik. Obvelja.
Vrhu tega sprejelo se je še poln koš predlogov gg. Bogatca in Anžlovarja, koji pa se bodo gotovo še jedenkrat predlagali pri bodoči (?) okrajni učiteljski konferenciji.
Ker je bil vže dolgo odzvonil poldan in so udje čutili potrebo, da se zborovanje konča, zato se predsednik- zahvali vsem prisotnim ter zvrši zborovanje s trikratnim „živio" na presvitl. cesarja, čemur so se vsi prisotni srčno odzvali.
Ne morem drugače, kakor da Vain poročam o „slavnostnem" obedu. Vrli buzetski narodnjaki oki-tili so obodno sobano z zelenjem a raz hišo plapolale so zastave K obedu je prišlo več čč. gg. iz duhovščine, mej njimi dva vrla Ceha, občinski načelnik in deželni poslanec gosp. Flego z nekaterimi odborniki, dva pravnika: Brajša in Simčic, ter brat predsednika „Zaveze" č. g. dr. Romih-a.
Proti večeru prišel je tudi gosp. dr. Trinajstič, odvetnik iz Buzeta, ki je bil slučajno zakasnil vlak v Trstu.
Zbrano učiteljstvo prejelo je tri telegrame: 1. gospoda Trinajstič-a iz Trsta; 2. gospoda Mandic-a in 3. gospoda predsednika učiteljskega društva za Volovski okraj, Britkovič-a. „Živio", V svoji sredini smo imeli pesnika in glasbenika: gg. Kalac, dekan Buzetski in tžc imenovani Brajša.
Da smo sc v taki odlični službi imeli preiz-
*) Saj je vže čas, ker od leta 1889. je ni še bilo,	Dop,
vrstno jo umevno in ni mi treba, tega natančneje opisovati. Gosp. dr. Ijiavca pesem „O rojstveni 300-letnici J. A. Komenskega" odpela se je gotovo kakih 20krat. Pelo seje še marsikaj drugega: „Učiteljska himna" in „Cesarska pesem". Napitnic navdušenih ni bilo ni konca ne kraja, celo dve ste bili v bratskem češkem jeziku.
Gospodi buzetski veljaki pa naj bodo zagotovljeni, da nam ostane 10. maj 1892 še dolgo v hvaležnem spominu, kajti v njih sredini imeli smo se odkritosrčno neprisiljeno, domače, kakor brat pri bratu. Vsa hvala gre tudi gosp. gostitelju Borno Bekar-ju, nadučitelju buzetskemu. Na zdar! F.
Iz novomeškega šolskega okraja. Dne 2. t.
m. zborovalo je naše učiteljsko društvo v šolskem poslopji v Toplicah. Predsednik g. Fran Koncilja izrazivši svoje veselje nad še precej povoljnim številom zbranih udov (došla je polovica vseh učnih močji tega š. okraja) pozdravi prav prisrčno vdele-žence ter se spominja s toplimi besedami mnogo pre-rano umrlega blagega tovariša g. Josipa Perko-ta, bivšega učitelja v Šmihelu pri Žužemberku. Zboro-valci v znamenje sožalja vstanejo.
Ko je zbor odobril zapisnik zadnjega zborovanja, izvolil si je kot odposlanca k glavni skupščini „Zaveze" gospoda A. Vrančič-a in Zagradca ter gospico Gis. Ekel iz Toplic, katerima naj se potni troški povrnejo.
Na-to čita g. Val. Zavrl, učitelj v Stopicali svoj prav dobro sestavljeni govor o deških ročnih delih. Pred vsem govori o koristi in potrebi, da se kjer koli okolščine dopuščajo vpeljejo deška ročna dela v ljudsko šolo, kar podpira z več izreki najslavnejših pedagogov. Kot smoter temu pouku navaja in razlaga posebno tri točke:
1.	Razvijanje in krepčanje otroške moči, velike važnosti zlasti za mestne otroke.
2.	Prisvajanje telesne spretnosti, velike vrednosti zlasti za kmetske otroke, kajti na kmetih včasih primanjkuje potrebnih rokodelcev včasih pa — novcev.
3.	Pripomoček k pouku v realijah ili oblikoslovji izdelujejo si po učiteljevem navodilu sami dotične predmete recimo kocko, prismo itd.
Poročevalec na to pove o pouku samem in sicer omenja a) učnih pripomočkov, mnogo slik orodij, priprav itd. da na poljuben pregled b) učnega reda in cj postopanja pri tem pouku.
Predsednik se g. Zavrl-u na lepem in zanimivem govoru srčno zahvali, čemur skupščina soglasno pritrdi.
G. predsednik potem otvori razgovor o slavljenji 300-letniee rojstva J. A. Komenskega. Po živahnem razpravljanji, kojega. so se zlasti vdeležili gospodje Koncilja, Zavrl, Kalau, Kalinger, Zupin in gpč. Clarici, se sklene: Slavnostno zborovanje bodi dne 24. avg.; odbor naj vloži prošnjo, da bi bil ta dan šole prost v vseh šolah tukajšnega šolskega okraja. Slavnostni odsek (izvoljen po vzkliku: gpč, Ekel ter gg. Kalinger, Zavrl, Potokar in Grajland) pa naj skrbi, da naše društvo dostojno vstopi v kolo slaviteljev pedagoga-velikana.
Pri točki „slučajnosti" omeni predsednik g. Koncilju toplo priporočevaje okrožnice kočevskih gg. tovarišev, s katero pozivljejo naj bi tudi tukajšnje učiteljstvo s primernimi prispevki pripomoglo k nakupu priličnega nagrobnega spomenika pred leti v hudej zimi ponesrečenemu tovarišu Kuglerju. Ker je pok. Kugler kot vrl značaj še vsem v dobrem spominu, se vse zbrano učiteljstvo temu pozivu z veseljem odzove.
Na poziv g. predsednika končno vsi navzoči navdušeno zakličejo najvišjemu zaščitniku šol, pre-svitlemu vladarju trikratni živio!
Razume se, da smo se po zborovanji še dalj časa pomudili v prijaznih Toplicah kamor pač tudi 24. avgusta ne bode nikdo zamudil priti slavit spomin našega Komenskega. — Tora.j na svidenje!
M. II.
Iz postojinskega, okraja. (Vabilo) k občnemu zboru učiteljskega društva za postojinski šolski okraj, dne 7. julija t. I. ob 9. uri prcdpoliidue v Šent-Petni v prostorih g. Korošca. Vspored: 1. Predsednikov nagovor. 2. O šolski bigijeni. (Predava g. dr. Kotzmuth). 3. Tajnikovo poročilo. 4. Blagajnikovo poročilo. 5. Volitev novega odbora. G. Posamezni nasveti. K mnogobrojni vdeležbi vabi odbor.

Dopisi in druge vesti.
Iz goriškega okraja. Po sklepu c. kr. okr. šolsk. sveta bodo v tem okraji mesto okrajne učit. skupščine, krajne konferencije in sicer: 27. junija v Opatjemselu, 30. junija v Dornbergu, 4. julija na Gorenjempolji, 18. julija v Ajdovščini, 21. julija v Čepov arm, 25. julija v Pevmi z naslednim dnevnim redom: 1. Učenje 1'/._,.—2. uri, 2. Razgovor o učenji, 3. Kako naj učitelj postopa, da se bodo nadaljni tečaji prikupili ljudstvu in mladini, pa da se o njih zaželjeni smoter doseže. 4- Samostalni predlogi,
Iz Ščavniške doline. Dne 29. majnika t. 1. obhajala je naša. šola desetletnico svojega obstanka.
V ta namen pripravljali so se tukajšni soljani z velikim veseljem; vsak je po svoji moči deloval na to, da bi se slovesnost kolikor mogoče sijajno obnesla.
Deklice in fantje prirejali so vence. Stariši so radi darovali svoje doneseke in odličnjaki so z velikim zanimanjem pomagali krasiti prostor za veselico,
Vže zvečer 28. majnika so pri šoli in na Plitvičkem vrlin, kjer je bil slovesni prostor odredjeri, oznanjali bučeči inožnarji slovest prihodjnega dne.
V nedeljo zaran ob 6. uri zbrala se je šolska mladina pri okrašeni šoli, odkoder je v procesiji korakala k sv. maši v farno cerkev sv. Petra.
Svečanost se je začela ob dveh popoliidne. Pri šoli zbrani učenci in učitelji kakor tudi stariši in drugi gostje pomikali so se k prostoru v to namenjeinu, kateri je pol ure od šole oddaljen. To je bilo potovanje ! Vsakemu se je srce radosti smehljalo. Ponosno sta nosila dečko in deklica vsak svojo vihrajočo zastavo in vesela godba spremljala je množico.
Dospevši na Plitvički vrh, ogledavali smo si krasne Slov. gorice, celo rodovitno Mursko polje, Ogi-SKO vinsko gorovje in proti jugu Boč in Donat-sko goro. Nakon malega počitka pričela se je slovesnost.
Gospod nadučitelj Sadu pozdravil je v gladkem domačem jeziku vse navzoče častite goste, stariše in otroke prav slovesno primerjajoč Ščavniško šolo drevesu, ki vže 10 let krepko stoji, lepo zeleni in cvetje poganja.
„Jeden najlepši cvet pa", rekel je, Je današna veselica". Dal Bog, da bi ta cvet ne ovenel, ampak, da bi v srcu vseh tukaj zbranih vedno ostal in dober sad donašal.
Ker je bilo veliko odličnih gostov iz nam naklonjenega mesta Radgone, iz Ljutomera in Gradca tako: visokorudna gospoda glavarja: baron Salis in grof Alterns, mestni župan g. Knjter, dr. Kotzheck in veliko učiteljev slovenskih in nemških itd.; razložil je iinenitnost te spomeniške svečanosti gospod nadučitelj Krschenjak v nemškej besedi, ter sklenil govor na čast Njih Velič, našega presv. cesarja. Otroci z množico gostov pa so zapeli cesarsko pesem, ter potem prednašali in peli razne deklamacije iu pesmi slovenski iu nemški. Koncem bili so otroci pogoščeni s pijačo, kruhom, klobasami, kavo, itd. in vsak prejel je po vrhu za darilo še kako šolsko pripravo.
Ob 7. uri zvečer razšla je večina osrečenih otrok s svojimi veselimi stariši domu.
Ivo je napočil mrak, gledali smo še umetni ogenj, kojega je, priredil tukajšni rojak g. Jagerič zdaj mestjan v Gradcu, ki nas je baš zarad veselice počastil.	J. G.
Zagreb. (P o u č ni izleti z a učit. pripravnike.) Hrvatska deželna vlada, katera blagohotno podpira vse, kar koristi v povzdigo šolskega stališča, dovolila je rodoljubno 300 gld. v to svrlio, da se priredijo za četrtoletnike učiteljišča v Zagrebu poučni izleti. 14. maja odpotovali so ravnatelj tega zavoda dr. Jurij Arnold z dvema profesorjema in četrtoletniki v krušno Primorje. Ogledali so si Reko, njeno okolico, bližnje otoke, Opatijo in drugo. Ti bodoči učitelji so se z velikim zanimanjem vdeležili
izleta. Mnogo so videli in mnogo so se naučili v nekoliko dneh. To če biti za nje zorni, neizbris-Ijivi spomin, kajti najboljše tolmačenje ne bi učinilo v njihovih dušah tako neizbrisljivi vtisek, kakor ga učini oni pogled na morje čarobno, na morje divno, na naš dični Trsat in druge krasote. Bog zna, je-li vsakemu sojeno, da zopet vidi sinje morje; Bog zna, kam ga bo osoda zanesla. Povsod pa bode z domoljubnim Ognjem opisoval učencem morje in krasote Primoija. Ravnatelj s profesorjema zasladil jim je ta izlet, razlagajoč in opazajoč na vse. kar je bilo lepo, kar je bilo koristno in potrebno.
Zaradi tega vsa čast in zahvala vis. kraljevski hrvatskej deželni vladi, osobito gospodu dr. Izid. Kršnjanomu, predstojniku oddelka za bogočastje in uk, kateri je navdušen zagovornik takih koristnih in potrebnih izletov in vsled {katerega predloga je bila dovoljena tako izdatna svota. — Ta ekskurzija bode v korist učiteljskim pripravnikom, a oni se bodo gotovo hvaležni spominjali vis. kraljevske deželne vlade, lcoja jim je blagohotno pomogla do tega redkega vžitka. — Svota naznačena za izlet, dokaz je, da se učiteljski stan više ceni.
Po „Napredak-u".
Dunaj. V uradnem listu za mesto Dunaj beremo v poročilu o seji mestnega svetovalstva dne 5. maja:
„Nachdem der Stadtrath aus der vom löblichen Bezirksschulrathe vorgelegten Geschäftsordnung und dem Magistratsberichte vom 24. März 1892 entnimmt, dass die Herren k. k. Bezirksschulinspectoren als Obmänner der Bezirkssectionen neben dem Inspec-tionsgeschäfte, auch die administrativen Agenden der Bezirkssectionen (etwa 20 bis 30.000 per Jahr) zu versehen haben, welche sonst von Beamten besorgt werden müßten, daß ferner dieser Geschäftszuwachs seitens der k. k. Bezirksschulinspectoren die täglich mehrstündige Anwesenheit im Amtsiocale erfordert, sieht sich der Stadtrath veranlaßt, seinen Bedenken dahin Ausdruck zu geben, daß durch die den Bezirksschulinspectoren in der Geschäftsordnung angewiesene Stellung eine solche Ueberbürdung derselben mit administrativen Agenden hervorgerufen wird, daß eine Beeinträchtigung der berufmäßigen Thätigkeit der Inspectoren, das ist der Schnlinspec-tion, zu befürchten ist. Ilievon ist dem Bezirksschulrathe Mittheilung zu machen".
Solski nadzorniki na Dunaji ne nadzorujejo samo, ampak opravljajo tudi obilo uradniških poslov. Prav lahko je torej, da zagazi na ta način šolski nadzornik v birokratizem. Sedaj še. le umejemo, zakaj se tako zelo upirajo dunajski učitelji upeljavi stalnih šolskih nadzornikov ter zakaj vže sedaj tožijo o birokratizmu.	—y.
Premembe pri učiteljstvu: Imenovani so: Gpdč. Ivana Schuck ter, dosedaj podučiteljica na dekl. mešč, šoli v Mariboru, za učiteljico ravno tü;
gosp. Franc Podobnik, učitelj-voditelj na Jezeru (Kor.) na d učitelje m pri Sv. Barbari v Halozah in g. Viljem Neuner, dosedaj učitelj na Mnti pa nad-učiteljem ravno tu. Gospdč. Berta II ö d 1, dosedaj supl. nameščena je za podučiteljieo pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Gosp. Rudolf K o ser, prov. učitelj pri Mali nedelji prišel je za podučitelja k Sv. Lovrencu v Slov. goric. — Premeščeni so: gosp. Ivan Weixl, naduč, od D. M. v Puščavi v Kamnico, gospod Ivan Adamič, učit. iz Smartnega na Pa ki v Muto; g. Ivan Zupančič, poduč. pa iz Huma v Sele. Gosp. Frane Rošker, naduč. v Lembahu stopil je v pokoj, gosp. Ivan Irgl, naduč, v Trbovljah pa umrl. N. v m. p.!
Na Primorskem: Pomočili učitelj državne ljudske šole v Trientu (na Tirolskem), g. Janez H a j e k imenovan je za def. nadučitelja v Ločnik. Učitelji v Gergarji, Pevmi in v Šmarjah, gg.: Jožef Bud al, Ed. Prinčič in Ivan lvavs postali so def. nad-učitelji na dotičnih šolali; zač. učitelj v Št, Martinu, g. Avgust Pobe raj je stalno nameščen; začasni učiteljici, gspdč. Olga Vodopivec v St. Andražu in Gabrijela Komel v Rihenbergu ste na svojih mestih stalno nameščeni. G. Ilrabroslav Volarič, učitelj v Kozani premeščen je v Devin ; def. učiteljica iz Bilj gsdč. Karolina Kocijančič pride v Šempas, gdč. Jožefa pl. Bosi zio, supl. v Sempasu pa v Pevmo.
Zalivala.
Minoli so prekrasni dnevi, katere je preživelo slovensko učiteljstvo v gostoljubnem mesto Kranji. Da-si nebo nam ni bilo premilostno, tekmovalo je slavno meščanstvo, na čelu jim preblagorodni gospod župan Karol Savnik in narodna društva, na čelu mu pre-blagorodni gospod c. kr. notar Viktor Globočuik, prirediti nam bivanje v lvranji prijetno, da preprijet.no. Vsak vdeleženee bode se še v poznih letih spominjal veličastnega vspre-jema, katerega nam je priredilo meščanstvo Kranjsko in posebno nam bode ostalo v prijetnem spominu, kako je nas okrasilo se šopki rodoljubno ženstvo mesta Kranjskega; radostno se bodemo spominjali vse te ljubaviin pozornosti, katero je vživalo slovensko učiteljstvo v Kranji. Podpisani direktorij šteje si v prijetno dolžnost izreči za vse to svojo naj-iskrenejšo zahvalo, to pa : slavnemu meščanstvu starodavnega mesta Kranja, na čelu mu preblagorodnemu gosp. županu K. Savnik u, vsem narodnim društvom, to je slavni čitalnici, slavnemu bralnemu društvu in slavni požarni hrambi, na čelu jim preblagorodnemu gospodu c; kr. notarju Vikt. Globočnik-u, ter posebej še rodoljubnemu ženstvu mesta Kranjskega, Zahvaliti se pa moramo tudi slavnostnemu odboru, na čelu mu gospodu nad učitelju L. Jelenc-u za njegov trud in tudi gostilničarju gospodu Pet. Majer-ju za njegove priprave.
Direktorij
„Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
R a z p i s i n a t e č a j e v.
Št «32.	Ti 1
Razglas.
Na trirazredni, v četrti plačilni red uvrščeni ljudski šoli v Lembahu se bode namestila nad-učiteljeva, služba.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje opremljene prošnje, opravljene osobito tudi z dokazom avstrijskega državljanstva in sposobnosti k pomočnonm poučevanju v katoliškem veronauku do konca junija krajnemu šolskemu svetu v Lembahu. Okr. šolski svet v Mariboru, 24. maja 1892.
Predsednik: Marek s. r.
st-P9*- Razpis učiteljskih služb.
V tem okraji se s tem razpisuje sledeča mesta:
1.	mesta učiteljev-voditeljev jednorazrednic: na Berjah, Banjšicah, v Kozani;
2.	potovalnega učitelja za Srednje-Kambreško z 80 gld. potnine in potovalnega učitelja za Leupo-Zavrh z 100 gld. potnine.
3.	službe učiteljic v Št. Ferjanu in v Pod-gori.
Vse službe so III. plač, vrste. Dohodki so določeni v dež. šol. postavah 10. marcija 1870. in 4. marcija 1879.
Prošnje, s postavnimi spričevali učit. sposobnosti je vložiti do 10. julija 1892. sem-le po predpostavljenih oblastnijah.
Službe pod 1 in 2 navedene oddalo se bode tudi prosilcem z maturitetnim spričevalom, ako bi se vsposobljenih ne oglasilo.
C. kr. okr. šolski svetvGorici, 19. maja 1892.
št. ist. Podučiteljsko mesto.
Z vranskem šolskem okraji je na ljudski šoli IV. plač. razreda v Gomilskem umestiti s prič.et-kom prihodnjega zimskega tečaja podučiteljsko mesto, z vžitkom prostega stanovanja v šolskem poslopji.
Prosilci ali prosilke naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani in sicer ako še niso v službi, neposredno, sicer pa. predpisanim potem najpozneje do 30. junija t, 1. pri krojnem šolskem svetu v Gomilskem. Okr. š. svet na Vranskem, 13. maja 1892.
Predsednik: dr. Wagner s. r.
Vsebina, I. Četrta skupščina „Zaveze slov. učit, društev" v Kranji. II. Kako naj učitelj vzbuja in pospešuje zanimanje prostega ljudstva za šolo. (A. Kosi.) (K'onec ) - III. Po deželnih zborih. — IV. Pedagogiški razgled. — V. Društveni vestnik. — VI. Dopisi in druge vesti. — VII. Zahvala, — VIII. Natečaji.
(<astiiik in založnik: „Zaveza':
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. Otorepec)