Ljubljana, 25. julija 1940. — Leto XIII. — Št. 31.
Poštnina plačana v gotovini
GLASILO
KRČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
moderni državi
O
Pogansko suženjstvo jo človeka ■pravno in družbeno izenačilo z orodjem. Suženj jo bil brez pravic, veljal jo lo kot delovna sila. Moderno suženjstvo jo pa postavilo človeka v isto vrsto s kalkulacijo in strojem. Moderni suženj je pravno sicer svoboden državljan z vsemi državljanskimi pravicami, dejansko pa mu te državljansko pravice veliko ne koristijo. Kajti življenje v moderni državi uravnava in vodi moderno gospodarstvo.
V tem modernem gospodarstvu človek kot tak ničesar ne pomeni. Moderno gospodarstvo zanika človekovo dušo. Moderno gospodarstvo zanjika, da ima človek pruvico do eksistence in do vseh sredstev, ki omogočajo izpopolnitev njegovega telesnega in duhovnega življenja. Moderno gospodarstvo pozna človeka le kot silo, katero vključuje v svoj sestav z namenom, da mu ustvarja čim več dobrin. Moderno gospodarstvo ima svoje diktatorje: amortizacija, obresti, dividende.
V podjetje dnini kapital mora biti čimprej plačan (amortiziran). Ta kapital se mora obrestovati, poleg tega morajo dobiti akcionarji čim višjo dividendo. Ko je preračunjeno vse to, pride šele na vrsto delavčeva plača. Zaradi tega ne zavisi višina njegove plače od njegovega eksistenčnega pogoja in od njegovega dejanskega doprinosa v gospodarstvu, ampak od. tega, koliko plačo dovoljujejo omenjeni glavni diktatorji v modernem, to je v kapitalističnem gospodarstvu. Človek je postal instrument kalkulacije.
Toda to vrednotenje človeka ni ostalo omejeno lo na gospodarstvo. Pre-neslo se jo tudi v javno življenje. Tudi v javnem življenju je postal človek instrument kalkulacije.
Gospodarstvo iin družbeno življenje, ki je rezultat kapitalizma in naukov, na katerih je kapitalizem zgrajen, je moralo nujno zavreči vse nravne in tudi naravno zakone, ki so usmerjali ali naj bi usmerjali delovanje posameznika in družbe. Na ta način je nujno zavrgel še božjo avtoriteto., S tem je uničil forum, ki naj bi razsojal, kaj je prav i,n kaj ni prav. To je napravil kapitalizem zavestno. Hotel je imeti namreč absolutno oblast v gospodarstvu in javnem življenju. Zato jo hotel dobiti v svojo oblast tudi državo. In jo je tudi dobil. Ustvaril je tako imenovano prosvitljeno, moderno državo. Potom rnje uzakonil zakone, ki naj bi ščitili njegovo posestno stanje. Iz tega .namena je proglasil svetost zasebne lastnine, ne da bi ji naložil družbene obveznosti bodisi glede izvora bodisi glede njene uporabe. Iz tega namena je poklical v «v!.ienje zakone, ki naj ščitijo »obstoječi red« neglede na to, če je ta red škodljiv ljudstvu.
Sicer jo pa beseda ljudstvo novejšega izvora. Kajti dokler je mogla država vladati potom svojih eksponentov, ni bilo ljudstva, ampak so bili podložniki. Ker so pa narodi kljub vsem zaprekam .silili na površje, so zaceli vpeljevati demokracije, to je, pričeli so pripuščati v »javno delovanje m vladanje« tudi ostale državljane, ne le privilegirance. Toda kapitalizem je imel tudi v tej demokratični epohi pred očmi le en cilj: vladati. V svoji okretnosti in s svojimi velikimi sredstvi je dosegel tudi to.
Ker ni bilo nobene nravne avtoritete, je ustvaril novo avtoriteto. Avto-
riteto večine. Ustanovil jo stranke, sklopljal stranke v zveze, in sicer v take zveze, da so imele večino., Večina je bila edina moralna avtoritetai. Ce je bil zakon še tako islab, je bil običajen odgovor: večina je tako sklenila. Tudi v tej večini je bil človek brez vrednosti. Nekako vrednost je človek dobil lo takrat, ko je šlo za tem, da bo dobil večino. Po moči kalkulacije so se dajale ljudstvu obljube, voditeljem pa ugodnosti, časti in denar. Morala kalkulacije je bila morala, da namen posvetuje sredstva. MoraTa kalkulacije je ustvarila največjo nemoralo. Zato je bila gonilna sila javnega življenja laž, zahrbtnost, verolomnost, goljufija. Rezultat:, druga svetovna vojna.
Zato ni čudno, da je moderna država napravila, kar se tiče moralnih dobrin, velikansko opustošenje. Kapitalizem ni .spravil pod svojo oblast le človeka, ampak se je posluževal v dosego svojih ciljev najsvetlejših gesel: domovina, ljubezen do domovine, vere.
Klasičen zgled za to nam je nudila Francija. Kapitalizem je vedno učil, da mora priti ljudstvo do svojih pravic potom evolucije, ne pa potom revolucije. V Franciji je dobila ljudska
Čudno življenje živi slovenski del Ju,gorasa »Zveza združenih delavcev«. 1'ake vsiljivosti slovenski človek ni navajen, kakor jo uganja ta delavska organizacija. Ob kukih volitvah n. pr. za državni zbor ali ipa tudi občinske volitve smo bili sicer navajeni za nekaj tednov, da so jiolitione stranke skočile iz ojnic dostojnosti in mirnega življenja ter porabilo dovoljena in nedovoljena sredstva bodisi v okviru dostojnosti in tudi preko njega. Pa še takrat ,so pametni in opredeljeni ljudje obsojali tako početje, iki je vendar samo za dogleden čas ubijalo političnega nasprotnika. Ko iso bile volitve končane, je na mah tudi ponehala politična razburjenost.
Toda slovenski »združeni« so v neprestani vplivni borbi in videti je, da hočejo slovenskega delavca z vsemi sredstvi pripeljati v določeno smer, ki z?s*°Pa.i° gospodje okrog slovenskega dela Jugorasu. Pa kolikokrat je že vendar dokazal maš delavec, da no mara miselnosti, ki se skriva pod zelenim plaščem. Obstoj Jugoslovanske strokovne zveze sam že dokazuje prav za prav voljo vsega slovenskega delavstva. Ves ogenj, ki ga bruha ZZD okrog sebe, in njeni predhodniki še pred njeno ustanovitvijo, je v prvi vrsti inameinjem JSZ. Vsa demagoška gesla o boju proti marksizmu in kapitalizmu so se na mah pomaknila v ozadje, kajti ves boj ZZD, oziroma ljudi, ki stojijo za njo, je vendarle v prvi vrsti namenjen Jugoslovanski strokovni zvezi zaradi njene demokratične miselnosti im težnje po ustvaritvi res krščanskega družabnega reda, v katerem naj bi delavec res postal člo-V('k v krščanskem pomenu besede.
Slovenski združenci s svojimi botri bi bili ,pač le takrat zadovoljni, ko bi se Jugoslovanska strokovinu zveza izbrisala iz seznama slovenskega društvenega življenja. Ko bi nje ne bilo
fronta večino v tajnih in svobodnih volitvah. Torej je prišla do oblasti potom evolucije. Toda kapitalizem ni hotel priznati tega dejstva in ,se ukloniti ljudski volji. Dve sto, bogatih družin, v katerih je bil usposobljen kapitalizem Francije, je pričel boj proti francoskemu ljudstvu in državi. Naj-prvo so pričeli izvažati denar. Ko je hotela ljudska fronta podržaviti tovarno za orožje im municijo, je potegnila « kapitalizmom večina generali-tete in tako zopet vpostavila oblast kapitala, katerega prvo delo je bilo, da je pod krinko domovine, v resnici pa zaradi povečanja svojega kapitala, odvzel delavstvu pridobljene pravice. Ni čud,no, da so ,se pokazali usode-polni rezultati v sedanji vojni.
Kapitalizem ni prav nikjer pokazal ljubezni do domovine. V dosego svoje oblasti zbira krog sebe korum-pirane politikarje	Zato
ni čudno, da nastopajo pred očmi delovnega človeka tuko čudne zveze, ki so v direktnem nasprotju z načeli
in s koristmi naroda odnosno slojev, katere »zastopajo«.
Drugu svetovna voj,na pometa tudi s sedanjo moderno državo. Pino je gotovo: ob njenem propadu ne bo noben delovni človek potočil solzo.
več, potem bi seveda »združeni« veljali za edino slovensko »katoliško« delavsko organizacijto. Iz slovenske skupnosti bi bila tako izbrisana vsaka sled dr. Krekove demokratične miselnosti in bi vsak katoličan moral capljati za avtoritarnimi gesli nekih ljudi, ali pa bi bil razglašen za nekatoličaina. Toda JSZ krepko drži demokratična načela dr. Kreka in vseh velikih krščanskih sociologov v svlojem programu in jih zastopa kot organizirana celota tudi v javnem slovenskem življenju. In tu prihaja boj med JSZ kot zastopnico krščanske demokracije yi ZZD kot zastopnico katoliškega meščanskega političnega avtarkizma do pravega izraza. Ce bi gesla ene ali drugo organizacije no posegala tako živo v celotno življenje katoliškega slovenskega občestva, bi fa boj me bil tako važen niti za nas niti za skupimo gospodov »krog ZZD. Zato ni čudno, da je pri ZZD boj proti marksizmu in kapitalizmu drugovrsten, dočirai je proti JSZ naperjen v prvi vrsti.
2e neštetokrat je bilo dovolj jasno poudarjeno, da člemstvo JSZ krepko drži sviojo organizacijo. Vsaka seja vodstva JSZ, vsak mjem občni zbor, vsi sestanki in zborovanja ,so bili dokaz močne zavesti krščansko socialistične miselnosti našega delavstva. Toda kakor je videti, neki gospodje okrog ZZD tega no,če jo videti. Vrtajo neprestano v časopisju, v izdanih brošurah, na različnih letakih in listkih, raztresenih po naših cestah kot črv, misleč, da bodo vendarle uspeli s svojim razdiralnim delom. Prav pred nekaj dnevi nam je tovariš iz Slovenj Gradca ponovno poslal na vpogled listek, kakršnih je bilo polno raztresenih v tamkajšnji okolici. Listek, ki ima kratko vsebino, pravi: »Delavci! Zveza združenih delavcev je še vsako (borbo za delavstvo končala z zjmago. Strnite se v tej zvezi 1«
Ko na eni strani beremo misli po časlopisju, da jo treba v današnjih časih strniti mu rod v mogočno in nepremagljivo skupnost, ko beremo izjave raznih voditeljev podjarmljenih narodov in držav, da bo treba moralno dvigniti in ohraniti narodno življenjski« zavest, nam obnašanje slovenskih Jugorasovcev kot eksemplar starih preživelih časov ikaj čudno stopi pred oči. Ce je vendar naš slovenski delavec že tolikokrat dokazal, da odklanja miselnost te organizacije im njo samo, če so ona sama miti ne upa ma volitve kljub željam in zahtevam svobodnih delavskih strokovnih organizacij in če živi samo od umetnega hranjenja, je vendar to zadosten dokaz, da nima v sebi življenjske silo niti bodočnosti v normalnih razmerah. Ce pa ona misli im pričakuje, da bo še vedno dobila‘od slovenskega delavstva piotrebno pooblastilo za kake korporacijske sestave družabnega reda, se pa odkrito moti. Ce danes, po petih letih boja pred njeno ustanovitvijo in isedaj že po skoraj petletni dobi njenega obstoja, z vsemi sredstvi, ki so ji bila ma razpolago, ni dosegla potrebne moči v delavskih vrstah, je tudi v bodoče ,ne bo.
Mi dobro vemo, od kje izhaja ta neuspeli. Namesto idealnega stremljenja, kakor so ga hoteli ustanovitelji pokazati v prvih dmeh njenega življenja, je bilo dejansko v srcih teh ljudi vse kaj drugega. Kot idealni, požrtvovalni in res delavski borci bi ti gosjiodje lahko ostali v vrstah Jugoslovanske strokovno zveze in no bi jim bilo treba ustanavljati bolj »krščanske«, bolj »katoliške« in bolj »delavske« organizacije. Ker so pa vedeli; da na podlagi načel im delu JSZ v njenih vrstah v bodočih dneh ne bo belega kruha, niti neodjiovodljivih služb, jo bilo pač treba plašč obrniti po vetru im po času. Toda delavstvo je to ljudi dobro spoznalo in jih kot take tudi smatra za nadležne vsiljivce, ki so daleč od delavske duše.
Naloga vsega zavednega delavstva, predvsem pa členov JSZ je, da preprečijo vsak kvarni vpliv teh ljudi na resno in ismotrmp delavsko borbo, ki jo danes pač bolj potrebna kot pa prazno prerekanje z ljudmi, ki jiim ni za zdrav napredek socialnega vprašanja. Ko bo pa minilo sedem debelih let, bo brez sledu izginila tudi ta novodobna tvorba sedanjih oportunističnih časov, delavstvu bo pa ostalo to, kar isi bo prav sedaj izbojevalo in priborilo. V krščanskih delavskih vrstah bo ostal im zmagoval duh dr. J. Ev. Kreka, to je dejavni duh ustvarjajočega in živega krščanstva.
Sestanki in občni zbori dovoljeni
Zaradi pomiritve prilik smo skupno z ostalimi svobodnimi organizacijami intervenirali pri banski upravi za zopetno dovolitev članskih sestankov in občnih zborov. Obveščeni smo, da so članski sestanki in občni zbori zopet dovoljeni. Skupine naj zopet prično s članskimi sestanki in naj jih kakor poprej javljajo oblastem. Centrala JSZ.
Proč z vsiljivostjo!
Poročila iz občnega zbora JSZ:
Organizatortcno In upravno delo
Članska zborovanja in sestanki
Za delo in borbe, ki so v delavski strokovni organizaciji na dnevnem redu je treba močnih značajev. Da se teh vzgoji kar največ, je poleg borbe za boljši kos kruha potrebna tudi duhovna vzgoja. JSZ kljub vsem težavam, ki so posebno to leto bile velike, tega dela ni zanemarjala. V marsičem bi seveda moralo biti več narejenega; toda zaradi izrednih razmer, ki so nastopile lani v januarju, tega ni bilo mogoče. Kljub temu pa se je marsikaj naredilo in so se članski sestanki po krajevnih skupinah vrstili vsako nedeljo. V kolikor ni bilo mogočo poslati govornikov iz centrale, so te izvedli tovariši iz krajevnih skupin.
Konec jeseni, ko je začela draginja močno -naraščati, smo organizirali tudi protidraginjska zborovanja, ki so bila prirejena v več krajih in so izredno dobro uspela. Kjer pa zborovanja niso bila mogoča, so se vršili informativni sestanki.
Okrožni tečaji in sestanki
Tudi delo po okrožjih ni zastajalo. Kolikor so razmere dopuščale, so bili od časa do časa organizirani sestanki po okrožjih. V tem pogledu je bilo najbolj delovno kamniško okrožje, Poleg že ustanovljenih okrožij sta bili določeni še dve novi in to v Ljubnem in v škafji Loki. Tako je sedaj JSZ razdeljena na 13 okrožij. Po vseh okrožjih so bili prirejeni tudi okrožni tečaji, na katerih se je predvsem razpravljalo o poživitvi dela po krajevnih skupinah in se je dalo funkcionarjem potrebna navodila za deloi po skupinah.
Strokovne zveze
V kolikor so okrožja organizirana za to, da se kar hitreje informirajo predstavniki krajevnih skupin o važnih vprašanjih, ki tičejo delovanja v ■Organizaciji, so strokovne zveze važnejše in predstavljajo v vrsti organizato-ričnega dela izpopolnitev tega, kar je v centrali nemogoče narediti. Težava je le v tem, da zaradi pomanjkanja osebja, zvez ni bilo mogoče še tako urediti, da bi v resnici dosegale svoj namen. Kljub temu pa sta posebno strokovna zveza rudarjev in kovinarjev zelo dobro vršili svoje posle.
Strokovne zveze morajo, kakor rečeno, izpolnjevati svojo nalogo v tem, da zbirajo podatke, statistiko in sploh vse, kar spada v področje posamezne ■zvezo in tako omogočajo krajevnim skupinam ene stroke res sistematičen pregled in delo. Seveda bodo zveze dobile pravo oblikoi šele tedaj, kadar jim bomo mogli dati tudi sposobne strokovne tajnike. Vse do tedaj bodo to delo imoirali vršiti odborniki strokovnih zvez iu bo treba z njimi imeti kar največ stikov, jih medsebojno povezati ter jim dati dovolj gradiva in prilike, tla bodo res v polni meri vršili svojo dolžnost.
Strokovna šola
Za vsako organizacijoi, posebno pa še strokovno, je važno, da si vzgoji kader dobrih in sposobnih sodelavcev. Zato smo lani organizirali strokovno šolo. To šolo je obiskovalo redno od 25 do 30 fantov in deklet. Predavanja so bila enkrat na mesec in to ves dan. Predavali so tovariši Žumer, dr. Gosar, dr. Kopač, dr. Pokorn, dr. Aleš Stanovnik, Marinček, Rozman itd. Poleg tega »e ie tečajnikom dalo s seboj naloge, ki so jih v veliki večini zelo dobro izvršili, šola se je zaključila v aprilu 1940.
Gotovo je to zelo važen prispevek JSZ k vzgoji sposobnih in vodilnih delavskih funkcionarjev. Saj so to delo pričele vršiti tudi ostale strokovne organizacije in celo Delavska zbornica.
Ženski odsek
Ze lani smo v poročilu navedli, da smo organizirali tudi ženski odsek. V JSZ imamo do 30% članstva, ki ga tvorijo delavke. V tem poslovnem letu je bilo delo tega odseka precej živahno. Odsek je imel 9 sej in je organiziral tudi celo vrsto sestankov in obiskov po skupinah, v katerih so po večini delavke. Seveda bi bilo predvsem potrebno nekaj deklet vzgojiti, da bi bilo sposobne za vodstvo tega odseka, kakor tudi, da bi imele po skupinah potrebne sestanke. Delo tega odseka je namreč precej težko in ima, ako se bo •znal pravilno uveljaviti, veliko polje za delovanje.
Razvoj članstva
Leto 1939. je bilo za JSZ posebno kritično. To se odraža tudi na članstvu. Nap ram letu 1938. smo precej nazadovali. Vzroki za to so predvsem v tem, da zaradi premajhnega števila strokovnih tajnikov nismo zmagovali dela. Je pa vedno tako, ako ni sestankov in stikov, tedaj .skupina rada zaimre in tako nam je precej skupin prav zaradi tega prenehalo delovati. Novih moči pa spričo neugodnih političnih razmer pa tudi našega gospodarskega položaja ni kazalo srejemati v službo. Podčrtati pa moramo pri tem to, da v pogledu nazadovanja članstva ni prav nič vzrok kaka organizacija, najmanj pa ZZD,
Razvoj članstva po strokovnih zvezah je bil tedaj v zadnjih dveh letih naslednji:	,
	31.12. 1938	.število skupili	31. 12. 1939
Strokovna zveza kovinarjev 		797	5	413
Strokovna zveza rudarjev		581	6	501
Strokovna zveza papirničarjev		471	3	388
Strokovna zveza oblačilnih delavcev ....	371	3	253
Strokovna zveza kemiičnih delavcev		85	1	53
Strokovna zveza tekstilnih delavcev ....	979	9	909
Strokovna zveza gradbenih delavcev ....	903	16	655
Strokovna zveza lesnih delavcev		902	16	850
Strokovna zveza živilskih delavcev		118	—	—
Razno skupino		217	4	169
Skupaj . .	. 5.424		4.191
Zveze:			
Slovenska nameščenska zveza		98	1	96
Poselska zveza 			538	1	218
Strokovna zveza lob. u.pokjencev in upokojenk	359	1	315
Zveza uradniških vdov in sirot		16	1	—
Skupaj . .	831		629
Skupino so imele članstva 				4.191
Zvezo so imele članstva		831		629
Vsega članstva skupaj je bilo		6.255		4.820
Tarifne akcije so zelo razbite in včasih se komaj za 15 ali 20 delavcev vrše dolgotrajna pogajanja, ki pa seveda vzamejo prav toliko truda in časa, kot da bi jih vodila za več sto ali tisoč deilavcev.
»Delavska pravica44
Pri vseh težavah in ovirah, ki smo jih to poslovno leto imeli, pa je »Delavska pravica« redno izhajala in večkrat izšla še v povečanem 'obsegu. Da smo to zmogli, je zasluga naših delovnih tovarišev na terenu, ki so poleg svojega rednega dela, še vedno našli časa, da so nabrali tudi potrebnih oglasov. V tem pogledu bi se seveda moralo storili kar inajveč. Vsako akcijo, ki nam finančno more kakorkoli koristiti bi bilo treba izrabiti in storiti vse, da bi uspela.
»Delavska pravica« je pridobila tudi lep krog naročnikov izven članstva JSZ, za članstvo je namreč list obvezen. Tudi v tem pogledu bi se dalo še mnogo narediti. Kakor pa je v poročilu že poudarjeno, imamo zato premalo potrebnih moči, tako v centrali, kot na -terenu Vse naše sile in moči namreč jemljejo tarifne akcije im tekoče delo, tako da je nemogoče podvzemaiti kakih akcij, n. pr. za pridobivanje naročnikov ali kaj sličnega, kar bi bilo seveda tudi velike važnosti.
Potrebna beseda
Članstvo, krajevnih skupin je tedaj padlo za 1233, pri zvezah pa za 202, tako da znaša skupeft padec na članstvu za preteklo poslovno leto 1435. Ta položaj pa so je v lotu 1940. .precej popravil.
Katere skupine so povzročile padec č lanstva, je lepo razvidno iz tiskanega poročila na str. 19 in 20 (pregled plačami članar. skupin v odstotkih). Iz tega je .razvidno, da je od 93 skupin, ki jih vodimo v evidenci 63 skupin aktivnih. Da bi so v tem pogledu položaj popravil, bi morali imeti na razpolago več delovnih moči. S tako majhnim številom osebja, pa naj bo ito v pisarni aili na terenu, je nemogočo vso to delo izvršiti. Posebno še sedaj, ko je (toliko tarifnih akcij.
Za male države in narode so danes časi silno težke preizkušnje. Današnja vojna, kakršne v taki obliki še ni bilo, se razvaja v znamenju velikih akcij. Kakor velikanski cestni valjar se kar čez .noč vsuje velikanska množica le-tail, tankov, hitro premikajočih se motoriziranih čet in padalcev preko meje in zasede sosedova ozemlja. Ljudi prebudi iz spanja ropotanje 'motoriziranih čet in komaj si dobro izbrišejo sledove spanja iz svojih oči, so že v območju in zasedbi nasprotnika.
Mi dobro vemo, da bo vsako bliskovito razočaranje tudi kratkotrajno. Kakor je blisk v temini nloči nenaden in le hipen, ki pusti okolico zopet v temi, pa še v globlji kot prej, prav tako je tudi v 'človeškem oziroma v družabnem življenju. Zopet se bo vse pomirilo, nastalo bo .lepo, krasno jutro. Ozrli se bomo okrog sebe in ugotovili takoj, 'koliko je viharna in strašna noč napravila itvarne škode. Narodi ise bodo ponovno vsedli k zeleni mizi i.n mirovna konferenca, ipri kateri bodo sedeli vsi prizadeti, bo znova začrtavala meje, znova polagala novo osnove bodočemu življenju. Za vsak posamezen narod, predvsem pa za male, bo ita čas silno važen. Ne bo tedaj toliko važno, čeprav v veliki meri, koliko je vsak posamezen .narod utrpel tvanne škode, koliko je izgubil svojo dragocene narodne krvi, predvsem bo važno, koliko je narod utrpel duhovno, v svoji notranjosti in koliko je sposoben novega življenja. Vedeti moramo, da končno no bo govorilo le orožje, ki bo uničilo velike dragocenosti in .pridobitve dolgih let pridnih rok in razumisikega maipredika, ampak predvsem duhovna zrelost in odpornost narodov proti kvarnim vplivom, ki razjedajo duhovne vrednote človeštva. Strašnejša kot orožje je duhovna propast človeka, ki postane naizadinje liram za vsak zdrav napredek in kot tak (postane sam ijK>dilaga tujčevi peti.
Silno važno je to vprašanje za imale narode. Veliki milijonski narodi bodo v isvojem ogromnem številu pripadnikov imeli v svoji sredii nazadnje samo še precejšnjo število zdravega zrna, ki il»o oplajalo okrog sebe svojo okolico in rešilo tako narod propasti; toda težko je to pri maloštevilnih narodih, posebno če je vpliv sosedov močnejši kot pa mali odstotek zdravega elementa v njihovih vrstah.
Zato je naloga odgovornih merodajnih čini tel jev, ki odločajo v teh težkih časih usodo narodov, dvakrat težka Ne gre itu za hipne bliskovite poteze, ki naj eventualno ustrezajo trenutnim potrebam, ampak gre za narod, za .njegovo duhovnost, ki je narodova bodočnost. Prav zato je nujno potrebno, da visak člen .naroda, vsak posameznik nosi odgovornost, ki se je živo zaveda v svoji notranjosti, nn je prepričam, da je z narodovo usodo, povezana njegova lastna prihodnost. Le tako bo 'vsak narod v resnici nepremagljiva skupnost, ki bo srečna in zadovoljna le v svojem okviru in pri domačem ognjišču. Lahko se v viharni inoči pripeti imairsikiij, toda ko bo napočilo jutro, bo skupnost zopet pove-izalu narod v celoto, iki bo srečna le pod svojo lastno streho.
Kakor jo v gospodarskem ali v kulturnem življenju potrebna zasebna iniciativnost, ker le tako se razvija zdravo in uspešno splošnosti v korist, prav
talko je važna it udi v vseh drugih panogah družabnega udejstvovanja. Ta razvoj združi narod tudi v duhovno povezanost, ki ise veseli skupno vsake nove in zdrave poteze v svojem življenju. Velike važnosti pri nas je vprašanje 'razpoloženja in aktivnosti našega delovnega ljudstva. Naš .slovenski, kakor tudi hrvaSki in srbski narod je v ogromni večini narod delovnega človeka. Ako bo naša državna celota srečno prebrodila težki čas, v katerem živi vos svet, je pretežno odvisna od te plasti prebivalstva. Če bo delovni človek zadovoljen v naši domovini, se inam ni ničesar bati. In to morejo imeti pred očmi prav .sedaj vsi odgovorni činitelji. Kajti bodočnost narodov se ne odloča ie pri mizah ali na konferencah, ampak predvsem v srcih •in dušah prebivalcev.
Prav zato je povezano delo odgovornih čimitoljev z najširšimi plastmi .narodu nuj večje [porošt vo srečne bodočnosti. Prav vsi zdravi elememti morajo imeti možnost, da se svobodno udejstvujejo in tako doprimašajo svoj bogati delež k gradnji na znotraj in na zunaj, .močne naše domovine. Delavstvo, ki se po svojih prostovoljno izbranih .svobodnih delavskih strokov-miih organizacijah bori za zdrav socialni napredek v državi, se v tem svojem prostovoljnem delu žrtvuje in trudi, je gotovo močan in vsega upoštevanja vreden činitelj, preko katerega se prav gotovo ine sme na .dnevni red, Ta idealizem, na podlagi ikate-.rega gradi delavstvo svojo lastno bodočnost, ki je v širšem okviru tudi bodočnost narodove ali državne skupnosti, je osnova srečnega razvoja družabnega presnavljanja. Vsak udarec ■temu idealizmu pa lahko pomeni tudi veliko nesrečo ■v najširšem pomenu besede.
Zato mi ne moremo verjeti najrazličnejšim vestem preteklega tedna, katere so gotovi ljudje prav gotovo potencirali v svojo korist do skrajne meje in s tem razburjali zavedno in pozitivno usmerjeno delavstvo. Ta zdrav element v delovnih vrstah, ki je ipo hiudih bojih ostal pošten, soliden in ustvarjalen, je treba pritegniti k 'skupnemu delu, da bo imel zavest odgovornosti in soodločevanja v tistih vprašanjih, ki se tičejo samo njega, pa se ;1>o delavstvo im ž njim vred vsa družba presnavljala v praven najbolj zdravega razvoja. Vsi pozitivni elementi, tako v gospodarskem, kulturnem, socialnem in političnem življenju bodo v skupnem delu in prepojeni z močnim idealizmom ustvarili nov družabni red, ki bo osnova državne in narodne moči na znotraj in na zunaj, da lahiko s smelim pogledom gledamo preko bliskovitosti današnjega čaisa v bodoče dni. Le talko bo naš slovenski narod, kakor tudi naša državna celota, zdrav in odporen proti vsaki eventiialnosti, ker bo v svoji domovini videl tudi svoje srečno življenje in bodočnost. To pa je v današnjih časih najmočnejša utrjena črta, preko katere sovražnik in nasprotnik človeške sreče in zadovoljnosti ne more z nobenim orožjem.
Žumer Srečko.
Člani!Pridobivajte itise-rate za svoje glasilo
f Tomažič Franc
»Ne vemo no ure, no dneva!« In res. Komaj tri tedne pred svojo smrtjo, se je tov. Tomažič iz Ljutomera zdrav in vesel udeležil občnega zbora našo osrednje matice JSZ, nikomur izmed nas ni prišlo niti na um, da se vidimo zadnjikrat. Izredno zadovoljen se je na nedeljo občnega zbora vra-
čal iz Ljubljane, potrjen v svoji veri, da JSZ korajžno kljubuje vsem napadom. Doživel je ta dan enotnost in navdušenost naših vrst, katere v tako veliki meri ni pričakoval, saj je bil vsakdo radoveden ali in v koliki meri se bodo poznale posledice enoletnega neprestanega napadanja in nasprotovanja naši organizaciji. Vračal se je domov poln novih načrtov v delu za JSZ in za njeno rast in uspehe.
Pretekli petek je nepričakovano prišlo kratko obvestilo iz Ljutomera, da je tov. Tomažič nenadoma mmrl za pljučnico in da bo pogreb v soboto zjutraj ob 7. Centrala je takoj s prvim vlakom poslala' svojega zastopnika v osebi tajnika tov. Pestotnika, da se udeleži žalostne zadnje poti Tomažiča in se v njenem imenu ob odprtem grobu poslovi od pokojnika.
Tovariš Franco Tomažič je bil rojen 15. januarja 1895 v Kogu pri Sv. Bolfenku pri Središču. Ko je odrastel, je nastopil službo kot viničar v Peklu pri Ljutomeru. Pozneje se je preselil na Cuber pri Ljutomeru, kjer je imela njegova žena Helena malo pose-stevce z vinogradom. Pustil je viničarsko službo in so posvetil z vso skrbjo svojemu malemu posestvu im pričel tudi s čebelarjenjem. Sem in tja je kot izučen čevljar popravil ubogim viničarjem za mal denar 'tudii kak čevelj in s tem pomagal ljudem, prislužil si pa tudi sam kak dinar. Bog ga v zakonu ni obdaroval z otroci, zato si je vedno želel, da bi prevzel kako siroto za svojo in tako po očetovsko skrbel zanjo.
Z Viničarsko zvezo JSZ je pokojni Tomažič prišel v stik z našim igiba-njem. Od tedaj naprej se je vedno živo .zanimal za delavsko vprašanje in tako postal odločen, zvest in priden pokretaš našega gibanja. Ko so ljubljanski Združeni pripravljali naskok na Viničarsko izvezo, so ga njihovi ljutomerski pripadniki odrinili od aktivnega dela, niti mu niso povedali, kaj nameravajo, niti obvestili o občnem zboru Viničarske zveze. To pa samo zaito, da so svoj načrt laže izvedli. Saj niso o občnem zboru pravočasno obvestili niti svoje centrale v Ljubljani. Na ta občni zbor so pa pripeljali razne odločnike današnjega časa, tako da iso lahko brez zadreg in ovir sklopili Strokovno zvezo viničarjev k slovenskemu delu Jugorasa.
Ta dogodek je našega Tomažiča silno zabolel. Spoznal je, da je bilo vse njegovo delo, kakor tudi njegovih tovarišev, za razmah orgamiizaeije med viničarji, zastonj. Vedel je, da SZV od tedaj naprej me bo več tista, organi-zacija, \ kateri iso oni i§o pred loti s takim idealizmom delali jn se žrtvovali za gospodarski in duhovni dvig slovenskega viničarskega proletariata, (oda pokojni France ni odnehal. Naravnost zagrizel se je znova v delo im povsod skušal ustanavljati skupine po vsej ljutomerski okolici in po vseli Slovenskih igoricah od Maribora tlo Gornje Radgone. Nedeljo za nedeljo jo imel _ sestanke z najrazličnejšimi delavci, posredoval in vodil pogajanja in z največjim veseljem obveščal centralo v Ljubljani o delu in uspehih.
Z .gibanjem JSZ je pokojni Tomažič Kot pravi pokretaš naravnost živel in
r0c) runih
Hrastnik
Nesreča v rudniku. V sredo, dne 10. julija se jo ponesrečil pri delu v ja-imi naš dober in zaveden član, tovariš Franc Žveplan. Poslan je bil takoj v ljubljansko bolnišnico. V službi je bil že dalj časa kot pritezač pri neskončni vrvi za dviganje vozičkov po odpadniku. Kljub vsem varnostnim napravam pa je tu služba zelo nevarna zaradi naglice, s katero se tu dela. Pobil ga je poln voziček, pripet na vrvi in ga pritisnil ob podboj, tako da je dobil težko notranje poškodbe. Bil je pri delu zmeraj priden in vesten fant, v organizaciji pa zelo zaveden. Zato vsi sočustvujemo z njim in mu želimo skorajšnjega popolnega zdravja! — Organiziran rudar.
Huda jama
Do redukcij, ki so se izvršile v letu 1932. in 1933., je bilo pri tukajšnjem rudniku zaposlenih nad 600 delavcev. Po tem času pa se je stanje delavcev znižalo za polovico. Lani, oziroma letos pa so bile premestitve na ostale rudnike TPD, največ v Kočevje. Tako je stanje zopet padlo na okoli 250.
Imeli smo samostojno bratovsko skladnico. Pozneje se je priključil rudnik Liboje, nato pa še Pečovnik. Zadnji ima sedaj že slkoro toliko delavcev kakor Huda jama. Pri tem rudniku je nastalo tudi stremljenje, da so osamosvoji, torej odcepi od tukajšnje bratovske sikladnice.
Za Hudo jamo imamo v Laškem pogodbenega zdravnika, katerega dohodki od bratovske sikladnice so znašali 42% njenih dohodkov. Jasno, da je tako stanje nevzdržno. Upravni odbor jo sklenil, da se, ali sporazumi z zdravnikom za znižanje plače, ali pa se mu služlba odpove. Dokončno pa o tem itak odloča glavni odbor bratovske skladnico v Ljubljani.
Drugo važno vprašanje pa je uradnik. V minulih letih so se kar menjavali. Imeli smo g. Raj.nerja, nato g. Vrečkofa, za tem pa zopet g. Rainerja. Sedaj pa so menda določili g. Horjaka. Delno plača te uslužbence TPD, zato pa jih tudi kar vsili v bratovsko skladnico, kar je pa vsekakor napak.
Čudno se nam zdi, zakaj TPD sili enega najstarejših in menda .tudi najdražjih poduradnikov bratovski skladnici. Ali morda zato, da ga bo bratovska skladnica pomagala plačevati. Če žo ima TPD enega uslužbenca preveč, naj odstopi bratovski skladnici katerega mlajših, saj so kot takšni gg. Horjak mlajši Ulaga, Kajtna. Sicer pa imamo na bratovski skladnici gospodično, katera se je tudi že uvedla in bi v doglednem času lahko sama vršila posle v bratovski skladnici.
Kakor že rečeno, je velika obremenitev skladnico zaradi padca članstva, nadalje šo drag upravnik. Co bodo oni iz Pečovnika stremeli za osamosvojitvijo, bomo 'pač mi prisiljeni stremeti za priključitvijo morda k Hrastniku, ker sicer ne bomo prenesli bremen.
Apeliramo na uvidevnost tako krajevnega kakor glavnega upravnega odbora, naj uredijo tako, da ne pridemo v položaj, da bi morali bolni delavci na delo zato, ker bi bila bratovska skladnica preobremenjena.
Jesenice
KID je uvedla predčasno vajeniško šolo, ki naj izobražuje mlade nadarjene delavce in starejših delavcev sinove, da se izpopolnijo v posameznih strokah. Pred časom je vodstvo peljalo to vajence na poučno potovanje v lepi Maribor in Celje, da tam pregledajo razne tovarne in da se tudi povesele nad svojimi uspehi po pravkar končani šoli. Z veliko radostjo in
z njo kot skupnostjo doživljal težke udarce in se veselil uspehov Ikatere je stalno čital v »Delavski pravici«. Bil je eden izmed mnogih naše skupnosti, ki so vsako številko »Delavske pravice« prečitali od prve do zadnje besede in komaj čakal zopet nove.
Še tik pred smrtjo, zadnjih deset minut, je naročal svojemu zvestemu tovarišu Obranili, naj odslej naprej on in tov. Mir skrbita za JSZ, tako kot je do sedaj delal in skrbel on. Zad-nje njegove misli so bile poleg popolne vdanosti z Bogom, na katerega združitev se je vzgled no pripravil, poleg zveste njegove žene Helene pri naši Jugoslovanski strokovni zvezi.
veseljem so nestrpno čakali dneva, da se jim izpolni ta želja. Nič hudega sluteč so se odpeljali v torek dne 2. julija ob pol 11 dopoldne, ne vedoč, kako žalostni se bodo vračali; pa ne vsi. Drugi dan v sredo so si ogledovali po načrtu razne tovarne in po končnih ogledih so šli nekateri na lep Mariborski otok, da so osvežijo na mariborskem kopališču. Med njimi je bil tudi mlad nadarjen sin dolgoletnega pridnega in zvestega člana JSZ na Jesenicah, Ciril Novak. Pri /kopanju je Cirila doletela nesreča, da si je ranil hrbtenico. Takoj so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, v kateri je pa žalibog po devetih dneh moral dati slovo svojemu mlademu življenju. Pokojni Ciril je bil up in nada očeta in matere, ki sta ga z velikim pogumom vzrejala in vzgajala v pravem katoliškem duhu skupaj z ostalo zelo veliko družino. Ko ise je Ciril pri odhodu poslavljal od doma, se je še vrnil, da ponovno pozdravi svojega majhnega bratca, kot da jo slutil, da ga ne bo več videl. Bog je posegel vmes in pretrgal Cirilu nit življenja tako nepričakovano in nenadoma. Vrnil so je imrtev s svojim skrbnim in potrtim očetom k materi, ki edina ve, kaj je dober in priden sin.
Kako jo čustvovalo vse z nesrečno družino, smo videli v nedeljo popoldne, ko se je vil dolg .sprevod na pof-kopališčo mimo farne cerkve, v katero je talko rad zahajal. Poslavljali so se od Cirila bližnji in daljni sorodniki, pevci so mu zapeli zalostinke, godba se je poslavljala od njega z žalnimi akordi in na grobu so se poslovili od njega .s poslovilno besedo vsi njegovi najljubši. Nobeno oko ni ostalo brez solza.
S težko prizadetim očetom in materjo ter bratci in sestricami sočustvujejo člani in somišljeniki JSZ, saj je bil oče znan daleč preko mej Jesenic v naših vrstah, zato je njegova bolečina tudi naša bolečima. Ljubi Bog naj lajša bolečine vsej družini, mladi Ciril pa naj uživa pokoj svoje duše, ki je splavala k Njemu po prezaisluženo plačilo.
Vevče
Iz organizacije papirničarjev JSZ.
Glede na večjo količino novih naročil se jo v vevški papirnici tudi dvignila produkcija, tako da je v zadnjem času stopil v pogon I. papirni stroj, ki je bil do sedaj za nekako rezervo. Dejstvo je, da jo zaradi tega podjetje sprejelo okrog 100 novih delavcev; seveda z izjavo podjetja, da so sprejeti samo začasno. V veliki večini so se na novo sprejeti oklenili stare papirniško organizacije JSZ. Mnogo od teh na novo sprejetih je delalo na različnih krajih in so živo zaveda, kaj pomeni delavstvo brez močne organizacije. Ker pa T. papirni stroj ni stalno v po somu. pa se razvrstijo po .posameznih oddelkih, seveda tam, kjer je delo. Zaradi tega so nastale pri našem organizacijskem delu težave glede rednega plačevania mesečne članarine in lokalnega fonda. Razumljivo je, da organizirani zaupniki delajo na tem, da bi vladala točnost, ker pa nimajo stikov z ostalim članstvom, se bo na žel jo nekaterih saupnikov sklical redni mesečni sestanek organiziranih zaupnikov dno 1. avgusta ob pol 8 zvečer v lokalu obratnih zaupnikov v Vevčah. Na tem sestanku se bomo pogovorili o zvezah med zaupniki in članstvom. prav tako pa tudi o plačevanju članarine.
Odbor skupine je izdelal načrt, in sicer tako. da bo vsak zaupnik v oddelku .prejel točen seznam njemu pripada ročega članstva, za katerega mu je dolžnost skrbeti, da bo članarina vsak mesec točno in v redu pobra-
Ob odprtem grobu so se. od pok. Tomažiča poslovili z lepimi besedami ljutomerski župan, ■ ki se je poslovil od njega kot občinskega odbornika, to,v. Mir Andrej v imenu JSZ zvestih viničarjev in tov. Pestotnik v imenu JSZ. Zemlja je sprejela Tomažičeve zemeljsko ostanke, njegov pokretaški duh za uveljavljen je krščanske pravičnosti in ljubezni v človeški družbi pa bo živel med poštenimi in zavednimi viničarji in delavci Slovenskih goric in Boig daj — prej ali slej rodil sadove. Ostal nam bo pok. Tomažič v najlepšem ■ spominu kot zgled poštenosti, marljivosti in globokega krščanskega dejavnega duha.
na. Vsak zaupnik bo dobil knjižico, v kateri bo imel pregled za vise leto njemu pripadajočega članstva. Ta sestanek bo zelo važen, zato .glejte, da ne bo nihče manjkal. Dalje se bomo pogovorili tudi o našem izletu, katerega mislimo organizirati v mesecu avgustu. Izlet je zamišljen tako, da kdor ima kolo, gre s kolesom, ostali pa z avtobusom. Na zadnji odborovi seji jo padel predlog, da bi šli k Sv. Joštu nad Kranjem. Imeli bi svojo delavsko mašo z ljudskim petjem. Popoldne bi se pa razkropili v naravo. Tako bi šli na delo z novimi lepimi ideali in v borbo za naš bedni delavski stan. Zelja je, da bi bilo veliko takih, ki bi se zavzeli za izlet, tako da bi se poklonili našemu nesmrtnemu voditelju dr. Jan. Ev. Kreku v čim večjem številu, saj ima na tem hribčku tako lop spomenik. Vse informacije dobite pri tov. Rešku ali pa .pri tov. Zupančiču. Več in bolj natančno, če bo stvar našla razumevanje, pa bomo še objavili. — Pojdimo vsi na delo, bodimo vsi kakor eden in trdino hodimo po Krekovi .začrtani poti naprej in trud nam bo poplačan.
Dol pri Ljubljani
Zaradi nizkih kreditov, ki jih ima na razpolago banska uprava za regulacijo Save ter Kamniške Bistrice v letošnjem proračunu, pričakujemo, da tudi letošnjo zimo delavci, ki smo stalno zaposleni pri regulacijskih delih na Savi Bistrici, ne bomo imeli dovolj dela. Res smo dobili povišek plač, kot so dobili ostali gradbeni delavci po 75 par na uro in bi tako že za silo šlo, če bi imeli vodno vsakodnevni zaslužek. Žal .pa, da nam prvič odpade veliko š ih tov zaradi slabega vremena, ko se ne moro .delo vršiti, še več pa izgubimo, ko se v različnih časih zaradi .skromnih kreditov delo ustavi.
Regulacijska dela se vršijo vsako leto iz banovinskega proračuna. Ker ima banovina mnogo potreb pa malo denarja, zadnja leta veliko delovnih dni praznujemo. Da bi imeli več zaposlitve, smo že pred par leti poslali ministrstvu za gradnje prošnjo za tozadevne kredite. Prošnjo pa je .ministrstvo poslalo banski upravi, da maj ona da kredite. Lani pa je ministrstvo za gradnje le določilo 955.000 diin za regulacijo Save imed Tacnom in St. Jakobom. Ko simo »škartparji« to zvedeli, smo se razveselili ker smo pričakovali, da bomo sedaj z delom iz navedenega proračuna zenačili vrzel prenizkih banovinskih proračunov ter bomo tako vsaj nekaj let imeli redno delo. Delo za navedeno vsoto je bilo oddano na licitaciji privatni tvrdki. Interes »škarparjev« je bil da se delo vrši v režiji banovine in ker so tri licitacijo neuspešno končale, smo prosili potom organizacije ministrstvo za gradnje, da delo vrši banovina. To prošnjo so potrdile tudi tri občine in krajevne JRZ. Prošnjo smo utemejili s tem, da smo tukaj stalni delavci za regulacijska dela, da pa zadnji čas nimamo zaradi prenizkih kreditov banovino dovolj dela. Rekli simo v prošnji, da bi bilo za tisti denar, ki ga bo privatno podjetje dalo za plače tehničnemu osebju, za obrabo orodja in pa šo profit, »škarparjem« toliko pomagano, da bi eno leto ne .čutili draginje, pa še več dela bi se izvršilo in bolje bi bilo narejeno, ker ima banovina priznano tehnično oseb jo in orodje in bi vse to nič ne stalo.
Zal pa, da vse prošnje in utemeljeni dokazi niso nič pomagali. Pri četrti licitaciji se jo le ziglasil edini ponudnik, gradbeno podjetje Protner
Sedaj bo navedena tvrdka najela, da bo večji profit, 150 do 200 delavcev ter izvršila delo v treh mesecih. Do zime bo delo končano. Za dela, ki jih vršimo »škarparji«, je pa prav letošnji kredit zelo nizek. Mesto 1. aprila, smo pričeli z delom konec, junija ter bodP pn polni zaposlitvi krediti porabljeni ze ao zime. Banovina je za več let določila take kredite, da smo imeli delo tudi v zimskem času. Letos je sicer skupno s kreditom ministrstva za gradnje denarja še enkrat več kot ostala leta,
V dneh, ko se zaganjajo v JSZ novi valovi nasprotovanja, pokažimo s svojim delom, da je JSZ nepremagljiva
(Hazg^tediL.
Napad na Anglijo je vendar pripravil svetu presenečenje is tem, da se pripravlja že nad mesec dni. Zadnji teden jo bilo splošno pričakovanje, da se bo napad vsak čas začel. Vendar so nekateri listi, predvsem italijanski, napovedovali pred vojaškim napadom še diplomatsko ofenzivo. Ta se je resnično začela s Hitlerjevim govorom, ki ga je imel v petek.
Hitlerjev govor zadnji petek pome-nja po pisanju nemških časopisov zadnji opomin Angliji, da opusti obrambo in pristane na poravnavo. Kakšni bi bili pogoji Nemčije, da opusti (napad na Anglijo, vodja Nemčije ni povedal. Gotovo bo ostal resničen stavek, da se bo boj razvil tako daleč, da bo eden sedanjih nasprotnikov popolnoma poražen.
Angleški odgovor na Hitlerjev govor so napovedali liisti že v ponedeljek. Ponedeljkovi časopisi so oljenem dali izraza pričakovanju, da ibo Churchill v angleškem parlamentu podal konkretne angleške predloge, kako bi bilo mogoče ukiniti nadaljevanje vojne. Ko je londonski radio napovedal Churchillov odgovor Nemčiji, je obenem rekel: Naša moč, zavest časti in pravice, čut odgovornosti pred vsem svetom nam nalagajo, da nadaljujemo boj. Angleško časopisje ni po Hitlerjevem govoru v svojem pisanju pokazalo nikako volje za kakšna pogajanja.
Mi bomo gotovo zmagali, so po Hitlerjevem govoru pisali italijanski časopisi. Anglija da ima na izbiro samo dvoje: ali da se sprijazni z novim redom v Evropi, ali ostane nepomirljiva in gotovo poražena. Italijanski listi so oljenem priobčili vesti, da ista v angleški politični javnosti dve struji: ena, da se nič no odgovori Nemčiji, druga, da se zahteva podroibne pogoje od Nemčije kot podlago za pogajanja. Kakšne bodo dejanske odločitve na obeh vojskujočih se straneh, bo verjetno pokazal žo prihodnji teden.
Zvezo na življenje in smrt med Italijo in Neimčijo je ponovno potrdil Hitler v svojem govoru. Isto je potrdil tudi g. Mussolini, ko je brzojavil po govoru: Zahvaljujem se vam in po-
Zagorje
Vsemu rudarskemu delavstvu sporočamo, da je indeks Narodne banke za cene na malo prekoračil 6 točk, kar znese 6.7% za mesec junij inapram marcu, kar omogoča ponovno zvišanje plač po § 26. kolektivne pogodbe. Delavsko strokovno organizacije iso po-krenile že vse potrebno, da pride do čimprejšnjih razprav pri TPD. Rudarsko delavstvo upa in pričakuje, da ibo naš apel na upravo TPD po zvišanju plač oziroma draginjskih doklad zaradi visoke draginje, našel razumevanje, im tako ugodil zahtevam, katere bodo zastopali naši delavski zaupniki in zastopniki strokovnih organizacij. Rudarsko delavstvo je že mnogokaj žrtvovalo in žrtvuje tudi danes ogromno svoje žrtve v delu, kjer je danes konjunktura ogromna. V resnici, danes rudar dela, a od tega ogromnega dela kljub temu mirna ničesar, in to ravno zaradi velike draginje. Vsakdo, kdor ima družino, ve prav dobro, kaj mu od plače, ki jo danes prejme, mesečno tudi ostane. Zato upravičeno pričakuje rudar, in upa na uspešno za-ključitev teh razprav!
Rudarska nesreča. V četrtek 18. julija se je pripetila v rudniku Zagorje obrat Kisovec težka nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev mladega rudarja (v 25. letu starosti) Ocepka Ferdinanda iz Čolniš. Pri svojem delu, ki ga jo upravljal pri jašku, mu je padla na glavo hrastova kala z višine 60 metrov. Padel je v nezavest, pri prenosu v ibolinišnico krajevno bratovske skladnice pa je že umrl. Zadinja smrtna nesreča je bila v letu 1938. Rudarski poklic je zahteval zopet mlado žrtev življenja! Njegovim tovarišem naše iskreno sožalje!
novno vas zagotavljam, da bo italijanski narod korakal skupno z nemškim do konca, to je do zmage, pa naj se zgodi kar koli.
Bojevanje v zraku in na morju narašča na obeh straneh in daje slutiti, da po govorih nemških in angleških državnikov ne bo sledilo pomirjenje. Anglija kaže vedno odločnejšo bojevitost. Letalski napadi na nemško ozemlje, na danske in norveške luke so nadaljujejo. Obenem so vedno po-postejši tudi spopadi med angleško in italijansko mornarico v Sredozemlju.
Med boji na zapadu utrjuje Rusija svoje položaje napram Evropi. Baltske države Litva, Letanija in Estonija so pod novim vodstvom sklenile, da pristopijo v Zvezo sovjetskih socialističnih republik. V Besarabiji se še vedno vrši preseljevanje in ,zamenjavanje Romunov in Rusov. O razmerju med Turčijo in Rusijo zadnji teden ni
novih vesti. Nemški listi so poročali, da Turčija hujska Bolgarijo proti Romuniji, hoteč povzročiti nove nemirne dni na Balkanu.
Francijo dolžijo italijanski Usti, da nima dovolj vpliva na oblasti v Tunisu. Taim se oblasti drže nekam same zase, piše Voce d’ Italia, in se ne brigajo dosti za naredbe francoske vlade v Vichyju. V Tunisu da francoske oblasti še vedno ostro preganjajo italijanske ljudi. Italijanski listi zahtevajo, da so tudi v Tunisu popolnoma izpolnijo pogoji premirja.
Prebivalstvo zapušča Gibraltar po odredbi angleških oblasti. Okrog Gibraltarja so vedno bolj pogosti letalski napadi. Veliko Angležev je že pred tedni bilo odpeljanih iz tega trdnjavskega mesta, iza katero se bodo verjetno razvile še hude borbe, ker gospodari Gibraltar nad vhodom in 'izhodom iz Sredozemskega morja na zapadu. Od časa do časa so se že javljale vesti, da bo 'Španija stopila v vojno proti Angliji. Potem bi lahko Nemčija tudi po suhem napadla to angleško trdnjavo.
{Sjipiski
Ne delajte nepotrebnih stroškov
MALI OGLASI
POSAMEZNA BESEDA 50 PAR
LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triumpf«, »Styria«, »Avstrodaimler« in kolesa drugih znaimk daje po najnižji ceni na obroko Ciril Kmetič v Dobu 110
O prijavah nezgod in o nezgodnih rentah.
Vsaka organizacija — predvsem skupina — mora voditi evidenco članov odn. članic, ki iso utrpele obratno nezgodo. Zanimati se mora, če je podjetje prijavilo nezgodo,. Če jo je, jo v tem pogledu v redu. Če jo ni, mora poskrbeti, da jo prijavi, zaradi varnosti naj pa povzroči prijavo pri OUZDju tudi sama ali pa potom cein-trale.
Kaj mora vedeti organizacija odnosno dotična oseba, ki hoče pomagati poškodovancu?
Če hoče, da bo zadeva kar najbolje opravljena in da ne bo nepotrebnega pisarjenja, mora v svojem poročilu navesti naslednje podaitke:
1. Čas, dan, mesec in leto obratne nezgode.
2. Naslov podjetja, pri katerem je utrpel uslužbenec nezgodo.
3. Na kakšen način se jo ^pripetila nezgoda in pod kakšnimi oikolnostnvi. To je važno posebno /tedaj, če gre za nezgodo, ki se je pripetila prizadetemu na poiti od doma na delo in obratno ali pa pri poslu, ki ga je opravljal po naročilu podjetnika ali v korist obrata. Pri itakili nezgodah so zelo važne priče. Zato navesti natančno naslove prič.
4. Kakšne so bile posledice nezgode takoj; koliko časa jo bil poškodovanec za delo nesposoben, koliko časa je itrajalo zdravljenje in kakšne so posledice še ob času prijave odnosno prošnjo za pomoč?
Ti podatki 60 važni zaradi tega, da ' 6e moro ugotoviti, za kakšne dajatve gre. Poškodovanec ima namreč pravico do naslednjih dajaitev: a) do lira-narine, dokler traja zdravljenje, toda največ za dobo 10. tednov. Če bi trajalo zdravljenje več kot 10 tednov, bi poškodovanec od 11. tedna dalje no užival več hranarine, ampak 100% nezgodno rento. Če jo pa zdravljenje končano pred 10. ttedni, se ustavi hranarina že pred potekom 10. tednov in sicer s itistim dnem, ko je končano zdravljenje.
b) Če je trajalo zdravljenje preko 10 tednov, ima poškodovanec brez dvoma pravico do 100% nezgodno rente od 11. tedna dalje pa do konca zdravljenja. Do 100% nezgodne irente ima pa pravico tudi tedaj, če je zdravljenje kot tako siceir končano, vendar pa so posledice nezgode še take, da je poškodovanec iza delo nesposoben.
c) Poškodovanec mora iti na zdravljenje v bolnišnico. O dajatvah od straini OUZDja za časa zdravljenja v bolnišnici imoramo' vedeti naslednje: Čo jo poškodovanec poročen, imajo njegovi svojci pravico do polhrana-niine, toda le toliko časa, dokler ima poškodovanec pravico do hranarine, to je, največ za dolbo 10. tednov, če ni zdravljenje prej končano. Če pa traja zdravljenje preko 10. tednov, se z 11. itednom anstavi polhranarina, poškodovancu pa se prizna poleg brezplačnega zdravljenja v bolnišnici 100% nezgodna renta. Torej od 11. tedna daljo dobiva več kakor v dobi
10. tednov. Kar se tiče zdravljenja v bolnišnici, moramo vedeti še to, da ima poškodovanec pravico Ido itega zdravljenja na račun OUZDja odnosno SUZORja toliko časa, kolikor časa jo trajalo zdravljenje v bolnišnici. V tem jo velika razlika v primeru, če kdo zboli in se mora zdraviti v bolnišnici. V tem primeru ima pravico do i zdravljen ja samo toliko časa, kolikor časa prizna OUZD. Največ pa za dobo 26 tednov, odnosno tam, kjer so podani pogoji za podaljšanje podporno dobe, največ za dobo 52 tednov.
Poškodovanec mora vedeti, kar se tiče zdravljenja, da ima pravico do zdravljenja, vsakokrait, kadar je to zdravljenje .potrebno zaradi posledic nezgode, četudi ne bi bil po nezgodi več član OUZDja ali SUZORja.
V tem je zopet razlika pri osebi, ki zboli. Taka oseba ima pravico do zdravljenja le itoliko časa, dokler ima pravico itudi do ostalih dajatev. Kadar poiteče ta doba, mora postati znova član OUZD odn. SUZORja, če želi dobiti zdravljenje na njun račutn.
5. Poklic poškodovane osebe.
6. Kedaj je poškodovanec stopil v delo pri podjetju, v katerem je utrpel obratno nezgodo in kolika je bila njegova plača. Če je delal v akordu, mora navesti natančno podatke akordnega zaslužka, poleg tega tudi, kolik jo bil povprečni akordni zaslužek na dan. Povprečen zaslužek pride y poštev posebno pri tistemu, ki je bil že dalj časa pred nezgodo zaposlen v podjetju. Poleg tega je treba navesti, po katerem razredu prejema poškodovanec hrainarino.
(Nadaljevanje sledi.)
Velika delavnost Slovaške krščanske strokovne organizacije. Našim tovarišem jo še dobro, v spominu nastop dragega tovariša Mora Jana iz Bratislave, ki je na lanskem letnem občnem zboru JSZ pozdravil v imenu Slovakov in pokazal položaj 'organizacije. O letošnjem občnem zboru poroča v zadnji številki »Slovenskega Robotmka« o našem strokovnem delu in splošnem položaju naše organizacije. Slovaška krščanska strokovna organizacija je imela 14. julija v Bratislavi sejo osrednje uprave. Iz poročila posnemamo, da jo bilo v prvem polletju ustanovljenih 76 novih skupin in plačilnic, na novo se je priglasilo 14.203 novih članov; danes ima organizacija 94.940 članov v 839 krajevnih skupinah in plačilnicah. Prijavljanje novih članov je normalno. Plačevanje prispevkov je na novo urejeno, in sicer na 6 plačilnih razredov, zvišale so se pa porodne podpore. Glasilo organizacije »Slovensky Robotniik« izhaja dosedaj tedensko na 6 straneh, odslej bo izhajalo dvakrat na teden na 4 straneh. Čestitamo tovarišem, da so mogli tak sklep iizvršiti.
»Časi politiziranega katoličanstva _____
politiziranega gotovo proti volji Cerkve — so za vedno minili. Nihče ne smo zahtevati od Cerkve, da se ona izjavi za njegove politične ideje. Nihče ne sme Cerkvi vsiljevati svojih nazorov, niti je siliti, da na kakega političnega nasprotnika gleda z njegovimi očmi. Cerkev mora proti vsakemu ostati objektivna, pravična in dobrohotna. In posebno nihče nima pravice, da sam sebe razglasi za branilca krščanstva in krščanskih načel proti svojim političnim nasprotnikom, in da tako strankarskopolitični boj prenaša na versko polje ter uporablja versika gesla za politično obračunavanje. Mi katoličani se moramo proti temu že vnaprej najodločneje zavarovati. Vse skupine in stranke morajo (biti versko korektne, toda nobena ne moro biti »katoliška« niti cerkvena! Prosimo, da se zapomni!« — To edino pravilno gledanje, ki ga tudi mi vedno zastopamo, ni bilo napisano v Slo -v eni ji,
ampalk v »Katoličkem Tjedniku« v Sarajevu, glasilu nadškofa Šariča.
Termin jesenske prireditve Ljubljanskega velesejma. Ker je vprašanje termina rešeno, bomo imeli v Ljubljani sp Cit našo velesejemsko prireditev, in sicer od 31. avgusta do 9. septembra, ina kar opozarjamo javnost in zlasti prijavljene razstavljalce pomladanskega velesejma, ki je moral biti odložen.
Kupujte pri tistih, ki oglašujejo v našem listu!
Kako spoštuje kapitalizem zakone
V podjetjih »Dolničar & Richter« in »Združene opekarne«, je zahtevalo delavstvo zvišanje plač in ureditev nekaterih drugih zadev. Dolničar in Richter na primer ne plačuje niti minimalnih mezd. Glavno besedo v tem podjetju ima g. predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Ker ni prišlo do sporazuma — v podjetju Dolničar sploh ni prišlo do razgovorov, ker ni bil šef nikoli prost ali pa je bil odsoten —, je prosila JSZ
Vsem skupinam in plačilnicam JSZ sporočamo, da morajo biti vsi dopisi, ki jih pošiljajo centrali, naslovljeni na centralo JSZ in opremljeni s pečaiom skupine in pravilnimi podpisi.
Načelstvo JSZ.
mestni magistrat, da razpiše poravnalno razpravo v smislu uredbe o minimalnih mezdah itd. Razprava je bila razpisana za soboto 20. julija 1940, in sicer za podjetje Dolničar ob 10, za »Združeno opekarne« pa ob 11. Zastopniki organizacije so bili obakrat točno na mestu, dočim zastopnika podjetij ni bilo kljub temu, da pravi uredba, da se mora vsaka stranka odzvati vabilu.
Kaj ne, gospodje nudijo sijajen zgled državljanske zavednosti. Kaj vso bi rekli, če bi delavstvo tako preziralo obstoječe zakone?
“"PRAVICA
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJU11STVA
ati
Priporoča se
Blaž Rangu s, Kranj
kraljevi dvorni juvelir in dobavitelj
Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. —- .U^dniStvo in oprava Je v Ljubljani, Miklošičeva centa 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Mikloftičeva 22-1. Oglasi po ceniku. — Telefon 6tev. 4948. Številka poSt. čokovnega računa 14.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za vse loto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. List arejujo in zanj odgovarja Tone Fajfar v Ljubljani, Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko /amer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa c. 17 (Maks Blejec)