Maj 1935 NAŠ DOM ŽENSKI SVET Leto Xm. 5 Materinstvo Vzgoja v šoli in doma O vzgoji v šoli in doma so že napisane debele teoretske kajige, ki pa jili malo čitajo- in se po njih najmanje ravnajo tisti, ki imajo do-lžnost, vzgojo praktično izvajati. Ellen Key n. pr. je napisala knjigo „Otrokovo stoletjie", ki bi ga moral vsak učitelj, vzgojitelj, vsaka mati in vsak oče vedno iznova citati; posebej pa bi morale matere prebirati knjigo lledvige Dohm „Die Mütter". Zalcaj noben poklic ni težji in važnejši kakor učiteljski in vzgojiteljski. Zanj je treba prav posebne sposobnosti in izrecne nadarjenosti, ki se sploh ne da docela priučiti in iz knjig pridobiti, nego mora biti tudi prirojena. Kajti vzgajanje je umetnost. Za umetnost vzgajanja je treba prav izjemnih talentov, ki niso dani vsakomur, ki od vzgajanja živi ali ki mora vzgajati kot ooe ali mati. Ne zadošča niti najgloblja učenost, niti najnežnejša čnvstvenost, niti najostrejša psihološka spretnost, da je človek zares dober vzgojitelj. Toda, če irnaš vse to, vsaj ne delaš škode. Mati je od Boga ali narave poklicana, posvečena in pomaziljena vzgojiteljica svojih otrok. Tako slišimo, mislimo in beremo. Za sveto res-nico, o katerih dvomiti bi bilo greh, smatramo to trditev, ki pa se izkaže, ako le bistro pogledamo okoli sel:>e. navadno kot velika zmota. Kako naj bo mati. ki sama ni vzgojena ali ki ne more ustrezati niti najbolj skromnim zalitevam discipline, modrosti in nravnosti, dobra vzgojiteljica? Površna, zanikrna, nenrav-na mati ne more dati otrokom razen hrane, obleke in strehe ničesar, kar zahteva prava vzgoja. Vse vedenje, vse govorjenje in vse živiljenje nevzgojene matere vpliva samo kvarno na otroško vzgojo. A niti najbolj ljubeča in nežnočutna izobražena mati ni vselej dobra vzgojiteljica lastnih otrok. Zaicaj brezmejna materina ljubezen je tisti vir potuhe in zaslepljenosti, ki " onemogoča pravilno vzgajanje. Človek strmi, kako slepe in gluhe so matere, knko nc poznajo in niti nočejo poznati resničnih napak in vrlin svojih otrok. Ker pa vidijo vse nedostatke in prednosti na tujih otrokih s često prav čudovito ostrogilednostjo, bi bile morda sposobne vzgojiteljice tuje, nikakor pa ne hlastne dece. Hedvig Dohm piše: „Jaz poznam iz zgodovine le mater Grtdchov ali mater Makaliejcev, ki je bila dorasla visoki etični nalogi vzgoje. Večina mater pa odgaja deco čisto slučajno, i)rez pravila, v naskokih, nenadnostih. po slučajnih zagonih in subjektivnih razpoloženjih." Dohm navaja zglede, ki so za slabo odgajanje od:rok tipični. Mati ima poset-nike in je naročila varuhinji otrok, naj mala Cretka grgra, ker ima vneto grlo. Ali Gretka noče grgrati in zahteva, naj pride k nji mati. Zaman je ves trud varuhinje, končno pride povedat, da ji je Cretka razbila čašo in jo udarila. Mati pa vzdihne k posetnikom: „Vidite, taksna je moja Gretka! Zmerom mc jezi!" In afera je odpravljena. — Dorica noče iti spat. Mati ji prigovarja zlepa, ji preti, se dela žalostno, a vse je zaman. Končno ji pravi inati: „Če pojdeš spat, dobiš jutri lepo jčibolko." — „Ako mi ga daš zdajle, pa grem," pravi Dorica. — „Na ga!" — Tatjana zahteva še eno hruško, dasi jih je prijela že pet. ..Dovolj je. Nič več ne smeš!" reče mati. — Otrok začne jokati, mati pa vzklikne: ..Vzemi torej še eno, potem izgini!" — Mala Sonja psuje večjo sestro, ki se pritoži pri materi. Mati jo zavrne: „Daj mi mir! Zakaj ne privoščiš Sonji, da se zabava po .svoje?" — Otroci so bili haš pred božičem divje razposajeni. Mati jim zagrozi, da jih bo Jezusoek zato kaznoval. In res: na sv. večer je stalo božično drevesce brez vsake svcčice, a pod njim je ležala — palica. Otroci so bridko zajokali, a z njimi so jokali tudi hišni posli. — Otrok joka. Mati mu zagrozi, da ga pretepe, če ne neha jokati. Otrok pa joka in mati ga res pretepa, a ker joka dalje, ga pretepa iznova. Taka je vrla vzgojiteljica mati, ki še kriči: „Zdaj lahko jokaš, saj imaš vsaj vzrok!" — So matere, ki vzgajajo le z batino ali pestjo ter naročajo celo učitelju ali inštruktorju, naj uporablja jialico. So pa tudi učitelji, ki vzgajajo z zHsmehovanjem, poniževanjem, psovanjem, zapiranjem in to-zarjenjem. Učitelji so morda izvrstni, a vendar zelo nesposobni vzgojitelji. Zgodilo se je, da je profesor doktor, ki je bil razvpit kot netakten .,diihovitež", prišel v dekliški razred. „Med vami so prave idiotke", je začel. „Dokažem vam, da nekatere niti tega ne vedo, kje stanujejo in kako se imenuje ulica, v kateri žive." Deklice napeto poslušajo in se v zadregi, kar polne strahu, kislo smehljajo. „He, ti..." pravi profesor doktor in njegove 33 oči begajo po Idopela sem ter tja. iščoč žrtev svojemu „duhovitemu" dovtipu. Končno se odloči: „... ti. Vera Dobnikar, Povet mi. kako se imemije ulica, v kateri stanuješ!" — Yera prestrašena za-jeclja: ..ülica, v kateri stanujem, se imenuje Vrtna ulica!" „Idiotka!" zagrmi ju-o-fesor. „Saj som rekel da no veš. Kot noč si neumna!" ^ In ves razred se kroliota nosrečnici. Vera pa ne odneha. „Gospod profesor, ulica, v kateri stanujem, se imenuje Vrtna ulica in sicer številka 5, II. nadstropje!" — „Sedi, idiotka! In sram te bodi!" zagrmi profesor ter se škodoželjno smeje: „Pa če morejo, naj se Tvoji revni možgančki zapomnijo, da se imenuje ulica, v kateri stanuješ, od snoči Kettejeva! Novo ime ji je dal namreč sinoči občinski svet in tako lahko l)ereš v današnjem dnevniku!" — Ali je tak profesor dober vzgojitelj? -41i je dober vzgo-jitel.i šolski vodja, ki dopušča take „do-vtipe" svojim učiteljem? Ali je dober vzgojitelj šolski nadzornik, ki trpi take pedagoge? Seveda ne trdim, da se je to zgodilo v Jugoslaviji nikakor nc; navedla sem le vzgled s slovenskimi imeni, ki naj dokaže, da je vzgoja umetnost, ki je često ue zna uiti šola, kaj šele dom! Dober vzgojitelj je redek kakor dober pesnik; zasluži vso čast, spoštovanje in hvaležnost. , . Vzgoja je težak problem; premišljati je treba o njem neprestano, Zlasti pa_se 'no ' """ je treba znati vživeti T miselnost in čustvovanje otrok ter postati ž njimi otrok. "erezina. Kako dosežeš visoko starost človek je visok ali nizek po rasti, najčešće pa srednje vzrasel; kakor vse telesne in nekatere duševne lastnosti, se pač podeduje tudi višina telesa. Vsaj normalno. Majhni roditelji imajo majhne, veliki pa velike potomce; toda zgodi se, da korači ob majhni mamici sin dolgin, če-prav mu je oče le srednje rasti. Morda mu je bil ded ali babica velikanka, ki se ponavlja v vnukih na presenečenje vsega sorodstva. Zgodi se pa tiidi, da imajo veliki starši jedva srednje ali izjemoma oelo nizko vzrasle otroke. Vsak človek je pač potomec cele vrste ])red-nikov po duši, značaju in telesnosti. Gotovo je, da ni človeka, ki je rad nizke rasti, da je nasprotno marsikdo nesrečen, ker je majhen, in. da je dobro, proporcionalno vzrasla, , visoka postava bila, ie in bo predmet ugodja in zelja večine človeštva. Otrokovi rasti je treba že od prve mladosti posvečati vso brigo. Sicer hi mogoče, da bi zmerom dosegla deca majhnih roditeljev visoko postavo, toda včasih se pa le posreči, da se popravi otrok glede višine teles^ lil je največ odvisna od dolžine nog. Glava in trup sta pri večini ljudi enako dolga. Gre torej za dolžino kosti stogien in goleni. Ker obstojajo kosti največ iz vapna in fosfatov, je bistveno važno, da dobivajo majhni otroci čim več vapna in fos-fatov v prehrani. Afco jih celo pogrešajo, BO otroške kosti nerazvite, slabe in včasih krive. Zato je tieba dajati otrokom čim več sirove in kuhane zelenjave, svežega sadja, mleka, sirovega masla in sira ter sploh hranil, ki obsezajo vapno in fosfate. Vrh tega naj se otroci obsevajo s solncem, pozimi pa z umetnim obsevanjem. Otroci naj čim dalje možno spe, malo stoje, a sede in pole-žavajo. Težko delo ali pretirano gojenje sporta rasti telesa ni godno, ker se razvijajo pac bolj mišice nego kosti. Uspešnejši so izprehodl po čistem zrakn. Koristna je tudi nepre-tirana telovadba. Sicer pa se modra mati vselej posvetuje z, zdravnikom, ki natančno pregleda otroka, ga trajno nadzira in po dognanjih svojega preučevanja odredi kar pospešuje rast in zdravje. Zdravstvo in kozmetika Predmeti v nnsu. Otroci si kaj radi narai tlačijo v nos različne predmete, n. pr.. druži fižol, grah i. dr. Ko dihajo, se pomaknejo dhral ti predmeti še bolj navzgor. Mati v.rta z ter di vlasnico, da bi dobila iz nosu predmet, a Nara-ga navadno pomakne še višje in seveda malo s tem stvar poslabša. Prvo je, da se otrok lahko prav krejsko usekne. Ako na ta enostavni se ni način ne pihne predmeta iz nosu. nin pri- nim ' tisnimo s palcem prosto nosnico močno proti hriplju, skozi drugo nosnico pa naj otrok krepko prhne. Ako to ne pomaga, je najbolje, da peljemo otroka k zdravniku, Matere, podnčujte otroke, da si ne bodo vtikali predmetov v nos ali nšesa! šport in zdravstvo, šport ima mnogo dobrih strani; z razumom gojen šport pa same prednosti. Tenis, plavanje, tedovad- Preti ba in vsi zimski športi vodijo ljudi v vaji o na zrak in solnce, Prijetn s koristnim. Kajti gibanje .ja telo prožno, krepi mišice )vaja pljučam dovolj čistegf :a športa zahteva, da in pravilno oblečeni, i neovirana prodirata do ta način utrdi in kljub prehlajenjem. Vse to so sporta, ki pa ima tudi sv . Igra in šport čestokrat , borba pa so lahko iz memo tek: ato J in živce i vzdubB športniki k in solnce telesa, ki ije različ-pelike ko- risti stran: borbe prekomerno tekmovanj želja po prvenstvu vodi di tiravanja. ki zlasti žensk ženskost, a jim tudi lahki tranjc organe, predvsem pomenjata premeni v stihlepnost, znega pre- ;ano hribolazništv o smučanje ter teh 1 jemlje ' oškoduje 1 ce in plju prenf vadba Si ozira na ustroj ženskega telesa in njegove od narave mu do^Jeljene funkcije, lahko povzroči škodo, ki se ne da več popraviti, šport je potreben in koristen, a zahteva preudarka in zmernosti. Spanje — sredstvo za ohranitev lepote in proti boleznim. Angleški zdravnik, sir Robert Armstroiig-Jones, znamenit psilii-jater, se je posebno mnogo bavil s študijem spanja. Prišel je do zaključka, da spanje pospešuje lepoto, ohranja daleč v staro.st telo mladostno, zdravo, lepo; krepi. živce. Dolga leta je možno živeti z malo spanja, vzdržati se z umetnimi sredstvi: kofeinom, nikotinom, alkolioloiii; toda polom končno pride, in sicer tem hujši, ker nepričakovano. Dr. Armstrong je zdravil mnogo žen. ki bi .-jim bilo silno koristilo bivanje v gorskih krajih ali ob moi-ju. Dalje zmeren sport in dobra hrana. Ali vse to je bilo zanje nedosegljivo, ker predrago. Ordiniral jim je kratko-inalo —' spanje. In uspeh je bil nepričakovan. V zvezi z nego kože in s kopelmi jili je to zdravljenje pomladilo, živci so se okrepili. Ker pa je najvišja modrost medicine: ne lečiti nego sprečiti (preprečevati), naj bi si vsak človek uredil življenje tako, da se vzdrži vseh strupov, kakršni so kofein, tein, alkohol i. dr. Spanje pa naj bi pospeševal z večernimi kopelmi nog, si otiral zvečer ali zjutraj vse telo s postano vodo, se do\ olj izprehajal, spal v temeljito zračeni sobi. Podnevi in tudi zvečer naj bi užival dosti sirovega sadja; vsaka druga večerja pa naj bi bila odpravljena 3 ure pred spanjem. Bleda polt je Ic večernim izrezanim oblekam skoraj potrebna, kajti zaripljcno rdeča koža se h veliki toaleti nc podaja. Koža obledi, ako jo mažemo z mešanico linionovega soka in glicerina. Priporoč-Jjivo je tudi, da večkrat natrenio polt z mandljevim oljem, pustimo to 1 uro na koži in umijemo potem s toplo vodo, ki so se v njej kuhaJc ječmenove luske. — Ra- skave, rdeče komolce mažemo več dni z-gorkim olivnim oljem in jih umivamo s toplo_ vodo. Ako se mudi, otremo kr.morcf z ječmenovo moko, jih omočimo z mlekom, masiramo nato s pol limone in naposled jih umijemo z mlačno vodo. Velike znojnice. Kdor ima na obrazu velike znojnice, se ne snre umivati s toplo vodo, ker se s tem znojnice še bolj razširijo. Priporočljivo je, da uporablja l;ako zanesljivo vodo za obraz z lahno alkoholično (primesjo. Dobro je dodati tudi malo količino benzoe tinktnrc, ali 2 do 3%čreslove kisline. Polt treba očistiti 7, oljem, obrisati z vato in potem obraz pet minut s prsti natepati, da se zopet zapro znojnice, ki jih je maščoba odprla. Suha koža prikazuje obraz mnogo let starejši; saj kaže gube in črte, ki bi jih sicer ne videli. Suha polt je posledica preveč zakurjenih prostorov, zlasti je škodljiva centralna kurjava, dalje pretiran šport na prostem, napačna prehrana, delo ob vročem štedilniku in še marsikaj. Lepo gojen obraz je dragocenejši, a manj drag kakor nova obleka. Suha koža se guba, dobiva madeže in pege, se lušči in i-azpoka. To se godi najraje spomladi, ko se je polt kolikor toliko odvadila soinca, in vlečejo vetrovi, ki izsuše obraz. Lice si moramo vsak večer očistiti z mandljevim oljem, da odpras'inio vso nesnago in odpremo znojnice tako, da koža lahko diha. Potem namažemo polt s kako mastno kremo. A tudi zjutraj po umivanju si nalahno otercmo obraz s kako manj mastno obrazno dnevno kremo. Razpošiljam 53.0 poSSä Sarantirauo čist, trčen med lastnega pridelka, poljiibno količino od 1 kg naprej. Cena 12-— Din kg. Albin Krevs, Brusnice pri Novem mestu. Vedno v zaIo2!i. Praktična navodila Volna in kožuhovina preko poletja Pri shranjevanju volnenih izdelkov in kožuhovine treba misliti na to, da nam mora služiti dolgo vrsto let, zato posto-pajmo zlasti s kožuhovino skrbno in previdno. Vsako leto se pripravijo štiri generacijo moljev, da se vgnezdijo v naša volnena in kožuhovinasta oblačila; ako nismo dovolj pozorni, nam lahko vse skle-stijo. Treba torej zaščite pred temi škodljivci. Nošeno in kakorkoli nesnažno, zlasti pa zamaščeno obleko molji zelo Ijnbijo. Zato moramo vso zimsko obleko — preden jo predamo letnemu spanju — z največjo skrbnostjo očistiti, saj je snažnost najzanesljivejše sredstvo proti moljem. Kožuhe, boe. inufe i. dr. stepamo, razpra- iimo, umazano in mastno podlogo oči-itimo z bencinom. Po potrebi podlogo tudi jclparamo, jo operemo in zopet nazaj pri-SiTpnin Tndi nemo ir osna- iijemo. Tudi žepe _ ___ ______ žimo. Prav tako važno kakor snaženje jiosa-ineznih komadov obleke in kožuhovine, je tudi snaženje prostorov, kamor spra-\imo te stvari. Dotične omare treba vse do zadnjega praška očediti. špranje -in kotičke pa natančnO' s terpentinom izbrisati. Predvsem pa ne sme ostati v omari kaka stvar, ki je v njej že dolgo v jniru visela ali ležala. Dobro je, da ob vse stene omare pritrdimo svež časopisni papir, ker molji mrzc tiskarsko črnilo. Potem šele zložimo ali obesimo — kar je vsekakor bolic - v omaro zimsko obleko. Seveda 35 ne brez zaščitnih sredstev. Vata, namočena v sivkino (Javendljevo) olje ali v terpenitin, je moljem zelo zoprna. A tudi v droijerijah dobimo različna zaščitna sredstva. Nove so neke vrste vreče, katerih notranje steno so prevlečene z na-tronovo celulozo. Te vreče ne varujejo kožuhov le moljev nega tudi svetlobe m prahu. Seveda moramo tekom 'poletja par-krat spravljeno obleko prekrtačiti iu zaščitne mere obnoviti. Čme čipke in čipkam podobne tkanine in vezenine, ki so potrebne čiščenja, zgani, deni jih' v porcđanasto posodo iu nalij nanje bencina, tako, da so popolnoma in enakomerno mokre. Nato jih zlozl med čiste brisače in jih dobro iztisni. Končno jih splakni v tinem špiritu, kateremu primešaj polovico vode in prav malo raz-topljivega gnmija. Potem jih pritrdi z nitjo narobe na rjuho za likanje tako, da naravnaš Tsak zobček posebej: pri tem pazi, da so čipke povsod enalco napete. Ko' so še nekoliko vlažne, jih zlikaj. Ako postanejo črne čipke slabše vrste mehke in sive, jih izperi v pivu in jih zlikaj še 'svilene robce, šale i. dr. svete barve, operi v krompirjevi vodi. T ta nan.en operi in olupi par surovih krompirjev, nastrgaj jih na strgalnUcu ter jih popari. Premešaj dobro in pusti to slati nekaj časa na'gorkem štedilniku; vreti pa ne sme. Tekočino precedi nato skozi platneno krpo. V tej krompirjevi vodi operi svilo brez mila, izplaltni jo v čisti mlačni in končno šc v mrzli vodi, kateri si primešala malo kisa. Tako oprane svile ne ovijaj, marveč jo ra^iprostri med dve brisači, da se nekoliko osuši. Potem jo iznova zavij T suhi brisači in jo zlikaj še nekoliko vlažno preko robca. Likalnik pa ue sme biti zelo vroč, ker sicer postane svetlobarvna, isvila rumena. — Tudi v milnih luskah lepo opereš svilene stvari. Obleko, poškropljeno z apnom očistiš, ako pomočiš madeže s pristnim vinskim kisom ter opereš .dodična mesta potem v topli vodi. Seveda se mora to kmalu zgoditi. ker sicer apno razje niti. Zarjavele nože ali druge rjaste predmete namažemo s kako maščobo, pustimo luekaj časa in potem odgmemo s smirg-Ijem. Nežno belino kože äÄ mo pravilno sredstvo za njeno nego. Krema Leodor to odlično maščob prosto lepotilno sredstvo, daje koži ono nežno belino mladostne svežosti in lepote, katero si želijo gospe in dekleta. Ta krema pomaga s svojo pravilno razdeljeno množino glicerina prav izvrstno tudi tedaj, ko so roke suhe in razpokane. Tube po Din. 10.— in po Din. 15.— dobite povsod, kjer prodajajo proizvode Chlorodont. če vaše perilo ni čisto in belo kakor novo in se morda celo predčasno trga, potem gotovo ne porete z Zlatorog-ovim milom. Zlatorog-ovo miilo se izdeluje iz najfinejših sirovin in ga odlikuje izredna izdatnost in čistilna moč. Poskusite samo enkrat prati z Zlatorog-ovim milom, pa ne boste nikdar več rabili drugih pralnih sredstev. Priznali boste tudi Vi kar jih trdi na tisoče in tisoče: „Le Zlatorog milo da belo perilo!" V svojo lastno korist M-hterajte pri svojem: trgovcu vedno izreono le Zlatorog-ovo milu! _ Mastne madeže iz tapet odsti'aniš z zdrobljeno magnezijo, ki jo pomoči z bencinom. Namazi s tako magnezijevo kašo madež na debelo, pusti da se posuši, t. j. da bencin izpuhti, potem o'dstrani z nožem magnezijin prall. Ako madež po prvem poizkusu ni izginil, ponovi postopa- "^"šukneno obleko obnoviš s tobak ovo vodo na sh-deči način: 6 dkg navadnega tobaka za pipo skuhaj v treh litrih vode. Preccdi ta krop, pomakaj vanj precej trdo krtačo in krtači ž njo obleko, ko si jo prej dobro razprašila. Potem obesi o!i-loko v senco in ko je skoraj suha, jo zlikaj preko debelejše vlažne krpe. Snkno postane čisto in lepo črno. Apno se napravlja, ako se v veliki vročini žge kamen - apnenec. Potom takega prekuhuvanja izgine iz apnenca ogljikova kislina in ostane živo apno. Cc pa to polijemo z vodo, so ž njo zveze ali spaja in daje ugašeno apno. Ako ugašeno apno zmešamo z mnogo vode, se kalna tekočina čez nekaj časa zopet nčisti, vendar ta, nad apnom stoječa tekočina ni več čista voda, marveč močan lug, ki mu pravimo apnena voda. Tako vodo-lahko shranimo v zamašeuili stckJenicnli. ker je izvrsten pripomoček za snaženje madežev. Vendar pa treba pomniti, da je apnena voda precej ostra in lahko razje niti ali vsaj barve, alfo dotičnega' kosa takoj po snaženju nemudoma ne operemo v topli vodi in z milom. Obleke šolo obiskujočih otrok so na komolcih in kolenih kaj hitro raztrgane. Zato je dobro, da žc novim prišijemo z nevidnimi vbodi in istobarvnim sukancem narobe na vsa ona mesta, ki so hitro ogoljena, krpe iz enalcega aili zelo podobnega blaga. To velja zlasti za vsakdanjo obleko. Pri pletenih jopičih in žemperjih porabimo kot podlogo stare nogavice A tudi nove nogfivice, zlasti za dečke, lahko podložimo na kolenih z enakobarvnimi deli starih nogavic. Trpežnost se na ta način zelo zviša, Svinjsko gnjaf ohranimo dolgo časa svežo in okusno, ako jo potem, ko je že dovolj prekajena, namažemo z beljakom, kateremu smo primešali malo popra. Vedno svež kruh. Sveže jiečen kruh postavimo iz peči v ledenico ali vsaj na prav 86 mrzel kraj. Ko ga putrebujemo, ga vzamemo 2 ledu, da malo popusti; laliko ga tudi nekoliko segrcjmo. Okus je docela tak, kakor da je kruh popolnoma svež. Te vrste konserviranje kruha je že zelo v navadi v Nemčiji, kjer se izvaja v mnogih pekarnah. S štedilnika na mizo. Prijetna in lepa novotarija za kuhinjo je steklena posoda posebne vrste, ki je ognja varna in lahko tudi kuhamo v njej, pečemo ali parimo jedila. Prednost te steklene posode je, da se ne navzame nikakega vonja, in ne vsrkava maščobe. Zato la.liko uporabljamo isto posodo za mleko, čebulo, sadje, meso. Prenesemo jo s štedilnika naravnost na mizo. Prozornost steklene posode omogoča kontrolo kuhanja ali pečenja in nam ni treba posode odkrivati. Tudi lahko natančno opazujemo, kako se n. pr. pri nekaterih zelenjavah pri kuhanju barve izpre-minjajo. Razume se, da taka steklena posoda ne sme stati neposredno na žareči plošči ali na plamenu. Zato postavljamo posodo na kovinasto mrežico, ki je prav za ta namen narejena. Posebno pripravne so te novodobne steklene posode za mleko, ki ga dajemo dojenčkom, saj so vse bolj čiste kakor posode iz kake druge tvarine. Za myhko kuhana jajca so svoje-'-rstne posodice, vanja ubijemo jajca, jih postavimo na topel štedilnik, in ko vidimo, da . so dovolj strjena, jih nesemo na mizo. Za čaj položimo v vrelo vodo v stekleni posodi malo luknjičavo posodico s čajnimi lističi in lahko natančno opazujemo, kdaj jo čaj dovolj rjav oziroma rumen. Iz vsega razvidimo, da je steklena posoda za kuhanje izredno prikladna: žal, da je za enkrat še predraga in si je zato gospodinje srednjih slojev ne morejo na- Vrtna kreša. že v srednjem veku so vedeli, da vsieh vrst kreše (Garienkresse, Brunnenkresse) vsebujejo mnogo vitaminov, ki so proti škorljutu. Sejemo jo od, zgodnje pomladi dalje lahko vsakih 14 dni. Kali in raste jako hitro. Bolje uspeva v senci nego na močnem solncu. V jo sejali, jo i kratkem zopet treh tednih potem, ko i lahko režemo. Ponezan_ ______________. Eoraste. V vročini gre kakor motovileč itro v cvet. Najboljša je spomladi, ko še ni dosti drugega zelenja. Uživamo jo drobno sesekljano s kruhom in kravjim sirom ali s presnim maslom. Ker je precej ostrega okusa, jo mešamo tudi z jajci, opraženimi ali trdo kuhanimi. Pri mešanih jajcih dodamo sesekljano krešo prav nazadnje, ko .smo že vzeli posodo z ognja. Krešo primešamo lahko krompirjevi ali zeleni solati. Naše dišave kot začimbe. Majoran je najbolj znana dišavna rastlina, ki jo dev-Ijemo k obaram, raznim klobasam, juham in omaikam. — Meliso je že Plinij pi-iporo-čal hipohondrom in histerikoiu v obliki melisnega čaja, melisnih kapljic itd. — žajbelj (kadulja) pridevljemo zlasti divji perutnini: prepelicam, jerebicam, kljunačem, golobom, brinavkani, drozgom, cl-pam, racam i. dr. — Timijan u.porabljamo za razne kvaše. — Kislica služi kot prida-tek k aalenjavnim juham, omakam, pa tudi kot samostojna omaka. — Pehtran in krebuljico uporabljamo za potice in štruklje. — Drobnjak in peteršilj. zelen in sesekljan sta izvrstna začimba skoraj k vsaki jedi. Pridenemo jih .šele tikoma pred jedjo ali jih dajeuio posebej zlasti k juhi na mizo. Izvrstno se podajata tud li kravjemu siru ali presnemu maslu. — Pelin, ki sc je namakal v vinu ali kar na vodi, pospe.šuje tek in čisti kri. — Lovorjevi lističi dajejo prijeten okus juham, zlasti postnim omakam in jih uporabljamo posebno pri prirejanju divjačine. — Žefran služi našim kmečkim ženam za prijeten vonj in za barvo. Danes je pozabljena marsikatera zelenjavna začimba, a imamo tudi več novih dišav, ki jih naše prababice še niso poznale. Vsekakor moramo gojiti domače vrtne dišave, ki jili je toliko, da nam z malimi izjemami v kuhiiiji popolnoma zadoščajo. Pomniti pa treba, da se poslužujmo dišav in vseh ostrih pri-datkov k jedem premišljeno in zmerno. Kajti vse, kar je premočno, dražj živce Kuhinja Olje ali masi? Jedila, ki jih prirejamo na olju, ne ostavljajo v človeškem telesu toliko tol-šče, kakor pa hrana, beljena z masitjo ali presnim maslom. To dejstvo nam dokazujejo prebivalci onih dežel, kjer se namesto dru^h maščob pri kuhanju v pretežni večini poslužujejo olja. Olje s])aan med najčistejše maščobe; ako je dovolj fino, je skoraj brez vonja. Raziskovalci in tudi zdravniški strokovnjaki so dopiali, da se pojavljajo telesna odebelelost in motnje v prehrani na jugu dosti bolj poredko kakor v severnih deželah prav zato, ker južni prebivalci ujDorabljajo v kuhinji olje namesto masti in masla. Prav zato, ker ga umogo porabijo, je to olje vedno sveže in čisto. Prijetnejši okus pa mu dajejo še z raznimi začimbami: čebulo, česnom, peteršiljem, kimljem, drobnjakom i. dr. Ako pomislimo, da použijejo deželaui južnih pokrajin prav znatne množine olivnega, kokosorega in drugega olja, a je splošno znano, da so po veliki večini lepe in vitke postave, lahko iz tega sklepamo, da olje prav ugodno vpliva na človeško tcilo. Sicer je olje čista tolšča, vendar pa poživlja prebavne organe in dehije v črevesju čistilno. Zato je zelo verjetno, da 37 ostanejo vitki oni liiulji-. ki uživajo z tra in pljučka, vsakega nekoliko. Dodaj öljoin prirejeno hrano namesto masti in v mleku namočeno in ožcto žemljo, 2 oče- niasla. Posebno ljudje, ki imajo slabo pre- jeni in prctlačcni sardeli, malo seseklja- bavo in i>a na pljiifih bolni, naj bi se nib kapar ter sesekljane čebnle in kim- po.služevali v večji meri olja pri.svoji bra- Ija, soli in popra. Natlači ta nadev v ni. Torej več olja v naše kuhinje! pripravljene prsi, zašij odprtino in pECi Kiihinja v ina.iu. Pomladne povrtnine, prsi na jiresnem maslu. Ko so lepo ru- ki smo jih posejali in nasadili v maren in rnena in krhka, dodaj par žlic kisle sme- aprilu, so že v bujni rasti. Kar smo mo- tane, v kateri si prej razmotala kavno rali v zgodnji pomladi še uvažati, dobimo žličko moke. Dobro razniešaj, po potrebi "ae.daj na lasilnem vrtu ali nam naše vrt- 5e nekoliko zalij z jnho in še pokuhaj. nariee pripeljejo na trg'. Mlado korenje, Janjčeva prsa na spomladanski način, grah, rabarbara. .špnrglje. razna solata ter Pri celem, lepem kosu janjčciih prs iz- dišavje vseh vrst nam nudi dovolj izpre- loči rebra, nasoli meso iu ga nadevaj s niembc. Raznemu mesovjn so se pridrn- sledečim nadevom: Opeci na kocke zreza- žili še golobje in piščanci. Sladkovodnih „o žeimljo na presnem maslu, poieni jo ril) je dovolj na trgu. Na vrlu in v gozdu namoči v mleku toliko, da se nekoliko že rdeče jagodei bliža se čas borovnic .zmehča. Primešaj nato jajce, sesekljane- ali črnic; tudi prve vipavske črcšnje so ga zelenega poteršilja. krebnljice in drob- že tn. Jajca so majnika meseca najboljša njaka, ter osoli. Ako potrebuješ več na- in jih je največ. - Tupatain se že-l^o.iav- deva, podvoji vse tn navedene količine. Ijajo prve gobe. V gozdu pa cvcte tndi /.„šij odprtino .pri rebrih in peci prsa na prvenec {Waldmeister, asperula odorata), „lasti ali na presnem maslu malo dalie ki vabi k prirejanju imenitnega majni-, kot tričctrt ure. Pri teui jih z maslom kovega vina. večkrat poJivaj. da bodo leco ramena. Hitri R-nljaš. ZiEŽi 'A kg govedine od Serviraj jih s pomladansko solato, malega plii.čnes'a kosa ali kak drug mehak in oliležan del na tanke rezino, tako VIDIŠ GA, VELIKI DAK kakor režemo jetra ali ledvice. 1'otem za- sli dve sredirjeveliki iiu - „^elenela ko ali vodo toliko, da dobiš sre.lnjego- sto omako, ki jo dobro preJnihaj, da bo vspn.,vs,„. le vn... ,.|i-!i,ia l,o vesela koSno. Potem ga pokritega pari; ko se "" ^ oda povre, odkrij in peci stegno še tako Solata. Po težji zimski hrani bi mn- (lolgo, da se zarumeni. Ako je preveč ma- rala biti sedaj vsaj enkrat dnevno z mi- sii.'jo odlij, primešaj pa par žlic kisle lini vinskim kisonr ali z limonoviin sokom smetane m juho. Zavri omako in jo daj prirejena solata redno na mizi. ^aše telo i;osebej v skledici (omačniku) na mizo. n.njno potrebuje tako izpremembo. V Olu-og stegna pa naloži mlad© cele re- zgodnji pomladi smo uživali motovileč, fice. ki jih pripravi lako-le: Olupi kakor iTgrat in radič. V maju se nam nudi po- oreli velike repico (majnika ali v začetku leg lierivke tudi že glavnata solata. Za ■ jnnija) ter jih skuiiaj v dobri jnhi, potem izpremembo pa je dobra tudi redkvi- jih praži na presnem maslu, osoli, dodaj ca v solati, Priredimo jo tako-le: žlico sesekljanega zelenega peteršilja, a Rdečo mesečno redkvico zrežemo na re- pazi, da ostanejo cele. zanco, belo na listke, posolimo in zabK- Nadevana janjčeva prsa. Loči janjče- limo z oljem. Primešamo sesekljane če- vim prsim meso od reber tako, da dobiš bule in sesekljanega drobnjaka. To nalo- podolgast žep; jiotegni tndi posamezna re- žimo v sredo krožnika, okrog pa aranži- bra iz mesa in nasoli ter pretakni s sla- ramo z oljem in kisom razbeljeno zeleno nino. Ta rebra položi na dno pekača, kjer solato ter na kolobarčke zrezana trdo ku- boš pekla prsi. To pa zato. da se meso ne bana jajca. Na sredo vsakega kolobarčka prime dna. Pripravi sledeči nadev; Sesek- dcncino majhen kupček drobnjaka ali se- Ijaj ali ziuclji v stroju janjčevo srce, je- sekljanih kaj;ar ali izmenjaje oboje. 38 ajnik stopil je na pla trosi cvetje po Vsepovsod je inladoletje. ;povsod je vonj in cvetje Francoska solata. Skuhaj, olupi in pasiraj 2 krompirja; primešaj 2 stlačeni sardeli, 2 pretlačona rumenjaka, kuhane, sesekljane rdeče pese, kisle kumarice, čebule, kapre, — vse drobno zrezano — tnr soli, popra, olja in kisa po okusu. Garniraj z zeleno g^lavnato solato, kupčki se-seidjane pese, sesekljanih beljakov in kislih kumaric. Kislico laliko uporabljani o na mnogo načinov v kuhinji. Sesekljano kislico ita-koj posipamo s s'ladkorjem, zmešamo in jo kakor krešo namažemo na kruh vrhu presnega masla ali kakega mehkegn sira. 7nana je kislična omaka in kisličjui juha, kateri pa priclcvljemo še druge z-clenjave in dišave. Ki.slico. drobno sesekljano, jemo tudi na krompirjevi in fižolovi solati ter na kislem govejem mesu. Zelenjavni cmok. Zreži na kocke tri velike stare žemlje. Raz Lepi mleko z dvöru;i jajccma in polivaj polagoma žemlje, da se napoje, a ne smejo biti preveč mokre. Primešaj še polno žlico drobno sesekljanega drobnjaka, peteršilja in pehtrana, vsakega nekoliko, žlico moke, osoli in zabeli končno še z mastjo ali maslom, na katerem si zarumenila drobno zrezane čebule. Napravi podolgovato klobaso, zavij jo v namočen in ožet prtiček in kuhaj kakor štruklje v slanem kropu pol ure. Potem odvlj klobaso, zreži jo na rezine, ki jih zloži na krožnik, posipaj s kruhovimi drobtinami in zabeli s presnim maslom ali mastjo. Daj s solato na mizo. Omelete, z raznimi pikantnimi dodatki nadevane, nam služijo kot uvodna jed; namazane s katerokoli sladko marmelado pa kot sladica. Za omeletno testo zmešamo najprej rumenjake in mleko ali smetano, beljake stepemo v sneg in jih dodamo preden začnemo delati omelete, tako so bolj rahle. Kot nadev uporabljamo . lahko tudi najrazličnejše ostanke mesa, ki jih sesekljamo, primešamo kako jajce, kislo smetano, dišave i. dr. Dalje pražeue ledice ali jetra; posebno fina so kurja, najfinejša pa gosja jetra, pražena in sesekljana. zmešana z zarumenelo' čebulo, zelenim ipeteršiljem, ruanenjakoni. — Dobre so tudi omelete iz testa.^kateremu smo primešali domačega sira ali parmezana. — Tudi s špinačo, že prirejeno, ali s kako drugo parjeno zelenjavo lahko nadevamo omelete. — Sladke omelete so zelo dobre, ako jih nadevamo z marmelado od ribeza in jih polijemo s par žlicami ruma. Klobasice z jajci. Hrenovke, safaladi ali kake druge klobasice olupi, vreži na ' listke in jih opeci na maslu. Zloži jih na dno ogmja varne lončene posode, ki si jo prej namazala s presnim maslom. Vlij na to par jajec, osoli in opopraj ter postavi v vročo pečico. Malo prej, preden neseš na mizo, prideiii povrhu nekoliko razredčene paradižnikove mezge, ki seveda ne sme biti oslajena. Postavi še za par minut v pečico in daj v posodi na mizo. „Naš pravi domači izdelek!" Rumunske omelete. Primešaj štirim rumenjakom kos stopljenega presnega mašila, žlico mleka, žlico parmezana, soli in sneg štirih beljakov. .Napravi omelete. ki jih namaži s toplo paradižnikovo marmelado, katero posipaj z nastrganim sirom in nekoliko tudi s poprom, zvij in daj gorke na mizo. Makova potica. Napravi sliajano testo iz % kg moke, treh rumenjakov, lOdkg presnega masla, treh in pol deke že vzhajanega drožja, dveh žlic sladkorja in potrebnega. mlačnega mleka. Postavi ga na gorko, da bo shajalo. Medlem pripravi makovi nadev; Zmelji v mlinu za kavo malo manj kot pol litra maka, popari ga z mlekom, vendar tako, da ostane še precej gost. Prideui celo jajce nastrganih limonovih olupkov, cimeta in nekoliko medu. Namaži ta nadev po razvaljanem testu, potresi povrhu še sladkorja po okusu in nekoliko rozin ter zvij potico. — Za bolj navadno potico lahko izostanejo rozine in tudi sladkor. akO' je v nadevu toliko medu, da bo potica dovolj sladka. Spomladanska potica. Napravi testo kakor za makovo potico; ko je dovolj shajano, ga razvaljaj in namaži s sledečim nadevom: Sesekljaj precej mladih, zelenih listkov pehtrana, tako da bo sesekljanega kake 4—5 polnih žlic; to primešaj skodelici goste kisle ali topljene smetane, prideni še 2 rumenjaka. Povrhu posipaj nekoliko ocvrtih žemeljnih drob-.tin in sladkorja, približno K kg. Zvij tesno v potico, pusü shajati in pouiaži potem z mlekom ali jajcem ter speci. 39 Raznoterosti Iščimo nove možnosti udejslvovania V času, ko zapirajo ženi pot k raznim že pridobljenim poklicem, nas iira potreba da iščemo za ženstvo novih možnosti y'^famelf bi nam bila potrebna po-klicna posvetovalnica, ki bi natančno proučila, pod kakšnimi pogoji se posamezna dekleta laliko posvete temu ali onemu poklicu, v katerih ženskih pokbcih vlada nadpiodukcija in kje bi zene se lahko našle njim primeren zasluzek. Vsi vemo, da nam manjka dobro m zares temeljito izvežbanih gospodinj, ki bi našle zaposlitev po raznih liotelih, v letoviščih, zdraviliščih, po sanatorijih in tudi v zasebnih večjih gospodinjstvih. Prav tako je vse premalo strokovno izučenih gospodinjskih pomočnic, kuharic in hišen. Za dobre moči te vrste za enkrat še ni brezposelnosti. Tkanje preprog po perzijskih vzorcih se je tudi v dravski banovini ze precej razširilo. Sedaj je samo še treba, da se tkalke preprog združijo in izkušajo vplivati na proizvajalce ter na barvarje do-luače volne, da bi izdelovali zares prvovrstno blago. Ako imajo v Avstriji in na Madžarskem odlično volno po kakovosti in po barvi, zakaj bi je pri nas ne mogli imeti? Tkanje preprog bi se potem lahko razvilo v kolikortoliko dobičkanosno do- V žensko področje spada tudi dekoriranje izložbnih oken in stanovanj, za ta no teoretično in iiraktično izvežbate vrt-narice bi našle še tupatain kako mesto. Manjka ahisti vrtnaric za vezanje vencev vTalrdekle naj bi temeljito proučilo možnosti zaposlitve in pa svoje sposobnosti ter nagnenja, preden se odloči za ta ali oni poklic. Naš vsakdanji kruh Yelik del našega življenja je skoraj nepretrgana borba za to, da napolnimo svoj želodec. Zlasti v današnjih časih se velik del človeštva z vsemi silami bori za vsakdanji kruh, ki v resnici ne pomenja samo kruha, nego v splošnem hrano. Ta naša hrana ima tri glavne sestavine: beljakovine, tolščo ali maščobo in ogljjikovodike. Beljakdvinc dobivamo predvsem iz mesa in stj-očja, tolsče iz masti, olja, masla; ogljikovodike pa največ iz kruha. Dnevno potrebujemo okoli 50 gramov tolšč, 80 gramov beljakovin in 400 gramov ogljikovodikov. Ako pojemo 1 kg belega kruha, prejme naše telo približno 600 gramov ogljikovodikov, 70 gramov beljakovin in 5 gramov tolšč. Kruh je torej hranivo, ki skoraj odgovarja pravilni prehrani našega telesa. Zato je tudi možno živeti ob kruhu in vodi, kajti iz ogljiko- 40 vih vodikov, ki jih v tem primeru prejme preveč, je telo sposobno proizvajati maščobe, in sicer v tem razmerju, da je 2K grama ogljikovodikov enakovrednih enemu gramu maščobe. Človek, ki torej po-nžije trikrat na dan po K kg kruha m pije k temu nekaj vode, živi vsaj nekaj " 1 povsem dobr Kruh milad: m dobro. aj predvsem jedo mladi ljudje 1 otroci. Ti potrebujejo namreč hrane, ker rastejo v višino in na de- belino. Veiik potrebnih otrok .. ih snovi za izpopolnitev svoj^ telesa v dragih živilih, imeti jih pa m( Zato jo kruh ki imain zdravo c : dobjti ije, ki imajo" zd.ravo čre-.jbe in se mnogo gibljejo, pac najprimernejši in razmeroma še najcenejši. Kako silno potreben je kruh otrokom. smo se uvcrili v času vojne, ko je kruha povsod primanjkovalo^ m je zato naša tedanja mladina skrajno oslabela. V splošnem prevladuje mnenje, da jo bel kruh kot hranivo dosti manj vreden kakor črn ali celo ržen kruh. V resnici pa je zadeva taka-le: Bel krnh ima več ogljikovodikov, manj tolšče, manj beljakovin, pa tudi manj neprebavljivih snovi. Kaše telo bel kruh torej bolj temeljito izkoristi Zato ga naj jedo ljudje slabih prebavil, slabih zob, slabega želodca in ki imajo izdatno drugo hrano ter se ne boje slabe prebave. Od belega kruha namreč ne ostane skoraj nio odpadkov, telo torej nima česa, kar bi moralo iztrebiti. , , . ^ , Črnega kruha telo ne izkoristi tako popolnoma. V tem kruhu so namreč tudi otrobi, ki so neprebavljivi in zato neiz-premenjeni zapuščajo naše telo. Črn fauh vpliva približno tako kakor kako lahko odvajalno sredstvo. Tndi nam daje črn kruh dalje časa občutek sitosti, to pa zato, ker ga telo težje izrablja; je torej težje prebavljiv, črn kruh je za zdrave ljudi, za take, ki s svojimi prebavili nimajn posebnih sitnosti. Važno za vse. Cenjene naročnice iprosimo, da si urede plačevanje naročnine tako, da bo lazje njim in nam. Pred vsem prosiino: ne od-lajšafe! Z odlašanjem spravljate upravo v velike težkoče in ogrožate obstoj lista. Ako ste položnico izgubile, ne reklamirajte je; dobite jo na Vaši pošti. Tako ■prihranite stroške za poštnino sebi m nam. Na tisto položnico napišite na_š naslov in številko našega čekovnega računa: 1400i. Lislnica uprave. Katere izmed cenjemt naročnic, ki ne da vezati letnikov, bi odstopila upravi proti plačilu „Ženski svet" štev. IV. V, m Vll./VIlI. 1953, V. m-t in I. 1935?