YU ISSN 0040-1978 LETO XXXV., ŠT. 20 Ptuj, 27. maja 1982 CENA 8 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Po Titovi poti smelo naprej (stran 3) Ohraniti naravno ravnotežje (stran 4) Vidni uspehi sovlaganja (stran 5) V Sesteržah je zaživelo ... (stran 6) Pevski zbor iz Markovec (stran 7) V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI Osrednja slovesnost V ptujski vojašnici Ob dnevu mladosti so se širom ptujske občme zvrstile razne kulturne in športne prireditve, ki so potekale SKOzi ves mesec maj. O njih smo posebej poročafi. Osrednja slovesnost pa je bila v torek, 25. maja dopoldne v ptujski vojašnici,-kjer so se mla- dim pripadnikom JLA in njiho- vim starešinam pridružili številni pionirji in mladinci iz ptujskih osnovnih in srednjih šol, delovni ljudje in občani ptujske občine. Slavnostni govornik je bil Igor Galič, predsednik občmske kon- ference ZSMS v Ptuju, poudaril pa je nenehno pripadnost mlade generacije Titu m njegovim nače- lom. Letos slavimo 90-letnico njegovega rojstva in čeprav smo brez Tita, so z njim v srcu. Janko Vogrinec, predsednik občinskega odbora ZtB NOV Ptuj je zatem petim aktivistom ZSMS izročil odlikovanja predsedstva SFRJ. Odlikovanja .so prejeli Dragica Voda, Branko Novak, BRanko Bezeljak Glazer, Rajko Matijevič in Milan Tacinger. Igor Galič je zatem podelil še 18 nriznanjj oDčinske konference ZSMS Ptuj in sicer aktivnim mladincem, osnovnim organiza- torjem, mladinskim mentorjem ter družbenim organizatorjem in društvom. Jana Hvaleč, vodja Centra za obveščanje in propa- r*ri r^r^a/•^ fi/11 ZSMS v Ptuju je zatem podelila priznanja za najboljše glasilo osnovniTi organizacij ZSMS in ob zaključku Karek Zmavc pa knjižne nagrade za najboljše spise o Titu. Ker so skozi ves mesec poteka- la tudi špotna tekmovanja v počastitev dneva mladosti je predsednik komisije za šport m prireditve Zdravko Jernejšek. V kulturnem sporedu pa so nasto- pili dijaki CŠUI, pevski zbori ter Podba na pihala DPD Svoboda tuj in orkester Artiljerac iz vojašnice. M. Ozmec Na slovesnosti vojašnici Dušana Kvedra-Tomaža v Ptuju. SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Odločitev v družbenem interesu že v zadnji številki Tednika smo poročali o seji družbenopoli- tičnega zbora skupščine občine Ptuj. v sredo. 19. maja dopoldne se je sestal zbor krajevnih skup- nosti. udeležba je bila zelo dobra.* saj je manjkal le I delegat. Razprava je sicer bila o večini točk dnevnega reda. vendar bolj , vprašanja kot pa vsebinske pri- pombe k predlagani vsebini. Vse točke dnevnega reda so . bile sprejete enoglasno oz. z večino glasov. V sredo popoldne pa se je v delavskem domu Franca Kram- bergerja sestal še zbor združene- ga dela. Tudi tu je bila udeležba zelo dobra, saj je od 55 delegat- skih mest prišlo na sejo 51 delegatov, po treh urah razprave je bil krajši odmor in trne so odšli. 48 pa jih je vztrajalo do konca 4 in polurne živahne seje. Poleg predstavnikov družbeno- političnih organizacij, družbene- ^ pravobranilstva samouprav- ljanja in strokovnih organov so .se seje udeležili tudi predsedniki DS in direktorji tistih OZD. ki so bili v obravnavi med hujšimi kršitelji dogovora o družbenem usmerjanju dohodka. Prav o td točki dnevnega reda je bilo tudi največ razprave, saj se je v njej oglasilo kar 16 delegatov in gostov. Nič kaj spodbudna ni ugotovi- tev, da niti en predstavnik kršite- ljev dogovora ni samokritično priznal Kršitve družbeno dogo- vorjenih meril o delitvi dohod- kov, temveč je vsak skušal opra- vičevati dejanje in vplivati na to, da zbor ne bi sprejel predlaganih ukrepov družbenega varstva. KljuD temu je med veliko večino delegatov prevladala družbena zavest in odgovornost, saj so bili vsi predlagani sklepi sprejeti z več kot dvelretjinsko večino vseh delegatov-zbora združenega dela. Sklepi so objavljeni v današnji številki Uradnega vestnika, zato njihove vsebine ne povzemamo. Tudi vse ostale zadeve o vseh 17 točkah dnevnega reda so bile sprejete z večino glasov. TITO '/'//o — /u/\ oče. Tito — naš cvet, tebe spoštuje svet. Po tvoji poti nihuH bomo hodili, gradili, ustvar/cdi. se veselili, med narodi in narodnostmi bratstvo gradili. Ida Lajh. 7/c. OŠ Markove i OGROMNA ŠKODA Hudo neurje v sredo, 19. maja, ki je z dežjem namočilo že precej suho zemljo, je delu ptujske obči- ne prineslo tudi uničujočo točo, ki je neusmiljeno oklestila vse, kar je bilo v tem času v hjgbujnejši rasti. Toča je zajela območje Krčevine pri Vurberku in sicer ozek pas z okoli 60 kmetijami v neposredni bližini vurberških gozdov. Prizadet je bil zahodni del Krčevine pri Vurberku in pet ali šest kmetij v naselju Gomila. Meja, kjer je klestila toča je izredno dobro vidna. Toča se je sicer pojavljala med-dežjem tudi na ostalih območjih, vendar nikjer ni povzročila občutnejše škode. Po oceni vodje kmetijskega inšpektorata Cirila Sateja, so pridelki na prizadetem območju stoodstot- no uničeni, predvsem vinogradi, sadno drevje, travniki, žitarice, vrtnine. Sedaj velja vinograde kljub temu, da so popolno- nia uničeni, škropiti s fungicidi in sicer zato, da bi se ozdravile rane, ki jih je toča povzročila na starem le- su. Isto velja tudi za sadno drevje, travne površine je potrebno kar najhitreje pokositi, potem pa dognojiti z dušičnimi gnojili za. hitrejšo nadaljnjo rast trave. Tudi posevke pšenice je najbolje pokositi, odločitev je odvisna od vsakega posameznika, ki naj oceni koliko klasov je še sposobnih za nadaljnjo rast. Tudi vrtnine je potrebno nadoknaditi s ponovno setvijo, koruza pa v večini primerov ni utrpela večje škod«.jn se bo obrasla, morda bo le malo zadržana v rasti^ priporočljivo pa je koruzo dosaditi. Na površinah, ki jih bo potrebno preorati, je sedaj še možno sejati ko- ruzo, predvsem rane sorte, je pa potrebno s tem opravilom kar se da pohiteti. Možno pa je sejati tudi ostale krmne rastline. Komisija je v minulih dneh popisovala in ugota- vljala škodo, tako da za enkrat še ne moremo govoriti o ukrepih za pomoč prizadetim. Občinski izvršni svet je seznanjen s škodo in bo seveda ukrenil vse potrebno, da bo ogromna škoda, ki,so jo utrpeli previvalci na prizadetem območju, kar se da manj boleča. Iz Ormoža nam poročajo, da je toča klestila tudi na območju Gomilic in Koga. JB ^ tot e okleščen3 jablana v Krčevini pri Vurberku F«to:!. Ciani Na dvorišču pri Minihovih v Kr- čeviti! pri Vurberku št. 30 je še drugi dan popoldne ležal kup toče. Foto: I. Ciani DANES PROBLEMSKA KONFERENCA V PTUJU v okviru delovnega programa občinske konference rnladih v Ptuju in priprav na 11. kongres ZSM Slovenije, bo danes popol- dan v narodnem domu v Ptuju problemska konferenca o druž- benoekonomskem in samou- pravnem položaju mladih v združenem delu. Konferenco sta sklicala pred- sednik mladih Igor Galič in predsednik OK ZKS Ptuj Jože Botolin. zanjo pa je pripravljeno obširno delovno gradivo. Da- našnja konferenca pomeni zače- tek razprave o osnutku resolucije za II. kongres slovenske mladi- ne. hkrati pa del celovite analize o položaju mladih v združenem delu. Tako bodo udeleženci pro- blemske konference obravnavali družbenoekonomska protislovja samoupravne družbe, specifičen položaj mladih in dejavnost zve- ze .socialistične mladine, mladina v boju za razvoj političnega sistema socialističnega samou- pravljanja, problem.; mladih v organizacijah združenega dela in ocenili uresničevanje sklepo\' prejšnje problemske konference. N. Dobljekar OPRAVIČILO BRALCEM Zaradi omejenega prostora v Tedniku nismo mogli objaviti vseh prispevkov o številnih pro- slavah in prireditvah, ki so bile ob dn.\ u mladosti in ob raznih dru- gih ;ubilejih. druge pa .>mo morali r^l-Ja'. i:i ^krajv no. '»rez ali z manj ''^li-^raf^. v.v ti: b<'m<5 nado- knadri v naslednji rtevilki Te- 'redn'r;! / - PRIPRAVE NA 12. KONGRES ZKJ PREDKONGRESNE AKTIVNOSTI v osnovnih organizacijah ZKS ptujske občine so v polnem teku razprave o poročilu o delu CK ZKJ in temeljnih značilnostih aktivnosti med 11. in l2.kongresomZKJ,oosnutkuresolucije 12.kongresaZKJter o osnutku sprememb in dopolnitev statuta ZKJ. Sočasno poteka tudi razprava o nalogah, ki izhajajo iz resolucije 9. kongresa ZKS, kajti nujno je dopolniti akcijske programe in posebno pozornost posvetiti reševanju konkretnih problemov v lastni delovni sredini v združenem delu in v kraju bivanja v krajevni skupnosti. Razprave pa ne smejo biti omejene le na krog članstva v osnovnih organizacijah ZKS. kajti za kongresne odločitve so zainteresirani vsi delovni ljudje in občani. Prav zaradi tega morajo biti vse razprave o dokumentih Zveze komunistov javne, odprte, da se lahko vanje vklju- čujejo delovni ljudje, občani, mladina, skratka vsi, ki se združujejo v družbenopolitičnih organizacijah ter v družbenih organizacijah in v društvih. Razprave pa morajo prodreti tudi v samoupravne organe in v delegatske skupščine, kajti bitka za uresničitev nalog, ki jih je sprejel 9. kongres ZKS in nalog, ki jih bo sprejel 12. kongres ZKJ, je v vseh sredinah izredno pomembna. Poleg razprav ki tečejo v združenem delu, krajevnih skupnostih in v drugih sredinah, organizira Občiski komite ZKS Ptuj širše razprave: — o nalogah ZKJ v razvoju socialističnih samoupravnih družbe- noekonomskih odnosov v materialnem in socialnem razvoju, v Agisu, Kmetijskem kombinatu in Zdravstvenem centru Ptuj; — o nalogah ZKJ v razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, v IMP TOZD Elektrokovinar Ptuj; — o nalogah ZKJ pri razvijanju in krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, v krajevni skupnostiDušan Kveder Ptuj; — o idejnopolitični, akcijski, organizacijski in kadrovski usposob- ljenosti, v Tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo; — ZKJ v boju za mir, enakopravnost, mednarodno sodelovanje in socializem v svetu, v Mesokombinatu Perutnina Ptuj; — o nalogah ZKJ v socialistični samoupravni preobrazbi izobra- ževanja, znanosti, kulturi in telesni kulturi, v Centru srednjega usme- rjenega izobraževanja. Kluba samoupravljalcev. Zvezi kulturnih or- ganizacij. Raziskovalni skupnosti in organizacijah združenega dela na področju kulture; — o osnutku sprememb in dopolnitev statuta ZKJ, v Centralnih delavnicah. — TOZD za vzdrževanje voz Ptuj. V.se organizirane razprave bodo zelo pomembno napotilo za delo vseh družbenopolitičnih organizacij, organov samoupravljanja in de- legatskih skup.ščin. K pripravam in izvedbi razprav moramo pristopiti odgovorno. Cilj, ki si ga ob razpravah zastavljamo pa je, da organizirano in enotno vodimo bitko za uresničitev kongresnih dokumentov, v katerih so jasno opredeljeni neposredni in dolgoročni interesi delavskega raz- reda. delovnih ljudi in občanov. pB SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN Ocena štiriletnega dela Predsednik sveta skupnosti podravskih občin, Božo Tuš je sklical za jutri, 28. maja 27. in obenem zadnjo sejo sveta skupnosti podravskih občin v tem mandatu. Seja bo v prostorih skupščine občine Lenart. Najprej bodo razpravljali o pobudi za solidarnostno združevanje oziroma prelivanje sredstev podravskih občin na področju dela infra- strukturnih dejavnosti. O tem podrobneje govorimo v posebnem sestavku na 2. strani. Nadalje bodo obravnavali medobčinsko sodelovanje in v skladu s tem dopolnili družbeni dogovor o ustanovitvi skupnosti podravskih občin, statut skupnosti in poslovnik sveta skupnosti podravskih občin. To je potrebno zaradi tega, ker je bila prejšnja občina Maribor preobli- kovana v šest novih občin, obstaja pa še naprej skupščina mesta Mari- bor. ki bo enako kot vsaka od 10 ostalih občin imela v svetu 3 delegate. Tako bo po novem svet skupnosti podravskih občin imel 33 delegatov. Ker se s to sejo tudi izteka 4-letna mandatna doba dosedanjemu svetu, bodo na seji obravnavali poročilo o delu sveta skupnosti podrav- skih občin in njegovih teles v 4-letnem mandatnem obdobju, posebej pa še v času od junija 1981 do maja 1982. Opravili bodo tudi volitve predsednika in namestnika pred.sednika z enoletnim mandatom. V skladu z določilom statuta je v novem mandatu nosilka za predsednik^' .sveta skup.ščina mesta Maribor. Ob koncu pa bo stekla še razprava o zasnovah programa dela sveta skupnosti in njegovih teles. _ F ORMOŽ SREČANJE ŽENSK POBRATENIH OBČIN V Ormožu bo 4.. 5. in 6. junija tradicionalno srečanje žensk pobra- tenih občin, na katerem bodo sodelovale žene iz Vmjačke Banje, Velenja. Pucareva in Ormoža. V srečanje pa se vključujejo tudi žene iz Splita in Subotice. Po dogovoru, sprejetem na svetu za družbeno-politični in eko- nomski položaj žensk pri OK SZDL Ormož, bodo osrednje aktivnosti 5. junija, ko bodo tudi posvetovanje o vključevanju žene na vsa po- dročja družbenega življenja in dela. Na posvetu bo iz vsake občine sodelovala po ena žena. Žene iz pobratenih občin >-jdo med obiskom v ormoški občini i>biskale več kr''jt vnih zani Mivof*i. Ogledale pa si bodo tudi folklorno reviji: pri Toma/u. Zadnji dan obiska v ormoški občini bo namenjen udeležbi na pn sL' i ob dnr > u .'.ganancev. 7. juniju. Izročilo tega dne celoti uresnii ujej. • tudi žene pobratenih občin. MG 2 - DRU2BA IN gospodarstvo 27. maj 1982 - TEDNIH Srečanje mladih iz devetih Labodovih TOZDOV v praznovanje dneva mladosti in 90-letnice rojstva predsednika Tita so se vključili letos tudi mladi iz ptujske Delte, ki so na dvorišču pred svojimi delovnimi in upravnimi prostori pripravili v nedeljo dpoldan srečanje mladih iz vseh devetih temeljnih organizacij združenega dela delovne organizacije LABOD Novo mesto. Letos jim je po vrstnem redu tudi pripadlo gostiteljstvo tradicionalnega srečanja ob dnevu mladosti, ki so ga začeli in tudi namenili v znamenju zbliževanja in utrjevanja prijateljskega in delovnega vzdušja med mladimi »labodovci«. Tako kot se potrjujejo ob vsakodnevnih delovnih nalogah se mladi iz Laboda vključujejo v različne druge akcije — tudi take kot je bila nedeljska, ko je bilo potrebno pokazati znanje iz naše zgodovine in o našem velikem sinu revolucije tovarišu Titu. Cilj kviza v katerem so sodelovali tudi vojaki iz ptujske garnizije ni bilo zgolj tekmovanje, gre za širjenje znanja o poznavanju naše slavne preteklosti, ki mladim že ni več tako blizu — je med drugim v svojem uvodu dejal predsednik OO ZSMS v^TOZD Delta Ptuj Stanko Hriberšek, ki je prisrčno dobrodošlico zaželel tudi iniciatorju takega vsakoletnega srečanja, nekdanjemu direktorju La- boda Zdravku Petanu. Dan Labodove mladine je letos v Ptuju potekal v prvem delu v znamenju kviza v katerem je največ točk z dodatnimi vprašanji osvojila ekipa TOZD Comerce iz Novega mesta, drugi pa so bili le s točko manj odlični vojaki ptujske garnizije. Najboljšim je pripadel prehodni pokal, vsem ostalim pa so organizatorji podarili spominsko darilo — ličnega kurenta. Med kvizom so pripravili še nastop recitatorjev in pevcev iz vseh TOZD, za prijetno razpoloženje pa so skrbeli še člani vojaškega an- sambla Artiljerac iz Ptuja. S srečanja mladih v Delti so poslali tudi pozdravno pismo pred- sedstvu SFRJ ob letošnji štafeti mladosti. mš Zmagovalna ekipa TOZD Comerce Novo Mesto je osvojila prehodni pokal. Izhodišča in temeljne usmeritve za aktivnosti Akcija NNNP-82, ki jo izvajamo v letoš- njem letu, predstavlja nepretrganost dejavno- sti družbenopolitičnih in družbenih organiza- cij. društev, samoupravnih organov m vseh drugih nosilcev obrambnih priprav v okviru občme, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti v prizadevanjih za nadalj- nje podružbljanje SLO in družbene samoza- ščite in usposabljanje ljudi v delovnih in bivalnih okoljih. Težišče aktivnosti v okviru akcije NNNP- 82 je v prizadevanjih za boljšo organizacijo, veqo usposobljenost in odgovornost na vseh nivojih na področju požarne in prometne varnosti, civilne in narodne zaščite. Akcija bo uspešna le, če bomo ob koncu leta lahko ugotovili, daje bilo na našem obmo^u manj požarov, manj nesreč in človeških žrtev, manjša materialna škoda na družbenem in osebnem premoženju; obenem na ugotovili ve^o stopnjo družbeno-samozašcitne zavesti, ve^ odgovornost vseh in na vseh ravneh in veqo usposobljenost ljudi za reševanje in varovanje sebe, svojega in družbenega pre- moženja, nosilci politiCno-mobilizacij- ske aktivnosti Temeljni nosilec celotne akcije NNNP so družbenopolitične in družbene organizacije, društva m delegatske skupščine v okviru organizacije SZDL kot fronte subjektivnih sil. Tal :o je nosilec politične akcije, usmerjevalec in koordinator načrtovanja aktivnosti v občini OK SZDL in njeni organi, v KS krajevna konferenca SZDL in njeno predsedstvo, v OZp pa osnovna organizacija sindikata in njeni organi. Koordinacijo m usklajevanje programov vseh nosilcev v občini in KS izvajajo koordinacijski odbori za SLO in DS pri predsedstvih konferenc SZDL. zato mora- jo oiti vsi izvajalci aktivnosti NNNP-82 povezani izključno prek krajevne org. SZDL. Temeljni nosilec za področje prometne varnosti v občini je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, izvršni svet, oddelek za notranje zadeve in postaja milice, ki vključujejo še druge dejavnike vKljučno s sredstvi javnega obveščanja. Za področje požarne varnosti je temeljni nosilec skupnost za varstvo pred požarom z občinsko gasilsko zvezo, občinskim štabom CZ. stanovanjsko skupnostjo, oddelkom za notranje zadeve in postajo milice. Za področje narodne zaščite je v občini nosilec občinski komite za SLO m družbeno samozaščito s pristojnimi organi in službami, prav tako pa tudi v KS in OZD komiteji za SLO in DS^ Temeljni nosilec na področju aktivnosti civilne zaščite je občinski hab CZ s stanovanj- sko skupnostjo. Temeljni nosilci akcije NNNP-82 vključu- jejo v izvajanje nalog vse pristojne institucije, organizacije, službe in druge dejavnike v skladu s programom akcije za "konkretna področja dejavnosti. program in Časovna opredelitev aktivnosti Program vsakega nosilca aktivnosti mora izhajati iz ocene stanja na posameznem področju, delovnem in bivalnem okolju, usmeritev osnovnih in temeljnih nosilcev planiranja in aktivnosti, izhodišča za akcijo NNNP-82 predsedstva RK SZDLS in občin- ske konference SZDL, obrambnih načrtov SLO in DS ter izkušenj in ocen preteklih akcij NNNP. Izhajati je treba tudi iz predpostavke, da se v akcijo vključujejo vsi zaposleni v OZD, vsi občani v KS in drugi dejavniki, ki so pristojni za posamezna področja ali odgovor- ni za stanje in urejanje razmer na posamez- nem področju. Pomembno je, da se v aktivno- sti vključijo vsi nosilci obrambnih priprav, samoupravne, družbenopolitične in strokovne strukture — vključno z vodilnim kadrom na vseh področjih in nivojih. Vse programe morajo obravnavati j, sprejeti pristojni samoupravni organi v O^D KS in d^rugod, z njimi pa morajo biti seznj njeni delavci v OŽD in občani v krajevni( skupnostih. Aktivnosti naj potekajo nepretrgano sko> vse leto — s ciljem, da Bistveno prispevajoi zmanjšanju prometnih nesreč in požarov terj večji organiziranosti in usposobljenosti m rodne in civilne zaščite. V mesecu oktobru bomo na obmofu ptujske občine — poleg opredeljenih aktivn& sti no posameznih področjih izvedli tud praktične vaje in druge akcije na osnov predpostavke in aktualnih tem, kot so: javn, splosna mobilizacija vseh sil SLO in DS, vefj gozdni požar, požar v industriji in stmjenil naseljih, poplave na povečanem pretoki Pesnice in Dravinje, prometne nesreče ol prevozu nevarnih snovi, reševanje večjeg; števila ponesrečencev, preverjanje službi urgentne medicinske pomoči, teden požariK varnosti, zračni in drugi napadi, taktična vaja obrambnozaščitnih struktur, evidentiranje n usposobitev virov pitne vode ter izdelava ij dopolnjevanje ocen ogroženosti in obrambnih načrtov. O teh izhodiščih in temeljnih usmeritvah le na zadnji seji razpravljalo predsedstvo Ok SZDL Ptuj in jih v celoti sprejelo s konkretno usmeritvijo aktivnosti po posameznih podroi. jih, za vsako družbeno-politično organizacijo posebej, za zagotovitev ve^e prometne varno- sti — od vzgojno izobraževalnega področja naprej, za aktivnosti za zagotovitev ve^e požarne varnosti in zaščite družbenega pre- moženja in aktivnosti za zagotovitev večje prometne varnosti. Včeraj, 26. maja pa je bil v Ptuju še posvet predsednikov in sekretarjev KK SZDL, kjer so se konkretno dogovorili o prog^ramu in nalogah aktivnosti za akcijo NNNP-82. FF JUBILEJ DELAVCEV PLESKARJA Delovna organizacija ,,Pleskar" je bila ustanovljena v mesecu juni- ju 1960 in bo letos L junija praznovala 22-letnico obstoja. Ob ustanovitvi je imela 30 delavcev, danes šteje ta kolektiv že 450 delavcev, ki so organizirani skoraj po vseh večjih industrijskih centrih Jugoslavije. V 22-letnem obdobju so delavci zaščitili veliko objektov širom domovine in v tuji- ni. Med največje sodijo: Koksno kemijski kombinat ,,Boris Kidrič" Lukavac, tovarna umetnih gnojil 1 in 2 Kutina, organsko^ kemijska industrija Zagreb, železarna Jesenice, TGA „Boris Kidrič" Kidričevo, tovarne: Birač v BIH, Ražine pri Sibeniku, in Lozovac; papirnice: Banja Luka, Krško, Maglaj, Drvar, Plaški, Prijedor; termo in hidrocentrale: Šoštanj, Reka, Zagreb, Bukinje, Plat pri Dubrovniku, Mratinje ter vrsta drugih. Zunaj naših meja pa se med največja dela uvrščajo dela na plinskih centralah v Iraku in Libi- ji, dalje v tovarni ivernih plošč Gotha in tovarni valjane pločevine Olberhau v NDR, tovarni Man v MUnchnu v ZRN, kjer so dela trajnega značaja. Delavci Pleskar- ja pa so delali tudi na več daljno- vodih v Avstriji in ZRN. Dejavnost DO je usmerjena na tri glavna področja in sicer: an- tikorozijsko zaščito vseh vrst obje- ktov do konstrukcij in opreme na najzahtevnejših industrijskih objektih; delavniško zaščito raznih elementov, cistern in drobne galanterije po najzahtevnejših pogojih in željah naročnikov in izolacijo, ki zajema vse vrste kla- sičnih hidro in termo ter poli- oretanske zaščite ,,PIP" izolacije. V vseh letih obstoja je delovna organizacija dosegala dobre rezul- tate. Za to gre v največji meri zas- luga proizvodnim delavcem, ki so z največjo mero odgovornosti delo sprejemali in ga tudi dosledno izvajali. Dela so normirana in vsak dobi glede na vloženo delo. Uspehi delovne organizacije so še toliko večji, saj so doseženi ob prisotno- sti velike zahtevnosti dela, teritori- alne razdrobljenosti in drugih problemih, ki nujno spremljajo delo na terenu. Pri uspehu so udeleženi tudi neproizvodni delavci, ki odgovarjajo za organizacijo dela, srečujejo se z vrsto problemov pri prodaji in pridobitvi del in nabavi surovin. Delovna organizacija je ena izmed redkih z razmerjem 80 proti 20 v korist proizvodnih delavcev. Delavci Pleskarja se vsa leta srečujejo s problemom pridobiva- nja novih delavcev. Povedali so, da potrebujejo mlade, zdrave in dela voljne delavce, ne glede na kvalifikacijsko strukturo, saj je mogoča priučitev. V organizaciji je urejena tudi interna kvalifikacija. Veliko truda in naporov vlagajo v izboljšanje delovnih pogojev. Modernizacijo izvajajo pri brizga- nju in čiščenju. Posebna služba skrbi za varnost pri delu, saj se 70 odstotkov del izvaja na raznih viši- nah. V zaključni fazi je gradnja modernih lakirnih kabin v Kidriče- vem, v rekonstrukciji pa je peskar- na tudi s tem se bodo delovni pogoji v mnogočem izboljšali. Precejšnjo pozornost posvečajo tudi inovacijam. Ugotavljajo, da je mnogo področij, kjer bi se dalo koristno uporabiti inovacijske dosežke. Pripravili so pravilnik in prepričani so, da se bo interes za lo dejavnost sedaj, ko imajo vse pogoje za organizirano delovanje na tem področju, zelo povečal. V bodočem razvoju ima pred- nost razširitev in vključitev vseh vrst postopkov zaščite, od siste- mov obdelav površin z raznimi sintetskimi smolami, zaščite s praškastimi sistemi, elektrofreze, elektrostatike in metalizacije vseh kovin, do najsodobnejših postop- kov termo in hidro izolacij. V sodelovanju s TAM Maribor pripravljajo programe za razširitev dela in poseben program v okviru SOZD ZPS — Združeni proizva- jalci strojne opreme Ljubljana, katerega član je tudi Pleskar. Ima- jo pa tudi vedno več proizvajalci stroj V bodočem razvoju ima pred- nost razširitev in vključitev vseh vrst postopkov zaščite, od sis- temov obdelav površin z raznimi SPHetskimi smolami, zaščite s praškastimi sistemi, elektrofreze, elektrostatike in metalizacije vseh kovin, do najsodobnejših postop- kov termo in hidro izolacij. V sodelovanju s TAM Maribor pripravljajo programe za razširitev dela in .poseben program v okviru SOZD ZPS — Združeni proizva- jalci strojne opreme Ljubljana, katerega član je tudi pleskar. Imajo pa tudi vedno več ponudb ladjedelnic in zato razmišljajo o vključitvi v tovrstno AKZ dejavnost. DELOVNI POGOJI IN DELO NA TERENU Pogoji dela na antikoroziji in zaščiti so zelo različni in pogosto zelo težki, ker se objekti razlikuje- jo od višine, nekateri so zaprti, v teh se dela pod masko, dodatno ventilacijo in razsvetljavo. Letno izvajajo dela na okrog 300 objek- tih. Samo letos planirajo realizaci- jo 295,000.000 kvad. m ter obložiti fasade in izolirati strehe v izmeri 30.000 kvad. m. Do teh številk so v delovni organizaciji zelo težko prišli, ker delajo na številnih delo- viščih po Jugoslaviji. Na teh pa je potrebno ustvariti primerne ži- vljenjske pogoje delavcev: stanova- nje, hrano in ostalo, kar je potre- bno za delovnega človeka. Pogoji življenja na terenu so se v 22 letih znatno izboljšali, saj razpolagajo i lastnimi stanovanji na stalnih deloviščih in kontejnerskimi ob- jekti na začasnih deloviščih. Ti objekti pa so opremljeni tudi z radiji, TV aparati in podobno. DRUŽBENO-POLITIČNO DELOVANJE JE MOCNO RAZGIBANO V DO ,,Pleskar" uspešno delajo osnovna organizacija sindikata, ZSMS. Osnovna organizacija je ustanovila sindikalne skupine po deloviščih v Jugoslaviji, s katerimi so poživili delo sindikata. Vendar pa ugotavljajo, da delo sindikalnih skupin še vedno ni prav zaživelo. Glavni vzroki so v slabi povezano- sti izvršnega odbora sindikata in vodij sindikalnih skupin. V letu 1980 je bila ustanovljena tudi osnovna organizacija ZSMS, ki se uspešno vključujejo v delo samoupravnih organov. Osnovna organizacija ZKS^teje j okrog 40 članov. Vanjo so vključeni delavci \z vseh deloviši po Jugoslaviji. V preteklem obdo- bju je osnovna organizacija posve- čala premalo pozornosti vključe- vanju delavcev iz neposredne proizvodnje. Tako so bili v osnov- no organizacijo v glavnem vključe- ni delavci z območja ptujske obči- ne. Za uspešno delo osnovne orga- nizacije je potrebno vključiti delavce iz vseh delovišč in iz vseh republik. Ne gre prezreti dejstva, da je 70 odstotkov delavcev iz drugih republik. Vsi organi samoupravljanja in DPO so sestavljeni na delegatskem principu, zato tudi ni čudno, da se na sestankih govori v vseh jezikih Jugoslavije. Zaradi razdrobljenosti delovišč in hitre selitve delavcev se srečujejo pri sklicevanju sestankov DPO s številnimi težavami, ki izvi- rajo predvsem iz visokih stroškov in izgube delovnega časa udeležen- cev sestankov. Včasih tudi do tri dni, če gre za oddaljena delovišča. Ne glede na vse to, je delo DPO in samoupravnih organov uspešno- Le-to pa se krepko odraža v rezul- tatih dela. To jim uspeva z akti- vnim vključevanjem vseh subjekti- vnih sil v razreševanje problemov, gospodarskih in socialnih, čeprav t doseženimi rezultati niso nikoli za- dovoljni. Kljub vsemu pa je povprečje osebnega dohodka zaposlenega 10.388 dinarjev, kar je po^l povprečjem občine, republike ^^ grupacije. Pripravila: M<3 Koksno kemijski kombinat „Boris Kidrič "Lukavac Objekt TLM Ražine pri Sibeniku Za solidarnostno združevanje sredstev Sredstva, ki jih združujejo delavci za svoje skupne potrebe, bi se morala stekati v samouprav- ne interesne skupnosti tistih občin, kjer imajo delavci bivališča, ne glede na to v kateri občini delajo. To načelno določilo je v glavnem že uvelja- vljeno na področju družbenih dejavnosti, kjer se stekajo sredstva za SIS po takoimenovanem domicilnem principu. Na področju infrastruktur- nih dejavnosti in nekaterih drugih oblik porabe pa je doslej skorej v celoti veljalo delovno mesto kot načelo pri združevanju teh sredstev. Za naše območje so to predvsem pomembni viri sredstev SIS za komunalne dejavnosti, cestnih skupnosti, skladov za ljudsko obrambo itd. Na območju podravskih občin je med razvito občino moč steti edino prejšnjo občino Maribor, na njenem območju od 1. aprila dalje deluje 6 občin, ostale 4 občme pa so v celoti ali vsaj delno med manj razvitimi. Prav to je spodbudilo svet podravskih občin, da so imenovali posebno delo- vno skupino, sestavljeno iz predstavnikov občin Lenart in Ormož, ki sta v celoti med manj razvitimi v SRS. Ta skupina je pripravila gradivo »Pobuda za solidarnostno zdruzevanje oziroma prelivanje sredstev podravskih občin na področju dela infrastrukturnih dejavnosti«. O tem gradivu bo razpravljal svet skupnosti Eodravskih občin, ki se bo sestal 28. maja pri enartu. Delovna skupina meni. da bi lahko na področju komunalnega gospodarstva in SLO uveljavili združevanje sredstev že v okviru podrav- ske regije. Predlagajo, da bi zaenkrat poskušali uveljaviti prelivanje sredstev le za skupno komu- nalno rabo. ne pa tudi za investicije, saj se ta 'sredstva v ^sameznih občinah zdruzujejo precg neenotno. Za sofinanciranje SLO pa so upoštevan prispevek iz dohodka. Predlagajo, da bi z združevanjem že začeli z letom 1981. kar pomeni, da bi opravili poračun za nazaj. V bodoče pa bi se naj v vsakem tekočem letu prispevki prelivali v obliki akontacij, ob zaključ- nem računu pa bi se opravil poračun. V predlogu izhajajo iz števila zaposlenih, ki se dnevno vozijo na delo v občino Maribor. Pri tem izhajajo iz statističnih podatkov za leto 1976. upajo pa. da bodo že letos znani podatki iz popisa prebi- valstva v lanskem letu. Po teh podatkih se dnevno vozi na delo v Mari- bor: iz občine Lenart 1.248 delavcev, iz občine Ormož 833. iz občine Ptuj 1.886 in iz občine Slov. Bistrica 1.681 delavcev, skupaj torej iz vseh štirih občin 5.648 delavcev, ali 6,15 odstotka vseh zapo- slenih na območju občine Maribor. Temu ustrezen odstotek bi naj občina Maribor tudi solidarnostno prelivala v posamezne občine in to od sredstev, ki jih po prispevni stopnji zberejo v občini Maribor. Komisija je pripravila dve različici predloga metode za izračun sredstev, ki bi se na podlagi števila delavcev, ki se dnevno vozijo na delo v Maribor, prelivala v posamezne občine, vendar v končni številki ni bistvene razlike. Po tem predlogu bi naj občina Maribor, oziroma nove občine, v petih letih prelila za komunalne samoupravne interesne skupnosti: Lenart 8.432.000 din, Ormož 5.628.000 din. Ptuj 12.739 000 din in Slov. Bistrica 11.354.000 din. Za sofinanciranje SLO pa bi se naj v petih letih prelilo v posamezne občine: Lenart 1.414.000 din, Ormož 943.000 din. Ptuj 2.135.000 din in Slov. Bistrica 1.903.000 din. To so le približne številke po izračunih sedaj znanih podatkov, ki bodo služile za načelne opredelitve v svetu skupnosti podravskih občin. Ce bo svet to sprejel, bodo pristopili k oblikovanju ustreznih samoupravnih aktov. O teh vprašanjih je na zadnji seji razpravljalo tudi predsedstvo OK SZDL. ki je dalo politično podporo prizadevanjem za solidarnostno združe- vanje oziroma prelivanje sredstev v podravskih občinah na področju komunalnih dejavnosti in za SLO. Nadaljevati pa je treba še z aktivnostmi za solidarnostno prelivanje sredstev za občinske skupnosti za ceste in za pospeševanje pridelave hrime v Podravju. Člani predsedstva OK SZDL Ptuj so bili tudi mnenja, da v primeru, če z dogovarjanjem o solidarnostnem prelivanju sredstev ne "bi uspeli, naj bi delegati skupščine SRS iz manj razvitih občin dali pobudo za dopolnitev zakonodaje za to področje, ki bi bila v tem, da bi za infrastrukturne in podobne dejavnosti, kjer se sredstva združujejo v ooliki prispevka iz dohodka, sredstva združevala fK) domicilnem principu in ne po sedežnem kot doslej. To pomeni, da bi sredstva dobivale tiste SIS v obanah. kjer delavci stanujejo, ne pa samo tiste, kjer delavci delajo. KS VIDEM PRED ČETRTIM PRAZNIKOM v krajevni skupnosti Videm se že intenzivno pripravljajo na akti- vnosti ob 4. krajevnem prazniku. Praznik krajevne skupnosti slavijo vsako leto 3. junija, prireditve v počastitev praznika pa trajajo ves teden. Letos bo začetek prireditev v nedeijo, 30. maja, ko bo na sporedu turnir v malem nogometu, srečanje ostarelih krajanov ter igra gledališke skupine osnovne šole Videm. Skozi teden se bo zvrstila cela vrsta kulturnih in športnih prireditev ter vaje gasilcev, zaključek praznovanja pa bo v nedeho 6. junija s slavnostno sejo, prikazom kmetijstva nekoč m danes in veliko zaoavno prireditvijo. Aktivnosti ob krajevnem prazniku se vsako leto udeleži veliko število krajanov, vsi dosedanji prazniki so bili zelo uy)ešni. Gotovo bo tako tudi letos, koje nosilec aktivnosti vaška skupnost Pobrežje z izredno aktivnimi in požrtvovalnimi člani mladinske organizacije na čelu. JE tCDNIK - 27. maj 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 TITO V MISLIH, BESEDAH IN DELU iCumrovec je zelo znana vas. I^ljub temu. da šteje komaj tristo prebivalcev, je zapisana na sle- lernem zemljevidu naše domovi- ne. V njej je 7. nuija leta 1892 privekal na svet deček z imenom Josip Broz, najmlajši od sedmih otrok v številni družini Franja in Marije Broz. Bil je deček kot vsi drugi- Kljub revnemu življenju v Brozovi hiši ni manjkalo smeha, fvia. žalost pa tudi smeh ni bil zdravilo za lakoto. Otroci so večkrat izkoristili priložnost, da so prosili za kruh, če je bil kdo na obisku. Mati je seveda odrezala vsakemu kos. kljub temu, daje v skrinji ostal le majhen košček. Otroci so vedeli, da^bodo potem kaznovani, pa kaj, ko je bila lakota močnejša. Jože, tako so mu pravili domači, je zelo spo- štoval mater, saj je bila ponosna ženska, ki ni nikoli tožila in pravila, kako hudo ji je. Posebno pozimi je bilo zelo hudo, saj jim je zmanjkalo moke že na polovi- ci. in so se morali preživljati s samim fižolom in krompirjem, pa še s tem je šlo zelo na tesno. Vsi so komaj čakali pomladi, da si spet nekoliko opomorejo. Jože je bil ljubljenček deda Martina Javorška v Podsredi. Ta je z veseljem opazoval njegove prisrčne domislice. Ko je bil star štiri leta, ga je ded za nekaj časa odpeljal k sebi. vendar se mu je to bivanje zavleklo za štiri leta, do tedaj, ko je moral prvič prestopiti šolski prag. Vrnil se je nazaj v Kumrovec. S pričetkom šole pa so se začele njegove prve resne težave, saj ni razumel popolnoma ničesar, kar je govo- ril učitelj. Kljub temu, da je bil marljiv in se je rad učil, pa se v enem letu ni mogel naučiti hrvatskega jezika in je razred ponavljal. Težko se je bilo učiti, pri tem pa paziti na krave, ki so tako rade zahajale na sosedovo deteljo. Kot vsak deček je bil tudi Jože poln vragolij. Pozimi mu mati ni pustila obuti čevljev, ker bi jih raztrgal, toda njega so preveč mikali otroški kriki, ki jih je slišal od zunaj, zato si je bose noge zamotal v cunje in jo jadrno pobrisal skozi okno. Na sestrini poroki, pa je sestrin venec obesil u staro kurnico in tudi tu ni manjkalo smeha. Ker je bilo v družini veliko otrok, je moral Jože že s trinajsti- mi leti od doma. Najprej je šel v Podsredo k stricu, ki je bil velik skopuh. Tu ni zaslužil niti za dobre škornje, zato se je odločil, da se vrne. Doma mu je sorodnik Juraj priporočil, da gre za gostil- niškega vajenca v Sisku. To delo je bilo mnogo napornejše, kot mu je natvezil Juraj. Jože je tudi ta poklic opustil in se pri mojstru Nikoli Karasu izučil za ključav- ničarja, 24. novembra 1907. Ta- krat je začel tudi prvič brati politične časopise. 2. novembra 1910 je končal prakso. Poiskal si je delo v Zagrebu in se vključil v social-demokratsko stranko. Večkrat je zamenjal poklic in bil tudi velikokrat zaprt zaradi ile- galnega delovanja. Začela seje 1. svetovna vojna in tudi Tito je moral v vojsko. Kljub temu, da so jih zelo mučili, pa mladega in odpornega Tita niso mogli zlomi- ti. V 1. svetovni vojni si je Tito pridobil veliko izkušenj in čeprav mu tedanja vlada ni bila naklo- njena. je morala priznati, da je zelo iznajdljiv in pogumen mož. Tudi 1. svetovne vojne je bilo konec. Tito je obiskal svoj rojstni kraj, kjer je izvedel, da mu je umrla mati. Zelo plodno je na političnem področju bilo njegovo obdobje med vojnama. Bil je izvoljen za generalnega sekretarja CK KPJ. To je bilo takrat njegovo najpo- membnejše delo. V začetku 2. svetovne vojne je začel zbirati ljudi proti fašizmu. Ime Tito je poznala že cela Jugoslavija, vendar niso vedeli, kdo se skriva za tem imenom. Najbolj so si zato mučili glave gestapovci, ki so na vsak način hoteli dobiti Tita. Izvedeli so, da se bodo Tito in drugo vodstvo zadrževali v Drvarju, 25. maja. Bili so prepričani, daje to njegov rojstni dan. Pripravili so desant na Drvar. Okupator je mučil ljudi, jih streljal, a niti eden ni trenil z očesom proti kraju, kjer se je zadrževalo vodstvo. Branil- cem Drvarja je prihitela na pomoč 6. divizija. Tudi mladi in še neizučeni oficirji so prihiteli na pomoč. Prav vsak, ki je v Drvarju nosil orožje, gaje posku- sil braniti. Okupatorju so se načrti izjalovili. Tito je po tej bitki tudi sam želel, da se ta dan praznuje za njegov rojstni dan in hkrati dan mladosti. Partizane je vodil tudi čez druge zasede in ovire, spravljal na tisoče ranjencev na varno. K njemu so se zatekali, da jim je dajal navodila in tako je tov. Tito z zanesljivo roko prikrmaril ladjo revolucije v pristan. Bil je odklikovan z najvišjim nazivom, ki ga lahko doseže človek; dobil je naziv MARŠAL. Po vojni je bil spet on tisti, ki je spodbujal k prijateljstvu in miru med narodi. Njegovo ime pozna ves svet. 16. maja 1977 je skupšči- na sprejela sklep, da Titu podeli že v tretjič red narodnega heroja. Tito je kot predsednik doživljal najlepše sprejeme v tujih drža- vah. Da bi tudi mi dokazali Titu, koliko nam pomeni, da ga spo- štujemo, da ga ljubimo, smo mu za 25. maj pripravljali proslave. Sprejemal je štafeto v znak ljubezni, s štafeto je sprejel pozdrave milijonov ljudi. Toda 4. maja 1980 niso poma- gali Titu ne pozdravi, ne ljube- zen, izgubili smo ga. Izgubili smo velikana, svobodomisleca, borca za pravice in mir. Naši obrazi so onemali, naša srca je prekrila tančica megle, krčila so se ob misli, da smo ga izgubili, da smo izgubili najboljšega voditelja vseh časov. Noben voditelj tujih držav se ni tako boril za pravice in mir kot Tito. Besede so bile premalo, da bi povedale vse, kar smo čutili, odgovarjale so le oči, ki so se polnile s solzami. Vse je jokalo, celo nebo. Toda Tito nam je zapustil svoje misli, besede in dejanja. Govoril nam je: »Učite se, učite se in še enkrat učite se!« To smo mu pionirji tudi obljubili zato moramo graditi pot naprej. Karmen Vtič, 7/b, OŠ Spolenjak, Ptuj TITO Pred dvema letoma je umrl tovariš Tito. Med vojno seje boril za svobodo. Nemci .so ga hoteli najti na vse načine. Vesel sem, da se jim takrat ta želja ni uresničila. Če bi ga bili ubili, jaz in vsi Jugoslovani ne bi uživali in ustvarjali v tej lepi in svobodni domovini. Večkrat sem poslušal govore tov. Tita. Lepo je znal pripovedovati odraslim in otrokom. Vedno je bil nasmejan. Ponosen sem bil, ko je obiskoval mnoge dežele. Povsod so ga imeli radi, tudi jaz ga imam rad. 4. maja so zatulile sirene. Z enominutnim molkom sem se poklonil njegovemu spominu. Zame bo ostal vsak 4. maj najbolj žalosten dan v letu. Pridno se bom učil in s tem izpolnil Titovo željo. Janko Petrovič, 2/c, OŠ Franc Osojnik, Ptuj Obljubljamo... Danes posiajamo mladinci in stopamo v novo življenjsko obdobje, prisegamo, z vsem srcem prisegamo, novinci, da segla ho Titova misel v nas še globlje. Pomagidi bomo. pomagali vsem. ki na svetu trpijo še nasilje! Pomagali tistim, ki ne vejo nič o tem, da je na svetu svobode okrilje. Hranili bomo, branili svobodo, priborjeno v vojni, krvjo, a tudi drugi rodovi pozabili ne bodo nikoli, nikoli več na njo. Ljubili bomo. ljubili Tita. ljubili v.?«« ljudi, prav nikoli ne bomo pozabili, da Tito v nas živi! Danes postajamo mladinci in stopamo v novo življenjsko obdobje, obljubljamo, z vsem srcem obljubljamo, novinci, da segla bo Titova misel v nas še globlje! Janja Pičerko, 7Jc, OŠ Markovci Po Titovi poti - smelo naprej! Pod tem nazivom so v petek, 21. maja v Zetalah izvedli zelo zanimivo in prijetno vsakoletno prireditev, ki jo namenjajo Dnevu mladosti in rojst- nemu dnevu tovariša Tita. Letošnja prireditev je bila že šestnajsta po vrsti. V uvodu prireditve je zbranim krajanom in gostom, obisk je bil precej- šen, govoril predsednik OO ZSMS Jože Krivec. Sledil je program, ki so ga izvajali učenci osnovne šole in člani osnovne organizacije mladih. Tako smo poslušali pesmi in recitacije ter spremljali nastop folklorne skupine. Za tem so dosedanje pionirje sprejeli v vrste Zveze socialistične mladine Slovenije. Sledil je vrhunec večerne prireditve — baklada s kresovanjem. Učenci osnovne šole so pri urah tehnične vzgoje izdelali 90 bakel, ki so jih po končanem kulturnem programu v sprevodu prinesli na prireditveni pro- stor. Z njimi so simbolično počastitili 90-letnico rojstva tovariša Tita. Z baklami so prižgali veličastni kres, piramido iz lesa, visoko prek 8 metrov. Tudi kres so pripravili učenci osnovne šole, dela pa je bilo za kar 14 dni. Tako so petkovo prireditev sklenili s kresovanjem in rajanjem. Proslava s kresovanjem in baklado je največja vsakoletna prireditevv tej haloški krajevni skupnosti i'n je rezultat skupnega dela društev, organi- zacij in osnovne Sole. v zetalah se namreč uctiro zavedlo, da so le s sKup- nimi močmi lahko uspešni. To dokazujejo tudi s tako uspelimi prireditvami kot je bila v petek. Tekst in foto: 1. kotar Po športnih tekmovanjih so prireditev začeli s kulturnim programom Kres so prižgali z 90 baklami Povečati predkongresno aktivnost Prve razprave pred 11. kongre- som slovenske mladine so že pričele. Vso gradivo je objavljeno v reviji MLAPINA. kot priloga in sicer kot AZ INFORMACIJE. PRIZMA in MLADA POTA. Revija Mladina je v sodelovanju z republiško konferenco ZSMS razširila akcijo MLADINO v vsako 00 ZSMS v osnovni šoli. v krajevni skupnosti, združenem delu in povsod, kjer so 00 ZSMS ustanovljene. Zadnje čase prihaja precej kritike do RK ZSMS. da nekate- re OO ZSMS nočejo sprejemati mladinskega glasila MLADINA, čeprav je v teh prilogah objavlje- no gradivo s sej RTC ZSMS. z javnih razprav in posvetov. Obja- vljeno je sKoraj vse predkongres- no gradivo, zato pozivam pred- sednike OO ZSMS iz KS. ZD in društev ter mentorje v osnovnih šolah, da revije Mladina ne vračajo. Moram povdariti še to, da ni dovolj Mladino samo prejeti, treba jo je tudi prebrati. Skoraj na vsakem posvetu opozarjamo mlade, naj J^e lotijo študija prilog v Mladini. Zal to v veliki meri še ni zaživelo. Za študij tega gradi- va so zadolženi člani za informi- ranje in propagando, ki morajo delovati J