KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI Vinko Ošlak KAM KAŽE NAROD?1 Avför v četrtem in Šestem poglavju filozofskega eseja Narava ■ kultura - narod, iz katerega objavljamo odlomka razmišlja o univerzalni ravni narodnega občestva /. narodne ravni in narodnega jezika potegne vzporednico k človeštvu, Opozarja na nevarnost kulture in narodnosti, ki se vrtita sami okoli sebe, kar vodi >* maliko-vanje in preganjanje drugih. Slovenski narod in slovenski jezik bosta živela in rastla tako dölgo, dokler bo ta narod v tem jeziku samemu sebi kazal v smer univerzalnega in popolnoma naravnega človeka - in doklei bo drugim prinašal in izpovedoval nekaj, kar lahko prinesejo in izpovedo samo Slovenci Življenja tega rodu v tej lastnosti, ki mu pravimo slovenstvo, in v tem izrazu, ki mu pravimo slovenščina, ne bo mogoče z ničemer podaljšati, ko bo zmanjkalo darov poslanstva in zgodb in sporočil, ki naj jih prinaša ta rod in pripoveduje ta jezik. Opozarja na nujnost združitve pripadnosti svojemu narodu s svetovljanstvom. Ne na seštevek enega in drugega. ampak na njuno zlitje, če hočemo, da se Slovenci kot narod jezikovno, politično m kulturno ohranimo. Rekli smo. da narava kaže na duha, da je resnična narava narave pravzaprav duh sam. In rekli -ano, da se do lega jedra in bistva narave ui mogoče dokopati neposredno v naročju narave same, temveč Šele i/ oddaljenosti, ki nam jo daje kultura. Ko uapneino lok bivanja tako nitjčiio. da s tetivo dosežemo črto kulture, pristne kulture kajpada in ne s pek takla, s katerim izsiljujemo državne in zasebne kulturne sklade, si naberemo energijo, s katero lahko prebijemo naličje naravnega in prodremoy to. kar je za tem naličjem. v duhov no bistvo narave. Tako kultura kaže na naravi j in "obstreljuje" naravo, da je mogoče prodreti v njeno notranjo resnico. Kaj Ima vse to <> pravil i z narodom? Zakaj je iu< >goče imenovati narod v istem mahu z naravo in kulturo?Je to še en prst. ki kam kaže? C.e kaže. kam in s kakšnim namenom? Komu kaže? kaj hoče z njim stori® Kirnham, denimo. si še niso belili glave s tem, da bi utegnili biti narod. Deležnika "natus š^ niso izpeljali v samostalnik "natio" Bili so preprosto "popolus romani is" (rimsko ljudstvo) in ne natio r< ima na" (rimski narod), pa čeprav je njihova država i jbsegala ozemlja in prebivalstva tolikerih jezikov, kultur, ver in običajev, da bi bil tudi sodobni izraz "nacija" v kakšnem ameriškem smislu za v se to preozka opredelitev Narod v sodobnem to se pravi v Montesquieu jevem ali pa v Herde rje v eni oziroma Fichtejevem smislu - je razmeroma pozna domislica. Od srednjega veka naprej je ta beseda najprej pomenila šniidentovske in stant>vske združbe, ki so zbirale pripadnike raznih rodov in jezikov. Tako tudi izraz "Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti" (Das heilige römische Réich (ler deutscheu Natioti) nikakor ni pomenil nemškega naroda v današnjem pomenu te besede, temv eč plemiški slan. ki je bil nosilec te države in so iz njega prihajali cesarji A prav tako je zgodovinska neresnica.eesrednjeveško Karan-lanijo predstavljamo kol prvo državo slovenskega naroda Karantanija je obstajala v srečnem časa srednjeveškega univerzalizma, ki je počiv al na univerzalnosti krščanske v ere m katoliške Cerkve. Tako nemščina kakoi Uidi slovenščina sta bila ljudska (vulgarna!) in zasebna jezika prebivalcev te države, medtem ko je bil jezik državne administracije, ko je do nje prišlo, univerzalna latinščina. In dokler je v kaki državi kot administrativni, šolski, znanstveni in kajpada cerkveni jezik vladala nevtralna latinščina, jeziki posameznih ljudstev (etnij) med seboj niso bili v konkurenčnem razmerju in tak< > človeka tedaj tudi niso sodili po jeziku. Tedanji človek je bil prikrajšan za eno najbolj temnih Iwbarstev našega Časa ko je pripadnost k izbrani jezikovni skupini najpomembnejša kvalifikacija posameznika in skupine ()d leta IKK7 si sicer skupina upajočih ( njihov začetnik, dr Ludvik Lazar /amenhof, se je pod svojo prvo knjižico iega podjetja podpisal kol "dr. Esperanto kar pomeni toliko kol dr. 1 Ipajoči >. ki šteje p< > vsem svet vi danes ubogi milijon, največ morda In milijone somišljenikov, prizadeva za vse človeštvo obnoviti stanje univerzalnega sožitja, kakršnega |e za tisoč let v Evropi svoj čas ustvarilo krščanstvo s svojim uní verzaliiim jezikom latinščino. A dokler ima toliko ljudi, še posebej (»hlastnih ljudi, več veselja z rezanjem jezikov zaradi drugačnega jezika, kakor pa s prizadevanjem zli razumen in pošten jezikovni sporazum, tudi Zamenhofbvi upajoči (es pera nt isti) ne morejo upati na kaj drugega, kakor na lastno, komaj izpolnljivo upanje Kateremu od pojavov, ki smo jih obravnavali v prvem delu lega spisa, bi ustrezalo to, k:ir danes razumemo pod besedo "narod" ali "nacija"? Naravi, kulturi, duhu (nadnaravi)? Ce bi hit narod samo to, kar pomenilo sestavine te besede (na-roditi-se); potem bi s to besedo označevali nekaj naravnega. neodvisnega od človekove volje in zavesti Ker pa ne govorimo o "božjem narodu" ali o božjih narodih". temveč ves čl i s le o "božjem ljudstvu" - ko celo Izraelu ne pravimo "izv oljeni narod", temveč izvoljeno ljudstvo", smemo morda sklepati, da tudi duh in nadnaravno nista l<>. čemur bi sodoben pomen naroda najl"K>ij ustrezál. Bolj ko o zadevi premiš-Ijami>, bolj se nam zdi da se kategorija naroda giblje nekaki, na isii višini kakor kategorija kulture Kakor nas kultura, ki jo prebudi v nas duh. najprej odtrga od narave, tla nam jo iz te razdalje potem toliko lažje pokaže in nazadnje omogoči našo duhovno vrnitev k naravi, v kateri prepoznamo in soza živimo duha samega, ki je prava narava narave - tako nas morda narodni čut, ki ga v nas prehudi isti duh. ki je spregovoril po kulturi, najprej odtrga od naših naravnih sorodstvenih in rodovnih vezi. tla bi nam s tako ustvarjene razdalje lažje odprl oči za našo pravo in polno naravo, ki je širša od rodovnosti, starejša in perspektivnejša od rodovnega mita Ko tako drugič, poslani s kvalifikacijo 1 OiHumka iz neohjarljiiiiegd eseja ■ iiashiami *Na rara - hu!tura - mm nI . (,'elorev / Wv 34 GLASNIK SED 36/1996, št. A KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI kulture in z značilnostjo naroda, prihajamo k svojemu rodu in sv« iji družini, kosetakozdistaneekultiviranega narodnjaka nagnemo nad lastno zjbel, v njej ne gledam'1 več družinsko iti rodovno bitje, temveč človeka v njegovi najširši in hkrati najgloblji umeščenosti. V zibeli ali v jaslih le/i - čeprav še brez kulture in narodne zavesti - eden izmed "božjega ljudstva . eden izmeti "božjih otrok" - svetovljan. l'udi tu |e tako kakor pri razmerju med naravo in kulturo: kakor narave same tudi naravnega in hkrati najuniverzal-nejšega človeka ni mogoče videti neposredno, Nanj pokaže s kulturo kvalificirana narodnost. Smisel narodnosti je torej: odpirati < >či z.i <»lx'ečk>veško, za prvinsko človeško, za božje otroštvo in za božjo ljudskost človeškega' Pomen in namen naroda je da nas za toliko oddalji od našega družinskega in rodovnega okolja, da lahko začnemo gledali nanj z. višjega zirt išča in da v njem prepoznamo univerzalno raven in nazadnje raven duha samega. Ko skušamo oblikov atid'»cela narav nega človeka in takemu človeku usirezuo skupnost, ki je človeštvo, potrebujemo za to opravilo prav iste lastnosti in veščine, ki smo si jih pridobili, ko siiib sestav Ijali vsak svoj narod Ko sm< > sestavljali narod, smo moiali - če pomislim na slovenski narod - požreti in preseči marsikateri > nevšečnost ali nelagodnost, ki jo čutimo med seboj kot Ši a j er Čl, Kranjci, Korošci ipd Morali smo se naučiti pozabljati razlike, ki jih ustvarjajo naravne človeške skupn< >sti in poiskati tiste stvari, ki so nam kljub temu skupne m na podlagi katerih lit lik' > sestavljamo prvo umetno se pravi narodno občestvi>. In ko smo oblikovali skupen nacionalni jezik za knjižnd rabo, smo se vsi morali znati odreci vrsti posebnosti in sprejeti rešitve, ki so se nam dolgo časa zdele izumetničene in celo tuje Taki» je sestav ljanje naroda In obli kovanje nacionalnega knjižnega jezika postalo nezamenljiva šola za sestavljanje človeštva m za oblikovanje ter spre je manje skupnega občečloveškegu jezika Na vprašanje, ali ne bi bilo mogoče nan »dne ravni in narodnega jezika kar preskočiti in takoj misliti na človeštvo in na skupni jezik človeštva, saj In nam to prihranilo ogromno časa, energij, pa tudi sporov vojn in grozovitosti, ki spremljalo vso našo zgodovino, ni m<>g< iče odgovi 'riti z. absolutno jasnostj<». tokrat je to zmogel A koliko je .Sokratov med mrtvimi in živimi? in naj tudi premore svet nekaj deset ali celo nekaj tisoče v Sokratov, kar je sicer Strašno malo verjetno, za vse druge, ki niso Si ikratl, vendar ostane samo pot, kakor smo jo pokazali: pot postopnega sestavljanja vedno višje ravni v siiieri univerzalnega člov eka - dokler z najvišje, hkrati tudi najbolj umetne ravni, ravni univerzalnega čl<»ve.Štva. ne uzremo in dosežemo docela naravnega človeka. Naravnega ne v ec pci danosti, kakršen je divjak* tudi ne po genialni izied nostij kakršen je hil Sokrat, temveč po velikem skupnem v sečlovfskem prizadevanju in spoznavanju, ki mu je pomeni 'ma in neizogibna postaja prav narodnost in njeno knjižno jezikovno izrazilo Kakor kultura pa se lahko - in vse prelahko - spridi tudi narodnost. Namesto da bi dvigala pripadnike naravnih rodovnih skupin na višjo solidarnostno raven naroda in |iin od lam c »dpirala oči za naravno in nadnaravno ljudski ist v človeku. se začne v rteti okoli same sebe, se začne ukvarjali sama s seboj kaki >r pokvarjen želodec ■ in privezuje človeka nase in Zgolj nase, tja tki najbolj ost utlnili^blik uia liki jvanja 111 najbolj krutih oblik preganjanja drugih Kakor začne kultura, ki ne ve. kdo jo je spodbudil in navdihnil in na kaj naj kaže. risati načrte za nori projekt satrio-Štmilnega stroja, začno tudi inženirji naroda, ki pozabi, kdo ga je poklical po imenu in rta kaj naj kaže, za kaj naj odpira oči. gladiti vse tlražji in vse zaplctenejši perpetuum mobile, katerega edina učinkovitost je, da grabi tiste, ki ga sestav ljajo m ki mu strežejo, v svoja nora in nepregledna zobata kolesa. Narodnost, ki pozabi, na kaj mora kazati, za kaj mora odpirati oči. se začne vesti kakor želodec, ki bi začel prebavi jati samega sebe. Tako narodi ne umirajo, ker bi jih premagali sov ražniki, temveč ker so nehali kazati na božje otroštv o in na božjo ljudskost slehernega človeka Narod, ki kaže samo še na sebe samega, je kakor larpurlartizem v umetnosti, je kakor podžiga nje kon/uma v gospodarstvu, je kakor lieemer sivo, pobožniakarsivn in moralizem v etiki. Kakor je cilj kulture šele prav odpreti človeku oči za naravo, ga vrniti k naravi s tako odprtimi očmi in srcem, da v njenem jedru uzre pravo naravo narave, ki je nad narava, ki je duh -taki) je cilj narodnosti odpreti čl<»veku oči za njegovo naravno mesto v razponu od domačih jasli do kozmosa, od družine do v sega človeštva v njegovi prostorski in časovni razsežnosti, v katerem bo nazaduje prepoznal svoje duhovno poreklo in usmerjenost. Mar potem nimajo prav vsi ii. v se bolj številni v se glasnejši in vse bolj jezni, skrbniki in v aiuhi naroda, narodov e kulture m jezika, ki nas op'»zarjajo. kako je vse to vedno bolj ogroženo? Naj jim zamerimo, ko nam grozijo celo z. ostrimi zakoni in ne manj ostrimi kaznimi, kadar s svojo kulturno ali jezikovno malomarnostjo njihov strah potrjujemo? V spomin mi prihaja davna izjava ameriškega sociologa avstrijskega porekla Petra Bergerja. ki je na v prašanje nov inarja. s čili i se trenutno znanstveno ukvarja, tla mu uspeva tako jasno razložiti aktualne politične in socialne premike in dogajanja, odgt »v '< »ril. tla preučuje zgodovino propadania rim skega imperija Kolikor razume propadanje Rima, toliko razume tudi ogroženost m propadanje sodobnih družbenih in političnih sestavov Rim se ni zrušil zaradi germanskih, slovanskih in drugih l¡ud siev, ki so pritiskale na njegove zidove, temveč prav zaradi teh zidov Ko je nehal verjeti v svoje poslanstvo, ko je ' bar barom" nehal prinašali zaki >n in mir in je skušal samo šeol»zi dati in z vsemi sredstvi za van >vat i pridobljeno in p ribo je vano, je začel razpadati v samem sebi, svojim nasprotnikom pa je prav s postavljanjem obrambnih zidov poslal vabilo naj naski icijo obzidja... Propad Rima nas lahko, kakor sociologa Bergerja. pouči še o nečem: za državo, ki ji ni bilo ertiake in ki ji nikoli več ne bo enake, nihče ni potočil solze In za tem jezikom, ki je bil še več kakor država, v kateri so ga govorili, ne žaluje prav tako nihče razen es p e ra ntisto v, ki edini izkustveno vedo. kaj pomeni imeti skupni jezik. Celo profesorji latinščine tega jezika v glavnem ne pogrešajo, saj ga nikoli niso uporabljati za sporazumevanje, temveč zgolj za jezikovno in humanistično gimnastiko. žalujejo pa, kolikor žalujejo, za izgubljenimi profesorskimi službami. . Če se je tako zgodilo / najimenitnejšo državo v člpveški Zgodovini, če se je tako zgodilo najbolj urejenemu in pogumnemu ljudstvu, če se je tako zgodilo poleg grščine najimenitnejšemu jeziku zakaj bi bilo dogajanje, ki mu za nazaj prav imo "zgodovina prizanesljivejše do republike Slov enije, di »venskega naroda in slovenskega knjižnega jezika? niti narava niti zg< idoviua a mislim, tla Še manj onstrartstvo. nočejo ali ne morejo [»odpisati zagotovila, da bo slovenski na roti s svojo državo in s svojim jezikom dočakal dan poslednje sodbe, Takega zagotov ila ne more dobiti nili za tisoč, tuli za sto. uiti za deset let naprej Pdino zagotovilo; ki je ¡iti priči na voljo, je to, tla tudi za Slovenci in za slovenskim jezikom ne bo jokalo več ljudi, kakor jih vidimo in slišimo jokati za GLASNIK SED 36/1 99Ó, št. 4 31 KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI Rimom in latinščino! Skratka jokal ne ho nihče, razen mogoče.*, sper,esperantistov. katerih cilj ni k-uveljavljanje skupnega jezika /a ves svet. temveč tudi ohranjanje in lilerariziranje čim večjega števila obstoječih jezikov, tako tudi slovenščine... Kakor Rimljanov, mdi Slovencev ne bodo ugonobili I h valje. Italijani. Nemci. Madžari ali angleško govoreči, ki so trenutno največja moč sveta Vsi li imajo nad Slovenci in slovenstvom, nad slovenskim jezikom in njegovo izrazno zmogljivostjo natanko toliko moči, kolikor jim je Slovenci sami izročajo. Slovenski narod in slovenski jezik bosta živela in rasti.i tako dolgo, dokler bo ta narod v tem jeziku samemu sebi kazal v smer univerzalnega in popolnoma naravnega človeka in dokler bo drugim prinašal in izpovedoval nekaj, kar lahko prinesejo in izpovedo samo Slovenci Danes ni mogoče reči. ali se je ta misija končala že s Cankarjem ali morda s Kot bi kom ah se mogoče izteka z Rebulo — ali pa ima še za nekaj ali celo veliko rodov in njihovih jezikovnih glasnikov snovi in sporočila: Resnica pa je, da življenja tega rodu v lej lastnosti; ki mu pravimo slovenstvo, iu v tem izrazu, ki mu pravimo ■-lov enščina. ne bo mogoče z ničcmei podaljšati, ko bo zmanjkalo darov poslanstva in zgodb in sporočil, ki naj jih prinaša t li rod in pripoveduje ta jezik. Graditi obrambne zidove okoli slovenstva in slovenskega jezika je torej tako malo smiselno, kakor je bilo nesmiselno Markovo poslušanje, tla bi zakrpal obzidja rimske države, skozi katera so se že stekala ljudstva, ki bodo Rim razdejala, ker v njegovih kamnih, njegovem zlatu in njegovem vonju po moralni irohnohi ne bodo našla ničesar zase Nihče ali skoraj nihče ne ho ostal Slovenec samo zato, ker bi mu kdo žugal, da so vse druge izbire ničvredne: nihče alt skoraj nihče ne bo vztrajal pri slovenščini samo zato. ker mu bo kdo žugal da bo sicer veljal za odpadnika. Naroda, narodove kulture in narodnega jezika ni mogoče braniti in utijevati z moralnim apelom in moralnim pritiskom. Nasprotno, prav to dvoje veliko bolj zrahlja kamne narodne stavbe kakor pa še tako malomarna brezbrižnost. Kakor za posameznega človeka vetlio, tla svojega življenja ne plemeniti in ne podaljšuje, če se z vsemi močmi ukvarja sami ) z vprašanjem, kako hi preprečil sv<>je staranje in nazad nje svojo smrt, da pa utegne to življenje v resnici trajati dalj in biti srečnejše in lepše, če se tak človek ukvarja zgolj s težo v sakega dneva posebej, kakor mu je svetoval Kristus, tako se ji' pametno tudi na ravni skupnosti sprijazniti z dejstvom, da je tudi nar< >dorO in jeziki an dan čas in ne večnost. "Ce so jeziki. pravi apostol PaVel, "bodo prešli..." I util v slovenskem prev odu te razumne knjige slovenščina ni izvzeta! Svojemu narodu in svojemu narodnemu jeziku bo tako še najprijaznejši in najkoristnejši listi, ki se ne bo toliko gnal za tem, tla bi obojemu vnedogled podaljševal življenje, temveč bo p< jsktišal v času. k< > oboje Še živi. s love ns t vi > in slov enščina. ti dve posodi uporabiti za hranjenje, prenašanje iu naliva nje olja v juirovskem pomenu le besede. Jeziku m mogoče storiti večje sile in škode, kakoi če naredimo iz njega dolžnost, čeprav smo mu zlu isali sporočik >. In narodu ni mogoče bolj učinkovito prižgati preti smrtne sveče kakor s tem, če ga skušamo ohranjati z očitanji otl-padništva, čeprav ne kaže na nič zunaj sebe m zre samo še v samega sebe, kakor holno oko, ki bi videlo lastno zenico, ne pa sveta, za katerega je ustvarjeno. Kakor v zadevah etike, kjer velja nasvet, tla zase najbolje poskrbimo, če skušamo skrbeli za druge in lajšati njihova bremena. tako IxMudi v zadevi naroda njegove kulture in jezika. Slovenstv a ne bomo krepili tako; da bomo skušali bolestno sloveniziiali vse. od triglavskega kamenja do jadranske slane vode. Slovenstvo bomo najbolj utrjevali tako. tla b<>mo razvijali sočutje in vživljanje v težave drugih narodov in ljudstev Nihče ni tako krepil nemštva kakor Herder, ki |e opazil slovanske narode in svojim rojakom odpiral oči za njihove kulture in jezike. Nihče ni bil večji Rimljan kakor Gvid. ki je v 1'ontu izjavil "flic, harkaros sum... " ko ni razumet svojih novih sosedov v izgnanstvu. Nihče ni zlepa toliko dal slovenstvu kakor Baraga, ko je pisal očipvejsko sli >v nivo in si delal skrbi z indijanskimi jeziki. Ali Miklošič, ki je napisal prvo al bansko slovnico in ki se je tudi med prvimi v- 1 v ropi resno ukvarjal z romskim jezikom romanes Vsaj kristjanom ne bi smela biti tuja misel, tla velja isti duh dobrote in ljubezni za razmerja med osebami in za razmerja med skupinami in med narodi. Koliko pripadnikov Šteje moj naroči? Koliko je pravih koz monolitov, ki so to prav zaradi lega. ker se ob vsem svojem globalizmu in univerzalizmu spominjajo tudi svoje poli, se pravi svojih bližnjih in svojega naroda!' Statistično število pat" pove, koliko prebivalcev živi v mejah kake države ali koliko jih govori kak jezik Državna ali socialna statistika pa ne moreta povedan, koliko pripadnikov Šteje kak narod K narodni pripadnosti Človeka ne prišteva njegovo rojstvo, ki je sivar naključja, temveč njegova udeležba v narodovem zgodovinskem spominu in v njegijvi kulturi ter izrazni ustvarjalnosti Najpomembnejše sredstvo m iziaz le kulture in ustvai jaln<>sti je nacionalni knjižni jezik. Kei ta jezik m izraz v naravo potopljenega prvotnega človeka, ki se lastnega jezika pravzaprav ne zav eda in je zato suženjsko vezan na vse njegove kapriciozne oblike, je nacionalni knjižni jezik vedno zavestni proizvod človekovega duha. Njegove • >blike in njegovi pomeni so normirani, kakor so normirani tudi drugi standardi, ki veljajo v kakšni civilizaciji in kulturi V prenesenem pomenu besede bi tako lahko rekli, tla so nacionalni knjižni jeziki umetni jeziki, saj s<> pi i premisleku in velikokrat tudi sporazumu urejeni v1 nov in višji izrazni sistem. Slovenski pravopis definira knjižno slovenščino prav s tem izrazom -"umetna stavba" f S]». 1962, str 13). Pripadnik kakega naroda )t* v pravem in pgoče povezovali pripadniki drugih nar< >dov v internackinalnosii je vselej zajel pojem nacionalnosti Da tO niso hajke, pove že nekaj skopih podatkov o tem, koliko ljudi med prebivalci kakšne države ali domnevnega narodnega območja sodi meti redne bralce knjig, meti poznavalce lastne zgodi >vme, med negovalce tradicij in spominov, predvsem pa med tiste, ki znajo logično in lepo povedan ali napisati to kar želijo sporočili drugim. A kako tanka je potem šele plast kozmopoliiov! Ce smo prave pripadnike kakega naroda opredelili s tem, da se mora jo vključiti v narodni jezikovni sporazum, obvladati lastno ef-n(iloški i, kulturno, politični> in dnhovnt > zg<>iezah p< iznati zgodovino vsega človeškega r< idu in njcg< ive pi >ti iz teme v svetlobo kakor jo opisuje I lerder v ,sv< >jein delu Ai teti cinc i 'h i/osupli ie derCesch ichte tur Hihitmg i/erMtiti-yt7«'i/" (Sc en prispevek l ilozolije /godov ine k oblikovanju i* iveštva) \ m dovolj, tla samo poznajo dejstva \/ svetovne zgodovine, tla poznajo Zaklade znanja, umetnosti in duha vseh ras in obdobij - predvsem morajo čutiti solidarnost in simpatijo z v semi ljudstvi, z vsem človeškim rodom. Tako uitli pravili kozmopolitov ni veliko več kakor pravih pripadnikov kakega naroda. I'o vsem svetu morda nekaj de sel listič. Čeprav je uporabnikov met I na rodnega jezika precej več, pa vseh teli vendarle ni mogoče šteti k pristnim sve lov ljanom, Hsperanta se nazadnje lahko nauči tudi tajni policist. tla lahko zbira podaike o suhverzivni dejavnosti pristnih esperantistov, Kozmopolit pa ni tisti, ki samo obvlada raven jezika za ves svet. temveč tisti, ki čuti odgovornost za ves svet m simpatijo / vsem svetom in si za uresničevanje oliojega poišče najustreznejše izrazilo. Tako Šteje univerzalno ljudstvo sveta le nekaj tisoč, v naj boljšem primeru morda nekai deset tisoč oseb. čeprav Šteje s ve lovno prebiv alsivo več k< >i pel milijard ljudi To so i iselie. ki se spominjajo osebne, družinske, rodovne, narodne in občečlovcške zgodbe. Imajo tudi jezik v katerem lahko vse ie zgodbe najliolj ustrezno izrazijo in pripovedujejo drugim V njih je zbrana prav a narava Človeštva, k ti|ini kažejo narodi .s svojimi izročili in jeziki. In v njih se narodi in jeziki ohranijo, kakor se v narodna prebujenem in kvalificira nem človeku ohranijo izročila in narečja pokrajin Narava, kultura, narod trikrat zav ito stopnišče, po katerem človek prihaja nazaj k naravi sveta iti k naravi samega sebe. Ko se tako vrne, uzre \ globini narave duha. nadnaravo, kot pravo naravo narave in se z njo združi po svoji skrbi za < >lnan-janje življenja in okoliščin, ki življenje omogočajo in po spešujejo In v ljudeh uzre univerzalna duhovna bitja, s katerimi se zbere v ljudstvo božjih otrok, v katerem spozna istega duha. kakor ga je m< igel uzreti v naravi, ko se je vanjo potopil z odskočišča kulture Summary WHERE DOES THE NATION LEAD TO? Vinko oš la k In t he tourih and sixth chapteroftlie philosophical essav Na tu re Culture - Nation. ¡lie passages of.which are published lie re. t lie autlior pontlers upon ihe universal lev el o! ihe nalional communily. I'rom national leve) and nation.il language he draws a paiallel to mankind. I le wains aboui the danger of culture and nationaliiy that lurn around ihemselves, whlt h leads mío itlolatry and persecution of others. The S lo vene natióh and language \\ ill live iind grow for as long as ihis nal ion uses this language lo Jead irself ínto ihe direction of a universal and completely natural humaniiy. and for as long as ii will medíate and declare the others somelhing ihat can only be mediaied and tlet lared by Slovenes Nothing willhelp toprolongtlie liíeoí lilis uationalilv in llie fea t ure that iscalletl jo vene identily" and in llieexpression "Slovcne language" when we run oni of the gifts ofour mission, siories and messages that are lo be mediaietl by ihis nationality and told in lilis language The autlior cmphasizes tlie necessily lo unite belonging lo one's ovvn nation uationalilv and eosmppolitanisni, The re.sii.lt sllould not he the sum of one and the oiher, but thetr fusión, il the Movenes as a nation waiit lo survivv lingüistica! ly, poliiically and ctilturally GlASNIK SED 36/199Ó, ŠI. 4 33