P o s t a v a za cojvodstvo hranjsko o šolskem nadzoru po vladinem predlogu in po prenaredbah deielnega zbora. I. Krajni šolski svet. $. 1. lijudske šrle, ki jih po vseni ali saj nekoliko vzderžuje vlaiia. dežela ali soseska, kterini se tudi prištevajo vsakdanje in napredovalne šole in ženske delalne šole, so pod nadzorom ali ogledništvom krajnega šolskega sveta. §. 2. V krajnem šolskem svetu so cerkveni, šolini in srenjski zaslopniki. Zraven teb inia pa ludi šolski patron pravico, da je soud krajnega šolskega sveta, in da se vdeležuje pri obravnavah ali osebno, ali po namestovalcu, ki ima pravico glasovati. $. 3. Cerkveni zastopovalci v krajnem šolskem svetu so duhovni pastirji šolske mladine, ktera hodi v šolo. Kjer sta dva ali kjer je več dušnib pastirjev enega vcrezakona, izbira cerkvena višja gosposka tistega, kteri naj bo ud krajmga šolskega sveta. Verske »adeve pri mladini Izraelitov varuje zastopovalec, ki ga voii verna srenja. (Deželni zbor pravi) : Cerkveni zastopovalci v krajnem šolskem svetu so samostalni dušni pastirji mladine, ktera hodi v šolo, ali njih namestovalci. §. 4. Šolini zasfopovalee v krajnem šolskem svetu je njeni vodja (učitelj, in če je tii več učiteljev, ravnatelj ali pervi učitelj). Ako je pod enim krajnim šolskim svetora več šol, pride v krajni šolski svet vodja tiste šole, ki veljsi za pervo, — pri enaki veljavi pa v službi naj slarejši vodja. Pri obravnavab krajnega šolskega sveta vdeležujejo se in svetujejo tudi vodji drugih šol, kedar to zadeva njihove sole. (Deželni zbor pravi): Šolini zastopovalci v krajnem šolskem svetu so šolski vodji (učitelj, in 6e je tii ved uciteljev,ravnatelj aliperviucitelj in učitelj verezakona alikatehet~). Ako je pod enim krajnim šolskim svetom več šol, pride v krajni šolski svet vodja in katehet tiste šole, ki veljd za pervo, — pri enaki veljavi pa v slušsbi naj starejši vodja in v službi naj starejši katehet. Pri obravnavah krajnega šolskega sveta, ki zadevajo njih šole, vdeleštujejo se in svetujejo tudi vodji in kateheti drugih šol, kedar to zadeva njihove šole. Srenjske zastopovalce v krajni šolski svet voli srenja, ali, če ima več sosesek ali nekaj od teh eno šolo, jih voli zbor teh srenj. Naj manj sta dva zastopovalca; naj več pa jih je pet, kar določuje okrajni šolski svet. Ta pa raora pri tem gledati na to, da so v krajnem šolskem svetu zastopovani različni verozakoni. Ti se volijo z večino glasov za šost let. Vendar čez tri leta izstopa polovica in pri neravnem številu večina udov. Vsi ti se niorejo zopet voliti. Poleg teh voli srenjsko namestništvo tudi dva namestnika. (De&elni zbor pravi) : Srenjske zastopovalce v krajni šolski svet voli srenja, ali če ima ved krajnih sosesek ali njih podruinic eno šolo, jih voli zbor teh srenj in podruinic. (§. 13. sr. p.J Naj manj sta dva zastopovalca; naj več pa jih je pet, kar določuje okrajni šolski svet. Volijo se z večino glasov za šest let. Vendar čez tri leta izstopa polovica in pri neravnem številu vecina udov. ]rsi ti se morejo zopet voliti. Poleg teh voli srenjsko namestntštvo tudi dva namestnika. §. 6. Voliti se morejo vsi, ki se raorejo voliti v srenjski odbor soseske, iz ktere se voli krajni šolski svet. — Ce kdo zgubi pravico voliti, stopi iz krajnega šolskega sveta. Volitvi za krajni šolski svet se raore odpovedafi le tisti, kleri bi bil pravico imel, odpovedati se volitvi za srenjski odbor, ali pa tisti, kteri je bil zadnjih šest let v krajiiem šolskem svelu. Kdor nima pravice, odpovedati se volitvi, ga okrajni šolski svet kaznuje z globo 50—300 gold. Ta dendr se obrača za šolo. (Deželni zbor pravi): Voliti se morejo vsi, ki se morejo voliti v srenjski odbor soseske, iz ktere se voli krajni šolski svet. Ce kdo zgubi pravico voliti, stopi iz krajnega šolskega sveta. Volitvi za krajni šolski svet se more odpovedati le tisti, kteri bi bil pravico imel, odpovedati se volitvi za srejnski odbor, ali pa tisti, kterije bil zadnjih šest let v krajnem šolskem svetu. Kdor nima pravice odpovedati se volitvi, ga okrajni šolski svet kaznuje z globo 5—50 gold. Ta denar se obrača za šolo. H- ?• Srenja more, ako dovoli okrajni šolski svet, take kraje, v kterih je vec šol, razdeliti v več šolskih okrajev. Takrat se pa za vsaki šolski okraj sostavi poseben krajni šolski svet in sicer po omenjenih določbab. S. «• Krajni šolski svet skerbi, da se spolnujejo šolske postave, da se izveršujejo ukazi višjih šolskih gosposek in da se tako v kraju šola narnenu vgodno vreduje. Njegova dolžnost je: 1. da skerbi za to, da učitelji dobivajo svojo plačo, kakor jira gre, o pravem času in nevkračeno ; 2. da gospodari krajni šolski zavod, ako je, ravno tako tudi, da gospodari šolsko vstanovnino premoženje, ako o tem ni drugače odločeno ; 3. da ogleduje šolsko poslopje, šolska zemljišča in šolsko pripravo in da ima potrebni inventar; 4. da razločuje, kdo je oproščen šolskega denarja; 23 * 5. da preskerbuje šolske knjige in druge reči v pripomoč ubogih šolskih orrok, in da tudi skerbi', da se napravlja in v dobrem stanu brani šolsko orodje, putrebni učilniški pripomočki in kar je sicer za poduk potrebnega; 6. da napravlja vsako leto proračune za učileljevo plačo in za druge šolske potrebe, ako niso za to odločeni posebni oskerbniki. Te proračune daje srenji in za prejtto denarja račun polaga; 7. da sbranuje šolska vredna pisma in druga pisrua in fasijone i. t. d. 8. da vsako leto popisuje ssa šolo vgodne otroke, da pospešuje šolsko obiskovanje, kolikor je le mogoče in da nasvete za kaznovanje zavoljo zanikernega šolskega obiskovanja daje okrajnemu šolskemu svetu; 9. da določuje čas za poduk oziraje se na zapovedano število šolskih ur; 10. da gleda, kako se zapovedani nauk uči'; 11. da čuva, kako se učitelji v življenji obnašajo, kako se otroci v šoli verdevajo in kako se vedejo zunaj šole; 12. da podpira uditelje v njihovem slnžbovanji, kolikor je le mogeče; 13. da ravna in rairi prepire pri učiteljih med sabo, ali 8 sosesko ali s posamesninii srenjčani, kolikor to prihaja iz šole; 14. da razjasnuje in nasvetuje srenji in višji gosposki, pa tudi da ima pravico, da jim kaj predlaga. §. 9. Delovanju krajnega šolskega sveta so izvzete šole za vajo, ki so v zvezi s šolami za izobraževanje učiteljev; le tam, kjerjih vse ali nekoliko vzderžuje srenja, ima tudi krajni šolski svet pri njih opraviti, kakor kaže §. 8 v št. 1 do 7. §. 10. Udje krajnega šolskega sveta, čigar vstanovitev se mora naznaniti srenjskemu namestništvu in okrajnemu šolskemu svetu, volijo med seboj z večino glasov pervosednika in njegovega namestnika za tri leta. Ako je pervosednik ali njegov namestnik zaderževan, predseduje naj starji ud krajnega šolskega sveta. §. 11. Krajni šolski svet, se snide naj manj enkrat na raesec k redni seji. Pervosednik pa niore vselej, in mora, če to zahtevata dva uda, sklicati izvanredni zbor. (De&elni zbor pravi): Krajni šolski svet se snidc naj manj vsake tri mesece enkrat k redni seji. Pervosednik pa more vselej, in mora, 6e to zahtevata dva uda, sklicati izvanredni zbor. %. 12. Da se more sklepati v kranjem solskem svetu, je treba, da so pričujoči naj nianj trije udje. Sklepa se z večini glasov. Ako so glasi enaki, razločuje pervosednik, kteri ima tudi pravici), da se ne izveršujejo sklepinki po njegovem mnenji postavi nasprotujejo ali šolino korist zaderžujejo in da to reč naznanja v razsojo okrajnemu šolskemu svetu. 0 sklepih in ravnanji krajnega šolskega sveta se pritožuje pri okrajnem šolskem svetu. Pritožbe se dajejo krajnemu šolskemu svetu, in imajo odložilao moč, če se to zgodi v štirnajstili dneh, preden se razsodi reč, o kteri se pritožuje. § 13. Noben ud krajnega šolskega sveta se ne sme vdeleževati pri posvetovanji in glasovanji reči, ki zadevajo njegove osebne koristi. § 14. Pri rečeh, kedar se mudi, da se ne more čakati perve redne seje pa tudi ne sklicati izvanredne seje, sme pervosednik samostalno ravnati; vendar niora zavoljo tega nemudoma in naj zadnje v pervi seji dobiti dovoljenje krajnega šolskega sveta. Pri rečeh, kedar se mudi, da se ne more čakati perve redne seje pa tudi ne sklicati izvanredne seje, sme pervosednik samostalno ravnati; vendarmora zavoljo tega nemudoma innaj zadnje v pervi seji,ki jo mora sklicati ob mesecu, dobiti dovoljenjc krajnega šolskega sveta. §• 15. Za ogledništvo didaktično-pedagogičnega šolskega stana okrajni šolski svet postavi izvedenega uda krajnega šolskega sveta kut krajnega šolskega oglednika. Krajni šolski oglednik se mora vedno porazumljevati s šolskim vodjem. Ako sla navskriž misli, ima vsaki pravico, da se zavoljo razsodbe oberne k okrajnemu šolskemu svetu. Pri takih šolah, kjer je več učiteljev, ima krajni šolski oglednik pravico, da se vdeležuje učiteljskib zborov. Kjer se delovanje krajnega šolskega sveta razširja v več šol, se moreta za didaktično-pedagogično ogledništvo po.staviti dva krajna šolska oglednika. Tudi drugi udje krajnega šolskega sveta imajo pravico, da bodijo v šolo in pozvedajo v kakošnem stanu, da je. Vendar pravice, da bi se kaj potrebnega napravilo, nima posamen ud, ampak le vsi skupaj. §¦ 16. Udje krajnega šolskega sveta ne dobivajo za svoja opravila nikakoršnega plačila. Gotovi izdajki pri teb opravilih povračajo se jim iz srenjskega denarja. (Prih. dalje.)