457
Letnik 41 (2018), št. 2
Ključne besede:
imenje,	imenjsk a	
r enta,	imenjski	
da v ek,	imenjsk a	
knjig a	za	
Kr anjsk o,	da v čna	
r ektifik acija,	
deželna	desk a,	
zemljišk a	knjig a,	
plemišk a	r odbina	
Semenič,	Bela	
kr ajina,	Dolenjsk a
Key-words:
pr operty ,	
pr operty	income,	
pr operty	tax,	
pr operty	book	f or	
Carniola,	tax	
r ectification,	land	
boar d,	land	
r egist er ,	noble	
f amil y	Semenič,	
Bela	kr ajina	
(Whit e	Carniola),	
Lo w er	Carniola
IZ	ARHIV SKIH	F ONDO V	IN	ZBIRK 
FR OM	THE	AR CHIV AL	FILES	AND	C OLLECTIONS
1.01	Izvirni	znanstv eni	članek
UDK	930.253:347.235(497.4)"1539/1871"
347.235(497.4):929.52Semenič
Pr ejet o:	29.	9.	2017
Imenjska knjiga za Kranjsko 
Plemiška rodbina Semenič v imenjski knjigi
LIDIJ A	SLAN A
upok ojena	uni v .	dipl.	oec.
Brileje v a	ulica	6,	SI-1000	Ljubljana
e-pošta:	 slanalidija@gmail.com
Izvleček
V	 Ar hi vu	 R epublik e	 Slo v enije	 se	 nahaja	 zanimi v	 f ond	 z	 nazi v om	 SI	 A S	 173	
Imenjsk a	 knjig a	 za	 Kr anjsk o	 (1539–1871).	 F ond	 v sebuje	 25	 knjig,	 v	 k at erih	
so	 vpisani	 v	 denarju	 izr aženi	 dohodki	 –	 imenjsk e	 r ent e	 lastnik o v	 imenj	 na	
Kr anjsk em,	 sprv a	 le	 od	 denarnih	 in	 natur alnih	 dajat e v	 podložnik o v ,	 po	 da v č -
ni	 r ektifik aciji	 v	 letu	 1747	 pa	 tudi	 od	 prista v	 ozir oma	 dominik alnih	 imenj.	
P odatki	 iz	 imenjskih	 knjig	 so	 imeli	 izključno	 da v čni	 namen.	 Zar adi	 vpiso v	
lastnik o v	 imenj	 je	 bila	 po	 da v čni	 r ektifik aciji	 imenjsk a	 knjig a	 tudi	 dobr odo -
šla	 podlag a	 za	 pripr a v o	 deželne	 desk e,	 z	 u v elja vitvijo	 zemljišk e	 knjige	 pa	 je	
izgubila	 s v oj	 pomen	 in	 je	 bila	 leta	 1871	 ukinjena.	 V	 drugem	 delu	 prispe v k a	
so	 na	 k onkr etnih	 primerih	 zapiso v	 v	 imenjskih	 knjig ah	 pr edsta v ljeni	 nek a -
t eri	 člani	 plemišk e	 r odbine	 Semeniče v ,	 ki	 se	 je	 v	 Beli	 kr ajini	 poja vila	 v	 14.	
st oletju,	 se	 k onec	 16.	 st oletja	 naselila	 tudi	 na	 Dolenjsk em	 in	 izumr la	 v	 drugi	
polo vici	18.	st oletja.	
Abstract
THE	PR OPER TY	BOOK	F OR	CARNIOLA
NOBLE	F AMIL Y	SEMENIČ	IN	THE	PR OPER TY	BOOK
An	 int er esting	 ar chi v al	 f ond	 is	 t o	 be	 f ound	 in	 the	 Ar chi v es	 of	 the	 R epublic	
of	 Slo v enia.	 It 	 is	 named	 SI	 A S	 173	 The	 pr operty	 book	 f or	 Carniola	 (1539-
1871).	 The	 f ond	 contains	 25	 book s,	 w her e	 pr operty	 income	 of	 the	 pr operty	
o wners	 in	 Carniola	 e xpr essed	 in	 monetary	 f orm	 is	 ent er ed.	 These	 pr operty	
incomes	 initiall y	 ar ose	 onl y	 fr om	 the	 pa yments	 in	 mone y	 and	 contributions	
in	 kind,	 and	 aft er	 tax	 r ectification	 in	 1747	 also	 fr om	 dominical	 lands.	 The	
data	 fr om	 the	 pr operty	 book s	 w er e	 f or	 pur el y	 tax	 purposes.	 Since	 land	 pr o -
priet ors	 w er e	 ent er ed	 in	 pr operty	 book s,	 the	 latt er	 became	 a	 w elcome	 basis	
f or	 establishing	 a	 land	 boar d	 aft er	 the	 tax	 r ectification,	 ho w e v er ,	 with	 the	
implementation	 of	 a	 land	 r egist er	 land	 boar d	 lost	 all	 significance	 and	 w as	
abolished	 in	 1871.	 In	 the	 second	 part	 of	 this	 article,	 certain	 members	 of	 the	
noble	 f amil y	 Semenič	 w ho	 appear ed	 in	 Bela	 kr ajina	 in	 the	 14th	 century	 ar e	
pr esent ed	thr oug h	concr et e	e x amples	of	entries	in	pr operty	book s.

458
Lidija	Slana:	Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	str .	457–486
Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections
I. del – Imenjska knjiga za Kranjsko in njen pomen 
Privilegijsko pravo plemstva na Kranjskem
Dežela	 Kr anjsk a,	 ki	 je	 prv otno	 obseg ala	 današnje	 pokr ajine	 Gor enjsk o,	 del	
Dolenjsk e,	 Notr anjsk o	 in	 dele	 Primorsk e,	 je	 leta	 1335	 pripadla	 habsburškim	 de -
dnim	 deželam.
1
	 Deželni	 knezi	 Habsburžani	 so	 si	 v	 nasl ednjih	 letih	 post opoma	
pridobili	 še	 druge	 dele	 ozemlja	 v	 smeri	 pr oti	 Jadr anu	 in	 jih	 priključili	 h	 Kr anjski,	
ki	 je	 v	 letu	 136 4	 postala	 v oj v odina.
2
	 V	 letu	 1374	 so	 po	 izumrtju	 istrsk e	 v eje	 go -
rišk o - tir olskih	gr of o v	 na	podlagi	dedne	 pogodbe	 pridobili	 poleg	istrsk e	gr ofije	
še	 Belo	 kr ajino	 s	 pr eostalim	 delom	 Dolenjsk e,	 imeno v ano	 gr ofija	 v	 Mar ki	 in	 Me -
tliki.	 Ob e	 gr of iji	 sta	 imeli	 do	 sr edine	 16.	 st oletja	 lastno	 deželno	 pr a v o,	 g la v arja	
in	 ogr ajno	 sod išče,	 v	 letu	 15 93	 pa	 sta	 bili	 s	 sk upno	 potr ditvijo	privilegijev 	 v	 eni	
listini	tudi	f ormalno	priključeni	k	v oj v odini	Kr anjski.
3
 
Osno vna	 sesta vna	 elementa	 dežele	 sta	 bila	 deželno pravo (landesrecht )	
k ot	 del	 s v et o vneg a	 r eda,	 obseg ajoče	 v	 deželi	 v elja vne	 običaje,	 in	deželni gospod 
ozir oma	 deželni knez (landesf ürst) ,	 ki	 je	 bil	 za v ezan	 k	 zaščiti	 r eda	 in	 pr a vnih	
običaje v .	 P osebna	 vrsta	 dež elneg a	 pr a v a	 je	 bilo	privilegijsko pravo ,	 ki	 je	 nastalo	
pri	 oblik o v anju	 k asnejših	 notr anjea v strijskih	 dežel	 in	 pr a vno	 poenot eneg a	 ple -
mišk eg a	 stanu.
4
	 Gr ofija	 v	 Ma r ki	 in	 Metliki	 je	 dobila	 tak	 pri vilegij	 v	 letu	 1365	 še	
pod	 goriškimi	 gr ofi,	 Kr anjsk a	 pa	 v	 letu	 1338	 pod	 Habsburžani.	 Običajno	 je	 v sak	
no v	 deželni	 knez	 ob	 nast opu	 v lada vine	 in	 poklonitvi	 plemstv a	 slo v esno	 potr dil	
njego v e	pri vilegije.
5
P odeljeni	 deželni	 pri vilegiji	 in	 njiho v e	 nadaljnje	 potr ditv e	 v	 obliki	 dežel -
nih	 r očino v	 (handfeste),	 ki	 so	 poenotili	 deželno	 sodstv o	 in	 f e v dno	 pr a vne,	 dedno -
pr a vne	 in	 pr emoženjsk e	 pr a vice	 t er	 ob v eznosti	 plemstv a,	 so	 pospešili	 int egr acijo 	
plemstv a	 v	 enotno	 k orpor acijo	 in	 omogočili	 nastanek	deželnih stanov 	 –	 tr etjeg a 	
sesta vneg a	 elementa	 dežele.	 Deželni	 stano vi	(landst ände)	 so	 na	 v sak okr atnem 	
zasedanju	 v	 deželnem	 zboru	 na	 pisni	 pr edlog	 deželneg a	 kneza	 obr a vna v ali	 nje -
go v e	 zaht e v e	 g lede	 v ojaških	 zade v	 in	 da v k o v .	 Člani	 deželnih	 stano v	 so	 bili	 pr ed -
sta vniki	 višje	 duho v ščine,	 plemiči	 s	 pridobljenim	 statusom	 deželana	 pod	 po -
sebnimi	 pogoji,	 ki	 so	 zaht e v ali	 pripadnost	 osebe	 plemišk emu	 stanu	 in	 določeno 	
pr emoženje	ozir oma	imenje	v	deželi,	t er	deželnoknežja	mesta	in	tr gi.
6
 
Eno	 pomembnejših	 določil	 deželneg a	 pri vilegija	 je	 bilo	 določilo	 o	 ob v e -
znosti	 plemstv a	 v	 zv ezi	 z	 v ojašk o	 obr ambo	 dežele,	 iz	 česar	 je	 izhajala	 njego v a	
davčna prostost .	 Iz	 da v čne	 ob v eznosti	 je	 bil	 izločen	 plemič	 k ot	 oseba	 in	 njego v o	
pr emoženje,	ki	je	zajemalo	v sa	njego v a	zemljišča,	gospostv a	in	podložnik e.
7
Deželni davčni sistem
V	 de želi	 so	 da v k e	 r azpiso v ali	 in	 pobir ali	 deželni	 knez	 in	 deželni	 stano vi.	
Med	 pomembne	 deja vnosti	 deželnih	 stano v	 so	 sodile	 v ojašk e	 in	 da v čne	odobri -
tv e.
Neposredne denarne davke 	 za	 v ojašk e	 potr ebe	 in	 delo v anje	 d v or a	 je	 de -
želni	 knez	 sprv a	 pobir al	 od	 s v ojih	 k omornih	 posesti	 v	 deželi,	 s	 pr odajo	 ali	 za -
sta v o	 gospost e v	 in	 r eg alnih	 pr a vic,	 s	 posojili,	 de v al v acijo	 denarja	 ipd.,	 k ar	 pa	 že	
ob	 k oncu	 14.	 st oletja	 ni	 v eč	 zadost o v alo	 za	 pokritje	 v seh	 str ošk o v .	 P og la vitni	
1
	 Nar ed:	Dežela ,	str .	60.
2
	 Nar ed:	Dežela ,	str .	72–80.
3
	 Nar ed:	Pri vilegijsk o,	str .	525–5 27.
4
	 Nar ed:	Dežela ,	str .	57;	Nar ed:	P ri vilegijsk o,	str .	517.
5
	 V ilf an:	Pravna ,	str .	200–205.
6
	 Nar ed:	Dežela ,	str .	118–172;	K oče v ar:	Identit eta,	str .	65.
7
	 Nar ed:	Dežela ,	str .	262;	Vilf an:	Pravna ,	str .	310,	311.

459
Letnik 41 (2018), št. 2
vzr ok	 za	 t o	 je	 bila,	 poleg	 zapr a v lji v osti	 d v or a	 in	 v ojaških	 pust olo v ščin	 Habsbur -
žano v ,	 po v ečana	 potr eba	 po	 denarju	 ob	 spr eminjanju	 pr et ežno	 natur alneg a	 v	
denarno	 gospo darstv o	 ob	 k oncu	 sr ednjeg a	 v ek a.	 Zat o	 so 	 v	 t em	 času	 postali	 zelo	
pomembni	izredni deželni davki ,	 ki	 jih	 je	 deželni	 knez	 pod	 plaščem	 pomoči	(hil-
fgelt) 	 la hk o	 pobir al	 ob	 deže lni	 stiski	(Landesnot) ali	 iz	 drugih	 r azlogo v .	 T udi	 t e	
da v k e	 je	 deželni	 knez	 sprv a	 pridobi v al	 iz	 s v ojeg a	 k omorneg a	 pr emoženja,	 od	
pr elat o v	 pod	 njego vim	 od v etništv om,	 od	 deželnoknežjih	 mest	 in	 tr go v ,	 k omor -
nih	podložnik o v	in	Žido v .
8
 
Že	 zelo	 zgodaj	 se	 je	 u v elja vilo	 posebno	 zbir anje	 denarnih	 sr edst e v	 za	 po -
r očna	 darila	 v ladarje v ,	 dot e	 za	 princese	 (npr .	 leta	 1446	 ob	 por oki	 princese	 Kata -
rine),	 po vit eze nje	 princa,	 zbir anje	 odk upnin	 (na	 primer 	 za	 deželane,	 ki	 so	 bili	 v	
turšk em	ujetništvu)	ipd.
9
Pr oti	 k oncu	 15.	 st oletja	 so	 se	 nesor azmerno	 po v ečali	 str oški	 zar adi	
obr ambe	 pr ed	 T ur k om,	 zar adi	 plačila	 najemniškim	 v ojak om	 v	 habsburških	 spo -
padih	 na	 tujem 	 in	 zar adi	 r eor g anizacije	 drža vne	 upr a v e,	 zat o	 so	 se	 začeli	 pobi -
r ati	 izr edni	 deželni	 da v ki	 tudi	 od	 plemstv a.	 Plemiči	 sicer	 niso	 bili	 dolžni	 nuditi	
v ladarju	 finančne	 pomoči,	 saj	 so	 bili	 zar adi	 v ojašk oobr ambne	 službe	 t e	 f ormal -
no	 opr oščeni,	 zat o	 so	 s v oje	 sodelo v anje	 in	 na	 videz	 do br o v oljno	 pri v olit e v	 po -
sk ušali	 izk oris titi	 za	 pridob it e v	 določenih	 pr otiuslug.	 V	 začetk u	 so	 bile	 da v čne	
odobritv e	 občasne,	 od	 k onca	 15.	 st oletja	 pa	 so	 zar adi	 v edno	 v ečje	 denarne	 stisk e	
deželneg a	kneza	pr aktično	postale	r edne	in	so	se	pona v ljale	v sak o	let o.
10
Deželni	 knez	 je	 dobil	 odobri t e v	 s v ojeg a	 pr edlog a	 o	 izr ed nih	 da v kih	 na	 de -
želnem	 zboru,	 nat o	 je	 z	 zašč itnim	 pismom,	 ki	 je	 v sebo v alo	 namen	 in	 višino	 v o -
jašk e	 ozir oma	 da v čne	 odobritv e,	 potr dil	 njeno	 v sak okr atno	 f ormalno	 izr ednost	
in	 enkr atnost .	 Deželni	 stano vi	 pa	 so	 pogost o	 za v lače v ali	 odobrit e v ,	 k er	 so	 imeli	
g lede	 pr edlogo v	 deželneg a	 kneza	 tudi	 s v oje	 lastne	 int er ese	 in	 pot	 do	 odobritv e	
ni	bila	v edno	enosta vna.
11
 
Posredni denarni davki ,	 ki	 so 	 pripadali	 deželnemu	 knezu,	 so	 bili	 mitnine,	
mostnine,	nabitki	od	tr go v sk eg a	pr ometa	sk ozi	v ečja	mesta	ipd.
12
Davek na imenje 
Ob	 k oncu	 15.	 st oletja	 se	 je	 u v elja vil	 da v ek	 od	 prihodk o v	 zemljišk eg a	 go -
spostv a – davek na imenje ozir oma imenjski davek (Gültensteuer) .	 Nemšk a	 be -
seda	Gült (Gilt, Gult) 	 v	 slo v enščini	 na	 splošno	 pomeni	 zemljišk o	 gospostv o	 ozi -
r oma	 imenje,	 prv otno	 pa	 je	 v erjetno	 pomenila	 denar .	 V	 zv ezi	 z	 da v ki	 pa	 Gült	
(Gilt, Herrengült) 	 pomeni	imenjsko rento ,	 t o	 je	 v	 denarju	 izr aženo	 vr ednost	 v seh	
donoso v	 zemljišk eg a	 gospo stv a,	 pr ed v sem	 dohodk o v	 iz 	 natur alnih	 in	 denarnih	
dajat e v	 podložnik o v .	 Imenjsk a	 r enta	 je	 že	 sr edi	 15.	 st oletja	 nek ajkr at	 v eljala	 za	
osno v o	 v ojašk e	 in	 da v čne	 ob v eznosti,	 na	 pr elomu	 st oletja	 pa	 je	 postala	 ključ	 za	
bodoče	 odobr itv e	 zaht e v	 deželneg a	 kneza.
13
	 Na	 imenjski	 da v čni	 osno vi,	 ki	 je	 bila	
sešt e v ek	 imenjskih	 r ent	 za	 v so	 deželo,	 so	 od	 t edaj	 na	 de želnih	 zborih	 določali	 v	
št e vilu	 oklepn ih	 k onj	(Rüstpferde) 	 izr aženo	 osebno	 v ojašk o	 ob v eznost ,	 deželni	
da v ek	 za	 or g anizacijo	 splošne	 obr ambe	 t er	 deželni	 da v ek	 za	 osebne	 in	 upr a vne	
potr ebe	deželneg a	kneza.
14
 
8 
Nar ed:	Dežela ,	str .	116,	262;	Vi lf an:	Pravna ,	str .	311,	312;	Vilf an:	Uvod ,	str .	91.
9
	 Nar ed:	Dežela ,	262.
10
	 Nar ed:	Dežela ,	str .	263;	Vilf an:	Pravna ,	str .	312,	313.
11
	 Nar ed:	Dežela ,	str .	265,	266.
12
	 V ilf an:	Pravna ,	str .	323.
13
	 Nar ed:	Dežela ,	str .	267;	Vilf an:	Pravna ,	str .	313;	Vilf an:	Uvod ,	str .	92.	
	 P o	 ključu	 imenjsk e	 r ent e	 so	 si	 v	 letu	 1495	 k or oški	 in	 štajerski	 de želni	 stano vi	 r azdelili	 znesek	
izr edneg a	da v k a	za	izgon	Žido v .
14
	 Nar ed:	Dežela ,	str .	265;	Vilf an:	Pravna ,	str .	314.	

460
Lidija	Slana:	Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	str .	457–486
Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections
Davek na imenje ozir oma imenjski davek 
(Gültensteuer ) je	 bil	 določen	 na	 osno vi	 imenjsk e	
r ent e.	
P obir al	 se	 je	 od	 natur alnih	 in	 denarnih	 da -
jat e v	 podložni k o v ,	 od	 dohodk o v	 mest	 in	 tr go v	 t er	
od	 dohodk o v	 cer kv enih	 ustano v .	 Denarne	 daja -
tv e	 podložnik o v	 so	 se	 imeno v ale	 »suha	 r enta«	
(trockene Gült ),	 njiho v e	 nat ur alne	 dajatv e	 pa	 so	
bile	 po	 posebnem	 cenik u	 spr emenjene	 v	 denar .
15
 
Donosi	 domin ik alne	 ozir oma	 prid v orne	 zemlje	
na	 pris ta v ah	 niso	 bili	 osno v a	 za	 izr ačun	 da v k a	
na	 imenje	 v se	 do	 da v čnih	 r ef orm	 Marije	 T er ezije	
sr edi	18.	st oletja.
16
 
Imenjska knjiga, odmera davka na 
imenje in plačilo davka
Prv otno	 je	 v sak	 zemljiški	 gospod	 sam	 na	
podlagi	 zapiso v	 v	 ur barjih	 ugota v ljal	 s v oje	 do -
nose	 in	 si	 določil	 npr .	 odmer o	 oklepnih	 k onj	 na	
funt	 r ent e.	 P ozneje	 je	 mor al	 izr ačunane	 znesk e	
prija viti	 deželnemu	 knjigo v odji	 (Landesbuchhal-
ter ),	 v ložil	 je	 t or ej	davčno napoved (Anlag, Einlag 
– vložek). 	 Sprv a	 je	 bilo	 tr eba	 za	 v sak o	 v ojašk o	 ali	
da v čno	 odobr it e v	 v ložiti	 no v o	 napo v ed,	 okr og	
leta	 150 0	 pa	 je	 zapisana	 viši na	 da v čnih	 napo v edi	
postala	 v eč	 ali 	 manj	 stalna	 in	 so	 jo	 upor abili	 tudi	
v	naslednjih	letih.
17
Da v čne	 napo v edi	 na	 osno vi	 imenjsk e	
r ent e	 so	 se	 v odile	 po	 posameznih	 gospostvih	 v	
pr ejemnem	 ur adu	 deželnih	 stano v	 v	 posebnih	
r egistrih,	 imeno v anih	imenjske knjige 	 (prv otno	
Landbuc h,	 nat o	 Gültbuch ).	 Imenjsk a	 knjig a	 je	
sesta v ljala	 da v čni	 k atast er	 za	 odmer o	 da v k a	 na	
imenje	 in	 je	 bila	 prvi	 da v čni	 k atast er	 pri	 nas.
18
 
Nadzor	 nad	 v odenjem	 imenjsk e	 knjige	 so	 izv aja -
li	 dežel ni	 po v erjeniki	 (Verordnete) .	 Zneski	 so	 se	
vpiso v ali	 v	 funtih,	 k asneje	 v	 goldinarjih.
19
	 Sprv a	
15
	 Ogrin:	Nek aj,	 str .	35.	
	 Primer:	1	 mernik	 rži	(30,5	l)	 =	 2	 kr ajcarja	 ½	 denariča,	 1	
k opun	=	1	kr ajcar ,	10	jajc	=	1	denarič.
16
	 V ilf an:	Pravna ,	str .	314,	370.
17
	 V ilf an:	Pravna ,	 str .	 314,	 315;	 P olec:	 S v obodniki,	 str .	 17,	
18;	Vilf an:	Uvod ,	str .93.	
18
	 Nar ed:	Dežela ,	 str .	 268;	 Vilf an:	Pravna ,	 str .	 315;	 Vilf an:	
Uvod ,	str .	93.
19
	 Mihelič:	 P o	 sledeh,	 str .	 317;	 Vi lf an:	Pravna ,	 str .	 307,	 314;	
Ogrin:	Nekaj ,	str .	36.	
	 C esar	 Mak similjan	 I.	 je	 v	 letih	 1510/11	 u v edel	 no v ,	 eno -
t en	 v alut arni	 sist em	 za	 s v oje	 dež ele.	 T ečaj	 dunajsk eg a	
funta	 denariče v	 (1	 funt	 =	 240	 denariče v)	 je	 bil	 enak	 t e -
čaju	 r ensk eg a	 goldinarja	 (1	 goldinar	 =	 60	 kr ajcarje v	 =	
240	 denariče v),	 ki	 je	 bil	 v	 obt ok u	 na	 Tir olsk em.	 F unt	 je	
imel	 8	 šilingo v	 po	 30	 pf enigo v ,	 sk upaj	 240	 denariče v	 in	
je	 bil	 t or ej	 enak	 goldinarju,	 ki	 je	 imel	 60	 kr ajcarje v	 po	 4	
denariče,	t or ej	tudi	240	denariče v .
Davčna napoved Jurija Egkha za njegovo imenje na 
Kranjskem iz leta 1516.
Vir: SI AS 1074/58 – Priročni urbar posesti Janeza 
Jožefa in Franca Jožefa Egkh - Hungerspacha 
(1516–1553), str. 119–121.

461
Letnik 41 (2018), št. 2
so	 knjige	 v sebo v ale	 sk upni	 znesek	 napo v edi	 za	 v sak o	 gospostv o	 posebej,	 k a -
sneje	 so	 bile	 na v edbe	 izčrpnejše.	 Sist em	 vpiso v anja	 je	 slonel	 na	 r azdelitvi	 go -
spost e v	 na	 četrti,
20
	 v	 okviru	 v sak e	 četrti	 pa	 so 	 bila	 gospostv a	 r azpor ejena	 po	
stano v ski	 hier ar hiji.	 Ob	 prv em	 vpisu	 in	 nadaljnjih	 spr emembah,	 na	 primer	 la -
stništv a,	 o	 ods v ojitvi,	 pridobitvi,	 zv ečanju	 ali	 zmanjšanju	 imenjsk e	 r ent e,	 je	 bilo	
tr eba	 v se	 podatk e	 ja viti	 pr ejemnemu	 ur adu	 in	 pr edložiti 	 ustr ezno	 dok umentaci -
jo.	 V pis	 se	 je	 izvršil	 na	 podlagi	 pr edloženih	 listin,	 na	 pisno	 pr ošnjo	 ali	 po	 odr edbi	
stano v sk eg a	 odbor a,	 r edk eje	 pa	 tudi	 na	 podlagi	 d v ostr anskih	 ustnih	 pogodb	 ob	
na vzočnosti	 obeh	 str ank.
21
	 Se v eda	 ni	 tr eba	 posebej	 poudarjati,	 da	 so	 bili	 ti	 vpisi	
iz	 r azličnih	 r azlogo v	 (malomarnost ,	 utaja)	 dostikr at	 nedosledni	 in	 pomanjklji vi,	
nek at er a	 imenja,	 tak o	 imeno v ana	 zamolčana	 imenja	 (verschwiegene Gülten ),	 v	
imenjsk o	knjigo	sploh	niso	bila	vpisana.	
22
Da v ek	 se	 je	 sprv a	 pr a viloma	 oblik o v al	 v	 ulomk u	 od	 napo v edane	 osno v e,	 v	
začetk u	 od	 33 	 do	 50	 odst otk o v .	 Ob	 zmanjše v anju	 k upne	 moči	 denarja	 in	 pr e v ali -
tv e	 imenjsk eg a	 da v k a	 na	 podložnik e	 je	 dejansk a	 vr ednost	 imenjsk e	 r ent e	 pr ecej	
pr eseg ala	 prv otno	 cenit e v	 imenja,	 zat o	 je	 odmerjeni	 da v ek	 lahk o	 v ečkr atno	 pr e -
segel	napo v edano	osno v o.
23
 
Da v k e	 so	 stano v ski	 or g ani	 pobir ali	 od	 gospost e v ,	 ta	 pa	 so	 pobir ala	 da v ek	
neposr edno	 od	 podložnik o v	 in	 nanje	 pr e v alila	 pr ecej	 v eč,	 k ot	 bi	 smela.	 Plače -
v anje	 da v k a	 ze mljišk emu	 gospodu,	 poleg	 t eg a	 pa	 še	 dež elneg a	 da v k a,	 je	 bil	 tudi	
eden	od	vzr ok o v	za	kmečki	upor	v	letu	1515.
24
 
V	 f ormalni	 odo britvi	 deželne g a	 zbor a	 je	 bil	 poleg	 višine	 in	 namena	 znesk a	
imenjsk eg a	 da v k a	 določen	 tudi	 rok 	 za	 pr edajo	 denarja	 pooblaščencem	 dežel -
neg a	 kneza.	 Plačilo	 se	 je	 lahk o	 izvršilo	 v	 v eč	 obr okih.	 Znesek	 da v k a	 za	 posame -
zneg a	 za v ezanca	 so	 na	 podlagi	 njego v e	 imenjsk e	 r ent e	 izr ačunali	 pooblaščeni	
pr ejemniki	(einnehmer) 	 v	 pr ejemnišk em	 ur adu	 deže lnih	 stano v ,	 ki	 so	 mor ali	 od 	
za v ezanca	 tudi	 pobr ati	 denar	 in	 mu	 izr očiti	 ustr ezno	 pobotnico.	 Da v ek	 od	 k ame -
r alnih	 posest e v	 so	 pr edali	 deželnemu	 vicedomu,	 da v ek	 od	 pri v atnih	 gospost e v	
pa	 deželnemu	 g la v arju.	 Nazadnje	 je	 za	 pr ejeti	 denar	 izsta vil	 pobotnico	 še	 k ončni	
pr ejemnik	 –	 deželni	 knez.	 Če 	 deželan	 ni	 mogel	 ozir oma	 ni	 bil	 pripr a v ljen	 pr a v o -
časno	 plačati	 s v ojeg a	 deleža	 ob v eznosti,	 so	 g a	 lahk o	 sodeželani	 prisilili	 k	 plačilu	
ozir oma	 mu	 zarubili	 del	 pr emoženja,	 v endar	 o	 rubežih 	 ni	 zaneslji vih	 dok azo v .	
Ogr omni	 da v čni	 zaostanki	 pri	 nek at erih	 gospostvih	 k ažejo	 na	 t o,	 da	 izvršb	 niso	
r esno	izv ajali.	Izt erja v a	da v k a	je	bila	stalen	pr oblem.
25
Deželni davek na imenje v habsburških dednih deželah
V sota	 da v k o v ,	 pobr anih	 od	 posameznih	 zemljiških	 gospost e v	 in	 dežel -
noknežjih	 mest ,	 je	 sesta v lja la	 tak o	 imeno v ani	 deželni	 da v ek.	 T a	 je	 bil	 določen	
na	 osno vi	 oce nitv e	 v seh	 imenj	 v	 deželi,	 osno v a	 pa	 se	 je	 po	 deželah	 r azlik o v ala.	
Odposlanci	 deželnih	 zbor o v	 v seh	 a v strijskih	 dežel	 so	 se	 na	 zaht e v o	 kr alja	 F er -
dinanda,	 zar adi	 uskladitv e	 osno v e	 za	 določit e v	 deželneg a	 zemljišk eg a	 da v k a,	
sestali	 na	 deželnem	 zboru	 v	 Pr agi	 k onec	 leta	 1541	 in	 se 	 v	 januarju	 1542	 dogo -
20
	 V ilf an:	Pr a vna,	str .	211.	
	 Pr oti	 k oncu	 sr ednjeg a	 v ek a	 so 	 bile	 dežele	 r azdeljene	 na	 četrti	(Viertel), 	 ki	 so	 bile	 ustano v ljene	
izključno	 v	 namene	 deželne	 obr ambe.	 Obseg ale	 so	 v erjetno	 po	 v eč	 deželskih	 sodišč	 ali	 f ar .	
Četrti	 so	 bile	 okr ožja	 le	 za	 da v čno	 e videnco	 v	 zv ezi	 z	 deželno	 obr amb o,	 drugeg a	 upr a vneg a	 po -
mena	 niso	 imele.	 V odili	 so	 jih	 četrtni	 g la v arji.	 Za	 Kr anjsk o	 ta	 sist em	 ni	 bil	 v	 v elja vi,	 r azdelit e v	
v	nek at erih	starih	knjig ah	posebej	omenja	le	imenja	na	Kr asu	in	v	Istri.
21
	 Kačičnik	Gabr ič:	Imenjsk a	knji g a,	str .	312.
22
	 V ilf an:	Pravna ,	str .	315.
23
	 V ilf an:	Pravna ,	str .	315;	Ogrin: 	Nekaj ,	str .	36.	
24
	 V ilf an:	Pravna ,	str .	315;	Nar ed :	Dežela ,	str .	269.
25
	 Nar ed:	Dežela ,	str .	268,	269;	Vi lf an:	Pravna ,	str .	315.

462
Lidija	Slana:	Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	str .	457–486
Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections
v orili,	 naj	 za	 osno v o	 ob v elja	 vr ednost	 poslopij	 in	 podložniških	 zemljišč.	 Za	 pet	
a v strijskih	 dežel	 (obe	 A v striji,	 Štajersk a,	 K or ošk a,	 Kr anjsk a	 in	 gr ofija	 Gorišk a)	 je	
bila	 t o	 no v ost ,	 ki	 je	 pomenila	 pr ecejšnjo	 spr emembo,	 zat o	 so	 si	 izgo v orile	 pr a vi -
co,	 da	 določijo 	 osno v o	 na	 k ak šen	 drug,	 že	 u v elja v ljen	 način.	 Še	 ist eg a	 leta	 so	 se	 v	
decembru	 t e	 dežele	 na	 Dunaju	 odločile	 za	 njim	 ustr ezn ejšo	 osno v o,	 ki	 je	 pome -
nila	 vr ednost	 stalnih	 denarnih	 in	 natur alnih	 podložniških	 dajat e v	 zemljišk emu	
gospodu,	 izr aženih	 v	 deseti nah,	 gorninah,	 zak upninah	 in	 dohodkih	 iz	 pr esež -
k o v	 donosa	 od	 mlino v	 pr ek o	 domače	 potr ebe.	 Obda v čeni	 so	 bili	 vinogr adi,	 ki	
so	 jih	 zemljiški	 gospodje	 obdelo v ali	 v	 s v oji	 r ežiji,	 iz	 obda v čitv e	 pa	 so	 bili	 izvzet e	
prista v e	 in	 v sa	 zemljišča,	 od 	 k at erih	 niso	 pr ejemali	 dajat e v ,	 t er	 ribji	 ulo v .	 Dolo -
čeno	 je	 bilo,	 da	 se	 od	 ‹suhe 	 r ent e›	 upošt e v ata	 d v e	 tr etjini	 znesk a,	 za	 natur alne	
dajatv e	 pa	 enot en	 nizek	 cenik	 ozir oma	 tarif a	 (Herrenanschlag ).
26
	 Se v eda	 je	 bila	
pr a vilnost	 in	 popolnost	 ocenitv e	 donoso v	 od visna	 od	 v estnosti	 posamezneg a	
zemljišk eg a	lastnik a.
Že	 v	 let u	 1518 	 je	 bilo	 po	 posameznih	 deželah	 Notr anje	 A v strije	 ocenjeno	
celotno	 gosposk o	 imenje	 za	 v ojašk e	 potr ebe.	 Na	 Kr anjsk em	 je	 bilo	 zaokr oženo	
na	 28.0 00	 funt o v ,	 na	 K or oš k em	 na	 36.000	 funt o v	 in	 na	 Štajersk em	 na	 70.000	
funt o v .	 T e	 ocenitv e	 so	 v se	 16 .	 st oletje	 pr edsta v ljale	 podlago	 za	 določit e v	 št e vila	
k onjenice	v	posameznih	deželah.
27
 
Zar adi	 pogost o	 pomanjklji vih	 napo v edi	 posameznih	 zemljiških	 lastnik o v	
so	 že	 v	 letu	 1544	 v	 Bruck u	 na	 Muri	 pr edsta vniki	 v seh	 petih	 dežel	 izv edli	 pono v -
no	 ocenit e v	 gosposkih	 imenj	 (Gültschätzung ).	 Štajersk a	 je	 izk azala	 za	 72.248	
funt o v ,	 K or ošk a	 za	 34.824	 funt o v ,	 Kr anjsk a	 za	 22.000	 funt o v ,	 Gorišk a	 za	 5.632	
funt o v ,	 sk upaj	 za	 154.704	 funt o v	 imenj.	 Že	 naslednje	 let o	 so	 zasedali	 deželni	
zast opniki	 na	 Dunaju	 od	 7.	 12.	 1545	 do	 11.	 1.	 1546,	 k er	 je	 deželni	 knez	 zaht e v al	
potr dit e v	 500 .000	 funt o v	 za	 v ojno	 pomoč.	 Dežele	 Notr anje	 A v strije	 so	 odobrile	
134.000	 funt o v ,	 k ar	 je	 bil	 malo	 nižji	 znesek,	 k ot	 je	 bil	 določen	 v	 Bruck u,	 zat o	
so	 znes k e	 imenj	 zaokr ožili.	 T ak o	 je	 pripadlo	 Štajerski	 72.000	 funt o v ,	 K or oški	
34.000	 funt o v ,	 Kr anjski	 22.000
28
	 funt o v	 in	 Goriški	 600 0	 funt o v .	 P o	 t em	 ključu	
so	 t e	 dežele	 tudi	 še	 napr ej	 delile	 med	 seboj	 odobr ene	 da v k e	 v se	 do	 sr edine	 18.	
st oletja,	 in	 sice r	 v	 višini	d v a	 in	 polkr atne	 da v čne	 naklad e.	 Od	 t eg a	 so	 podložniki	
plače v ali	d v akr atno,	zemljiški	gospodje	pa	iz	s v ojeg a	le	polo vico.
29
 
Imenjska knjiga po davčni rektifikaciji v letu 1747 
V	 letih	 od	 174 7	 do	 1757	 je	 cesarica	 Marija	 T er ezija	 u v edla	 spr emembo	
da v čneg a	 sist ema	 –	 da v čno	 r ektifik acijo	 (izboljša v o),	 k ar	 je	 vpli v alo	 tudi	 na	 se -
sta v o	 imenjsk e	 knjige.
30
	 Za	 Kr anjsk o	 je	 ur ejal	 r ektifik acijo	 in	 sesta v o	 k atastr a
31
 
pat ent	 z	 dne	 12.	 8.	 1747.	 Gla vni	 namen	 da v čne	 r ektifik acije	 je	 bila	 obda v čit e v	
doslej	 ner edno	 in	 nezadostn o	 obda v čeneg a	 plemstv a	 t er	 ločena	 obda v čit e v	 ze -
mljišč	 in	 dohodk o v	 gosposk e,	 mest	 in	 podložnik o v .	 P omembna	 je	 bila	 delit e v	 na	
dominik alni	 in	 rustik alni	 k atast er	 z	 r azličnima	 post opk oma	 ocenitv e	 posesti	 in	
dohodk o v .	 Zem ljiški	 gospod je	 so	 namr eč	 v	 pr ejšnjih	 st oletjih	 zar adi	 neobda v -
čenih	 prista v	 prit egnili	 v elik o	 kmečkih	 zemljišč	 med	 prista v e,	 da	 so	 bile	 neob -
da v čene,	 jih	 nat o	 r azdelili	 kmet om	 in	 sami	 pobir ali	 dajatv e,	 k ajti	 zemljišče	 je	
26
	 P olec:	S v obodniki,	str .	17–19.
27
	 V ilf an:	Pravna ,	str .	321;	Simon iti:	Vojaška ,	str .	76.
28
	 P olec:	S v obodniki,	str .19.	
	 Zar adi	 pobir anja	 d v a-	 in	 polkr atne	da v čne	 naklade	so	 na	 Kr anjsk em	 v	 bistvu	 v sak o	 let o	 zbr ali	
po	55.000	funt o v	da v k a.	
29
	 Ogrin:	Nek aj,	 str .	36;	P olec:	S v obodniki.	str .	19,	20.
30
	 P olec:	S v obodniki,	str .	29.
31
	 SI	A S	174,	T er ezijanski	k atast er	za	Kr anjsk o,	1747–1805.	

463
Letnik 41 (2018), št. 2
še	 v elja lo	 za	 dominik alno.
32
	 Zadnja	 r e vizija	 podložnih	 zemljišč,	 ki	 so	 bila	 prit e -
gnjena	 k	 prista v am,	 je	 bila	 izvršena	 v	 letu	 1618,	 r a vno	 pr ed	 sesta v o	 no v e	 (pet e)	
imenjsk e	 knjige,	 zat o	 je	 bilo	 v	 r ektifik acijsk em	 pat entu	 določeno,	 da	 v eljajo	 za	
izdela v o	no v e	imenjsk e	knjige	podatki	iz	imenjsk e	knjige	za	let o	1619.
33
 
Imenjsk a	 knjig a	 je	 bila	 po	 no v em	 r azdeljena	 po	 tr eh	 okr ožjih	 (Oberkrain 
–	 Gor enjsk a,	Unterkrain –	 Do lenjsk a	 in	Innerkrain –	 Notr anjsk a),	 znotr aj	 okr ožij	
pa	 po	 hier ar hiji	 stano v .	 Za	 t o	 opr a vilo	 so	 bile	 ustano v ljene	 posebne	 nadzorne	
k omisije.	T r ajalo	 je	 v eč	 k ot	 deset	 let ,	 da	 je	 bila	 no v a	 imenjsk a	 knjig a	 k ončno	 po -
sta v ljena,	 v	 t em	 času	 se	 je	 njena	 v log a	 že	 začela	 spr eminjati.	 Čepr a v	 sesta v ljena	
s	 čist o	 drugim	 namenom – zapisu	 imenjsk e	 r ent e	 zar adi	 obda v čitv e,	 je	 zar adi	
dr agocenih	 podatk o v	 o	 lastn ištvu	 posesti	 in	 imenj,	 ki	 jih	 je	 v sebo v ala,	 imenjsk a	
knjig a	postala	tudi	osno v a	za	izdela v o	deželne deske .
34
Deželna	 desk a	 (Landtafel ),
35
	 ki	 je	 bila	 na	 Kr anjsk em	 dejansk o	 u v elja v lje -
na	 v	 let u	 1759,	 je	 v	 naspr otju	 z	 imenjsk o	davčno knjigo	 ut emelje v ala	lastninsko 
pravico in	 hkr ati	druge stvarne pravice 	 na	 nepr emičninah.	 Njen	 namen	 je	 bil	
zagota v ljanje	 v arnosti	 pri	 pr a vnih	 poslih	 v	 zv ezi	 z	 nepr emičninami,	 t o	 je	 nak upi,	
zasta v ami,	 dar ili	 ipd.	 K ot	 ja vna	 knjig a	 je	 bila	 u v edena	 samo	 za	 gospostv a	 in	 po -
sesti,	 zajet e	 v	 imenjski	 knjig i,	 t er	 za	 hiše	 v	 r ok ah	 deželano v .	 V	 deželno	 desk o	 so	
se	 vpiso v ale	 v se	 listine,	 pogodbe,	 t estamenti,	 por očna	 pisma,	 dar o vnice	 ipd.	 t er	
v se	 spr emembe	 in	 br emena,	 ki	 so	 se	 nanašali	 na	 določeno	 posest .
36
	 Iz	 imenjsk e	
knjige	 so	 se	 po	 določilih	 u v ajalneg a	 pat enta	 za	 deželno 	 desk o	 na	 Kr anjsk em	 v	
deželno	 desk o	 pr episala	 gospostv a,	 posestv a	 in	 imenja	 (Herrschaften, Güter und 
Gülten ) t er	da v k a	pr ost e	hiše	(Frey-Häuser )	deželano v	v	mestih	in	tr gih.
37
 
Ur ad	 de želne	 desk e	 (Landtafelamt ) za Kranjsko, 	 ki	 je	 bil	 od	 leta	 1756	 pri	
deželnih	 stano vih	 v	 Ljubljani,	 se	 je	 v	 letu	 1759	 pr eselil	 na	 deželno	 sodišče,	 k a -
mor	 so	 bile	 pr enesene	 tudi	 v se	 »star e«	 imenjsk e	 knjige,	 sesta v ljene	 pr ed	 r ekti -
fik acijo.	 No v a	 imenjsk a	 knjig a	 je	 bila	 sesta v ljena	 po	 no vih	 pr a vilih,	 ki	 jih	 je	 pri -
pr a vila	 r ektifik acijsk a	 k omisija	 in	 jih	 1.	 12.	 1756	 poslala	 deželnim	 stano v om. 
Njene	 no v e	 rubrik e	 so	 z	 v elikimi	 t eža v ami	 izpolnje v ali	 v se	 do	 leta	 1759	 in	 še	
napr ej.
38
V elik a	 o vir a	 za	 sesta vit e v	 de želne	 desk e	 je	 bila	 pr a v	 zamuda	 pri	 sesta vi -
tvi	 no v e	 imenjsk e	 knjige,	 nastale	 na	 podlagi	 star e	 imenjsk e	 knjige	 iz	 leta	 1619.	
V	 t em	 času	 je	 bilo	 tr eba	 pogost o	 poizv edo v ati	 po	 deželi,	 saj	 so	 star e	 imenjsk e	
knjige	 r edk o	 v sebo v ale	 naslo v e	 bi v ališč	 posestnik o v	 imenj,	 vnesti	 pa	 je	 bilo	 tr e -
ba	 tudi	 podatk e	 o	 prista v ah.	 V	 deželno	 desk o	 pa	 je	 bilo	 do v oljeno	 vpisati	 le	 ze -
mljišče,	 ki	 je	 bilo	 pr ej	 vpisano	 v	 imenjski	 knjigi.	 Zat o	 se	 od	 leta	 1760	 v	 imenjsk o	
knjigo	 ni	 smel	 vpisati	 noben	 no v	 posestnik,	 če	 se	 ni	 pr ej	 na	 podlagi	 ustr ezne	
listine	vpisal	v	deželno	desk o.
39
Zadnji	 vpisi	 v	 deželno	 desk o	 na	 Kr anjsk em	 so	 bili	 zabeleženi	 k onec	 leta	
1832	 in	 v	 začetk u	 leta	 1833	 je	 bila	 u v edena	 g la vna	 knjig a	 za	 deželno	 desk o,	 ki	 je	
omogočala	 pr eg led	 nad	 last ništv om	 posamezne	 posesti .	 S	 t em	 je	 imenjsk a	 knji -
g a	 za	 deželno	 desk o	 izgubila 	 pomen,	 saj	 je	 bilo	 dotlej	 stanje	 –	 lastništv o	 posesti	
r azvidno	 samo	 iz	 nje.	 Gla vna	 knjig a	 je	 bila	 u v edena	 tudi	 pri	 zemljiški	 knjigi	 za	
mestne	 in	 podložnišk e	 nepr emičnine.	 Z	 u v edbo	 no v e	 ze mljišk e	 knjige	 leta	 1871	
so	bile	imenjsk e	knjige	ukinjene.
40
32
	 V ilf an:	Zemljišk a,	str .	199.
33
	 P olec:	S v obodniki,	str .	29.
34
	 P olec:	S v obodniki,	str .	29,	30.
35
	 SI	A S	315,	De želna	desk a	za	Kr anjsk o,	1759–1945.
36
	 K ošir:	Deželn a	desk a,	str .	96.
37
	 P olec:	S v obodniki,	str .	31.
38
	 K ošir:	Deželn a	desk a,	str .	96;	P olec:	S v obodniki,	str .	30.
39
	 P olec:	S v obodniki,	str .	32.
40
	 K ošir:	Deželn a,	str .	98.	

464
Lidija	Slana:	Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	str .	457–486
Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections
Imenjska knjiga za Kranjsko – 
dragocenost v Arhivu Republike Slovenije 
V	 habsburških	 dednih	 deželah	 so	 prv e	
omenjene	 imenjsk e	 knjige	 nastale	 v	 letu	 1513	 v	
ur adih	 deželnih	 stano v	 Spodnje	 A v strije,	 v	 letu	
1516	 pa	 na	 Šta jersk em.	 Iz	 leta	 1539	 je	 ohr anjena	
imenjsk a	 knjig a	 na	 Kr anjsk em	 in	 šele	 v	 letu	 1634	
naj	bi	 bila	u v edena	 na	K or ošk em.	 Zanimi v o	 je,	 da	
se	 je	 oh r anil	 pr a vilnik	 za	 sesta v o	 imenjsk e	 knjige	
v	 Zgornji	 A v striji	 iz	 leta	 1527,	 knjige	 same	 pa	 so	
v	 letu	 1800	 pogor ele.	 Na	 osno vi	 t eg a	 pr a vilnik a	
je	 bila	 sesta v ljena	 tudi	 imenjsk a	 knjig a	 za	 Kr anj -
sk o.
41
V	 Ar hi vu	 R epublik e	 Slo v enije	 se	 hr anijo	
pr ecej	 dobr o	 ohr anjene	 imenjsk e	 knjige	 v	 f ondu	
SI AS 173, Imenjska knjiga za Kranjsko, 1539 –
1871 .	 V	 letih	 od	 1937	 do	 1939	 jih	 je	 Drža vnemu	
ar hi vu,	 ki	 je	 delo v al	 v	 okviru	 Nar odneg a	 muzeja,	
izr očilo	 Pr edsedstv o	 Okr ožneg a	 sodišča	 v	 Lju -
bljani.
42
	 P o	 let u	 1953	 so	 bile	 imenjsk e	 knjige	 pr e -
nesene	 na	 no v o	 lok acijo	 Drž a vneg a	 ar hi v a,	 v	 letu	
1990	 pr eimeno v aneg a	 v	 Ar hi v	 R epublik e	 Slo v e -
nije.
43
Sk or aj	 celot en	 f ond	 je	 v	 letu	 1936,	 k o	 so	
bile	 knjige	 še	 pri	 okr ajnem	 sodišču,	 pr eg ledal	 in	
popisal	 dr .	 Jank o	 P olec.
44
	 F ond	 je	 obseg al	 27	 knjig,	
ki	 jih	 je	 dr .	 P olec	 ošt e vilčil	 od	 I	 do	 XXVII.
45
	 F ond	 je	
obseg al	 tudi	 eno	 knjigo	 in	 5	 knjig	 indek so v ,	 ki	 jih	
dr .	 P olec	 ni	 posebej	 popisal.	 Ob	 pr eg ledu	 f onda	
v	 letu	 2017	 je	 bilo	 ugot o v ljeno,	 da	 ta	 obseg a	 26	
knjig	 (manjk a	 X.	 knjig a	 po	 ošt e vilčenju	 dr .	 P olca)	
in	 5	 knjig	 inde k so v	 t er	 knjigo	 z	 naslo v om	Landes-
fürstliche Städte und Freyhäuser des Hertzogtum 
Krain .	 V	 f ondu	 se	 nahajata	 tudi	 d v e	 šk atli	 r ektifi -
k acijskih	akt o v .
V	 f ondu	 SI	 A S	 173	 se	 nahaja ta	 tudi	 d v a	 ur -
barja,	 Ur bar	 gospostv a	 R ado v ljica	 in	 W aldenbur g	
iz	 leta	 1570	 in	 Ur bar	 ur ada	 Gorica	 iz	 leta	 1570,	 ki	
pa	nista	pr edmet	t e	r azpr a v e.
V	 nadalje v anju	 so	 pr eds ta v ljene	 g la v -
ne	 značilnosti	 posameznih	 knjig	 iz	 f onda	 SI	 A S	
173	 Imenjsk a	 knjig a	 za	 Kr anjsk o.	 Knjige	 so	 bile	
v ečkr at	 r egistrir ane	 in	 dode ljeni	 so	 jim	 bili	 tudi	
41
	 Nar ed:	Dežela ,	str .	268;	P olec:	S v obodniki,	str .	20–22.
42
	 Int ernetni	 vir :	 Imenjsk a	 knjig a	 za	 Kr anjsk o:	 http://arsq.
go v .si/Query/detail.asp x?ID=23250	 –	 F ond	 SI	 A S	 173,	
Imenjsk a	 knjig a	 za	 Kr anjsk o;	 T ri g la v ,	 Geodetsk o-k ata -
strski,	str .	349.	Pridobljeno,	26.	11.	2018.	
43
	 Int ernetni	 vir:	 Zgodo vina:	 http://www .ar hi v .go v .si/
si/o_ar hi vu/zgodo vina/	 –	 Ar hi v	 R epublik e	 Slo v enije/
Zgodo vina.	Pridobljeno,	26.	11.	2018.
44
	 Dr .	 Jank o	 P olec	 (1880–1956),	 slo v enski	 pr a vnik	 in	 pr a v -
ni	zgodo vinar .
45
	 P olec:	S v obodniki,	str .	16–33.
Knjiga (II) – zunanjost. 
Vir: SI AS 173 Imenjska knjiga.

465
Letnik 41 (2018), št. 2
r azlični	 naslo vi	 že	 v	 knjigo v odstvu	 deželnih	 stano v	 in	 nat o	 na	 Deželnem	 t er	
Okr ožnem	 sodišču	 v	 Ljubljani.	 V	 namen	 pričujoče	 r azpr a v e	 so	 knjige	 označene	
s	 št e vilk ami	 zadnjeg a	 popisa	 dr .	 P olca	 iz	 leta	 1936	 (I	 do	 XXVII),	 naslo v	 pa	 izhaja	
iz	 zadnje	 in v entarizacije	 v	 letu	 1910,	 ki	 je	 bila	 opr a v ljena	 na	 Deželnem	 sodišču	
v	 Ljubljani.	 Prvih	 sedem	 knjig	 (stare knjige) 	 je	 nastalo	 pr ed	 da v čno	 r ektifik acijo	
Marije	 T er ezije	 (1539–1756),	 nadaljnjih	 d v ajset	 knjig	 so	 nasta vili	 ob	 da v čni	 r ek -
tifik aciji	 in	 po	 njej	 (1756–1871).	 P o	 zemljiški	 od v ezi	 v	 letu	 1848	 so	 v	 imenjsk e	
knjige	vpiso v ali	le	že	dominik alno	posest .
Knjige	 so	 v ezane	 v	 usnje	 in	 r azmer oma	 dobr o	 ohr anjene.	 Dv e	 od	 petih	
knjig	 indek so v	 po	 r ektifik aciji	 sta	 v	 malce	 slabšem	 stanju.	 Knjige	 od	 III	 do	 VII	 so	
digitalizir ane	in	dost opne	na	spletni	str ani	Ar hi v a	R S.
46
Imenjska knjiga pred davčno rektifikacijo (1539–1756)
Knjiga (I). Naslov: Altes G ültbuch, 1. Band, Fassionssummarium 
1539 .	Inv. No. 1. 	 Knjig a	 je	 bila	 namenjena	 določitvi	 imenjsk e	 r ent e	 le	 za	 let o	
1539	 in	 še	 ni	 bila	 stalna.	 Iz	 knjige	 je	 r azvidno,	 da	 so	 bile	 podobne	 e vidence	 u v e -
dene	 že 	 za	 leta	 1536,	 1537	 in	 1538,	 v endar	 se	 niso	 posebej	 ohr anile.	 Opisi	 po -
sameznih	 sk upin	 lastnik o v	 imenj	 si	 sledijo	 tak ole:	 pr elati	 na	 Kr anjsk em	 (nek aj	
začetnih	 list o v	 manjk a),	 duho v ščina,	 k aplani,	 cer kv eno	 imenje,	 špitali	 in	 br at o -
v ščine,	 plemstv o	 na	 Kr anjsk em,	 mesta	 in	 tr gi,	 meščani	 in	 s v obodniki
47
	 po	 abe -
cedi	 kr aje v .	 Nat o	 sledita	 še	 d v a	 r azdelk a.	 V	 prv em	 so	 zabeleženi	 pr elati	 in	 drug a	
duho v ščina	 na	 Kr asu	 t er	 plemstv o	 na	 Kr asu	 in	 druge	 os ebe,	 v	 drugem	 pa	 plem -
stv o	 in	 druge	 osebe	 v	 Istri	 t er	 mesta	 in	 tr gi	 v	 Istri.	 Lastniki	 imenj	 so	 zapisani	
v sak	 na	 s v ojem	 listu	 z	 imenom	 in	 priimk om,	 pod	 k at erim	 je	 vpisana	 imenjsk a	
r enta	 v	 goldinarjih,	 kr ajcarjih	 in	 denaričih.	 V	 knjigi	 je	 na	 le vi	 str ani	 vpisan	 zne -
sek	 da v k a,	 na	 desni	 str ani	 pa	 plačilo.	 Dodatnih	 opazk	 sk or ajda	 ni.	 Knjig a	 v sebuje	
zaostank e	v	plačilu	da v k a	nazaj	tudi	do	leta	1518.
Knjiga (II). Naslov: Altes Gültbuch, 2. Band, Fassionssummarium 
1546–1549. Inv . No. 2. V	 knjigi	 je	 bil	 določen	 da v ek	 za	 v sak o	 let o	 posebej.	 Da v ek 	
še	 ni	 bil	 enotno	 določen	 g lede	 na	 dogo v or	 na	 Dunaju	 v	 decembru	 1542.	 Da v čni 	
za v ezanci	so	r azpor ejeni	tak ole:	pr elati,	gosposki	stan,	vit ezi	in	plemstv o,	župni -
ki,	 k aplani,	 cer kv eno	 imenje,	 br at o v ščine,	 mesta	 in	 tr gi,	 s v obodniki.	 V	 knjigi	 je	 na 	
le vi	 str ani	 zapisan	 znesek	 da v k a,	 na	 desni	 str ani	 pa	 plačilo.	 T udi	 ta	 knjig a	 v sebuje 	
zaostank e	da v čnih	plačil.	Knjig a	edina	od	v seh	ne	v sebuje	paginacije.
Knjiga (III). Naslov: Altes Gültbuch, 3. Band, Fassionssummarium 
1547–1554. Da v čna	 naklada	 je	 že	 stalna 	 g lede	 na	 Dunaju	 dogo v orj eni	 da v čni	
sist em,	 in	 sicer	 za	 v sa	 leta,	 na	 k at er a	 se	 nanašajo	 vpisi.	 Na	 3.	 str ani	 je	 zapisano,	
da	 je	 za	 naložit e v	 (Anschlag )	 za	 let o	 1554	 v	 božjem	 imenu	 odobr ena	 (Die Bewil-
ligung in Gottesnamen )	 polt r etja	 imenjsk a	 r enta	 in	 da	 je	 deželni	 da v ek	 za	 Šta -
jersk o	 72.000	 goldinarje v ,	 za	 K or ošk o	 32.000	 goldinarje v	 in	 za	 kr anjsk o	 22.000	
goldinarje v .
Knjig a	 je	 r azdeljena	 po	 naslednjem	 sist emu:	 na	 Kr anjsk em	 –	 pr elati,	 go -
spodje,	 vit ezi,	 župniki,	 mes ta,	 s v obodniki	 po	 f ar ah	 in	 priimkih;	 na	 Kr asu	 –	 tr -
žaški	 šk of,	 župniki,	 plemiči	 in	 s v obodniki;	 v	 Istri	 –	 pr elati,	 k ast elani,	 na	 k oncu	
mest o	 R ek a.	 Pri	 plemstvu	 se	 lahk o	 le	 r edk o	 iz	 naslo v a	 sklepa,	 za	 k at er o	 imenje	
gr e,	 med	 izjemami	 je	 na	 primer	 list	 115,	 kjer	 je	 vpisan	 Florian	 Scharff	 z	 gospo -
stva Vrhkrka 	 z	 imenjsk o	 r ent o	 18	 goldinarje v	 2	 kr ajcarja	 2	 denarič a.	 Imenjeni	
opisano	podr obneje.	Knjig a	v sebuje	še	malenk ost	da v čnih	zaostank o v .
46
	 Int ernetni	 vir:	 Imenjsk a	 knjig a	 za	 Kr anjsk o:	 http://arsq.go v .si/Query/detail.asp x?ID=23250	
–	F ond	SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o.	Pridobljeno,	26.	11.	2018.
47
	 S v obodniki	 se 	 v se	 do	 VII.	 knjig e	 označujejo	 k ot	 »Na v adni	 ljudje«	 (Gemeine leut), 	 k o	 pa	 dobijo	
s v ojo	(VII.)	knjigo,	so	odtlej	na v edeni	k ot	Freisassen.

466
Lidija	Slana:	Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	str .	457–486
Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections
Knjiga (IV). Naslov: Altes Gültbuch, 4. 
Band, Landbuch. Ab- und Zuschreibungen 
aller Standgülten 1546–1618. Že	 iz	 naslo v a	 je	
r azvidno,	 da	 je	 bila	 knjig a	 namenjena	 pripisom	
in	 odpi som	 posesti	 s	 pripiso m	 in	 odpisom	 znesk a	
imenjsk e	 r ent e.	 Odpis	 pri	 star em	 lastnik u	 imenj -
sk e	 r ent e	 se	 pono vi	 k ot	 pripis	 pri	 no v em	 lastnik u,	
r azen	 k adar	 z	 dekr et om	 dež elneg a	 kneza	 imenje	
ni	 bilo	 izbrisano.	 Na	 prvih	 se dmih	 str aneh	 v sebu -
je	 inde k s	 po	 imenih	 in	 priim kih.	 R azpor ed	 ime -
tnik o v	 imenjsk e	 r ent e	 je	 enak	 r azpor edu	 v	 tr etji	
knjigi.	Da v čni	zaostanki	niso	v eč	zabeleženi.	
Zar adi	 ugot o v ljenih	 nepr a vilnosti	 pri	 vpi -
sih	 v	 imenjsk o	 knjigo	 so	 v	 letu	 1610	 kr anjski	 de -
želni	 g la v ar	 in	 deželni	 odborniki	 pr edlag ali,	 da	
se	 ugot o vi	 dejansk o	 stanje.	 Četrt o	 knjigo	 (Altes 
Gültbuch )	 so	 zaključili	 v	 letu 	 1618	 in	 v	 letu	 1619	
podatk e	 pr enesli	 v	 no v o	 imenjsk o	 knjigo	 (Neues 
Gültbuch ).
48
 
Knjiga (V). Naslov: Altes Gültbuch 5. 
Band Ab- und Zuschreibungen aller Standgül-
ten 1619–1661. Inv. No. 5. Pri	 peti	 imenjski	
knjigi	 je	 očitno,	 da	 so	 posk ušali	 u v esti	 v eč	 r eda	 v	
zapise.	 T ak oj	 na	 začetnih	 str aneh	 so	 spet	 na v ede -
ni	 zaostanki	 v	 plačilu	 da v k a,	 nat o	 sledi	 abecedni	
indek s	 priimk o v	 in	 imen	 z	na v edbo	list o v ,	 kjer	 se	
nahajajo.	 R azpor ed	 imetnik o v	 imenjsk e	 r ent e	 je	
enak	 r azpor ed om	 v	 pr ejšnjih	 knjig ah,	 imenja	 pa	
so	 v ečkr at	 ozn ačena	 natanč neje	 po	 legi,	 imenu,	
št e vilu	 hub	 ipd.	 Natančne	 e vidence	 imenj	 v seeno	
ni	 bilo	 mogoče	 uspešno	 v oditi,	 pr et ežno	 zar adi	
r azdr obljenosti	 zemljišk e	 posesti.	 T a	 knjig a	 je	
postala	 ob	 da v čni	 r ektifik aciji	 osno v a	 za	 izdela v o	
no v e	imenjsk e	knjige.
V	 letu	 1662	 so 	 nasta vili	 d v e	 imenjski	 knji -
gi	 hkr ati,	 z	 namenom	 ločitv e	 stano v sk eg a	 imenja	
od	imenja	s v obodnik o v .
Knjiga (VI). Naslov: Altes Gültbuch (6. 
Band) Landbuch Ab- und Zuschreibungen 
aller Standgülten 1662–1756. R azpor ed	 ime -
tnik o v	 imenjsk e	 r ent e	 je	 enak	 k ot	 v	 pr ejšnjih	
knjig ah,	 dodan a	 je	 le	 no v a	 rubrik a	 Zasta vna	 go -
spostv a	 (Pfandschaften ).	 P od	 t o	 rubrik o	 so	 vpi -
sani	 tu di	 ur adi (Ambt ), 	 četudi	 nek at eri	 niso	 bili	
v eč	 v	 zasta vi	 in	 so	 že	 bili	 v	 la sti	 deželano v .
49
	 V	 t ej	
knjigi	 se	 pr a viloma,	 z	 r edkimi	 izjemami,	 ob	 ime -
nu	 lastn ik a	 imenja	 –	 deželana	 vpiše	 tudi	 ime	 nje -
go v e	 posesti.	 Knjig a	 žal	 ne	 v sebuje	 abecedneg a	
indek sa	posestnik o v	imenj.	
48
	 P olec:	S v obodniki,	str .	26,	27.
49
	 Primer:	 Na	 listih	 od	 498	 do	 500	 so	 vpisani	 imetniki	 ur a -
do v	 Naklo	 in	 Primsk o v o,	 ki	 nista	 bila	 v eč	 zasta v ljena,	 k er	
sta	 ju	 br ata	 bar ona	 Eg kh	 -	 Hungerspach	 k upila	 že	 v	 letu	
1626.	
	 Glej:	Slana:	Brdo ,	str .	86.
Knjiga (IV). Vpisi in odpisi imenjske rente 
Sigmunda (I.) Semeniča. 
Vir: SI AS 173 Imenjska knjiga, fol. 95.
Grad Otočec (Wördl), risba.
Vir: SI AS 173 Imenjska knjiga, Knjiga (XIV), 
str. 171.

467
Letnik 41 (2018), št. 2
Knjiga (VII). Altes Gültbuch (7. Band) 
Landbuch. Freisassen 1662–1757. Knjig a	 v se -
buje	 abecedni	 r egist er	 s v obodnik o v	 z	 na v edbo	
kr aje v	 in	 št e vilk e	 lista.	 S v obodniki	 (freisassen) so 
bili	 kmetje,	 ki	 so	 bili	 lastniki	 s v obodne	 zemlje	 in	
tak o	 v	 celoti	 ali	 samo	 s	 t o	 zemljo	 neod visni	 od	 go -
spostv a.
50
	 K er	 niso	 bili	 plemiči	 in	 tak o	 niso	 mog li	
biti	 član i	 deže lnih	 stano v ,	 so 	 jih	 z	 nasta vitvijo	 po -
sebne	 imenjsk e	 knjige	 odstr anili	 iz	 popisa	 stano -
v skih	 imenj.	 S v obodniki,	 ki	 so	 pridobili	 plemstv o,	
so	se	lahk o	pr eselili	v	stano v sk e	knjige.
51
Imenjska knjiga po davčni rektifikaciji 
(1756–1871)
V	 f ondu	 SI	 A S	 173	 se	 nahaja 	 sedem	 imenj -
skih	 knjig,	 ki	 so	 bile	 nasta v ljene	 ob	 da v čni	 r ek -
tifik aciji	 do	 leta	 1758.	 Ob	 popisu	 dr .	 P olca	 v	 letu	
1936	 jih	 je	 bil o	 še	 de v et .	 Njiho v a	 sesta v a	 je	 pri -
lagojena	 r ektifik acijskim	 pr a vilom.	 Knjige	 imajo	
vnapr ej	 natisnjene	 rubrik e	 za	 vpis	 v seh	 potr eb -
nih	 podatk o v .	 R ubrik e	 za	 vpis	 podatk o v	 s v obo -
dnik o v	 se	 nek olik o	 r azlik ujejo	 od	 rubrik	 za	 vpis	
stano v skih	 imenj.	 Iz	 rubrik	 je	 lepo	 r azvidna	 de -
lit e v	 med	 dominik alno	 in	 rustik alno	 posestvijo.
52
Knjiga (VIII). Rectificiertes Gültbuch, 1. 
Bd. Geistlichkeit, Stifte und Kl öster in Ober-
krain. Inv. No. 14. V	 knjigi	 so	 vpisani:	 duho v šči -
na,	 v ersk e	 fundacije	 in	 samostani	 na	 Gor enjsk em.	
Knjiga (IX). Rectificiertes Gültbuch, 2. 
Bd., Adel, Gemeine Parteien, Städte in Ober-
krain. Inv. No. 15. V	 knjigi	 so	 vpisani:	 plemstv o,	
mesta	 in	 tr gi	 na	 Gor enjsk em.	 Str ani	 pod	 nazi v om	
Svobodniki	(Gemeine Parteien )	 so	 pr azne,	 k er	 so	
jim	 bile	 namenjene	 posebne	 knjige	 (XII,	 XIII	 in	
XVI).
Knjiga (X). Rectificiertes Gültbuch, 3. 
Bd., Geistlichkeit, Adel, Gemeine Parteien, 
Städte, Weingarten in Unterkrain. Inv. No. 16. 
V	 knjigi	 so	 vpisani:	 duho v ščina,	 plemstv o,	 mesta,	
vinogr adi	 na	 Dolenjsk em.	 T e	 knjige	 v	 t em	 f ondu	
ni	 najti .	 Mogoče	 je	 bila	 pomot oma	 v ključena	 v	 k a -
k šen	 dr ug	 f ond	 v	 Ar hi vu	 R epublik e	 Slo v enije	 ali	
pa	 se	 je	 založila	 v	 v eliki	 množici	 ar hi v alij,	 ki	 so	
bile	pr enesene	na	no v e	lok acije.
50
	 P olec:	S v obodniki,	str .	24;	Vilf an:	Pravna ,	str .	80.
	 Glej	 tudi:	 Int ernetni	 vir:	 Dežel ni	 s v obodniki:	 https://
sl.wikipedia.or g/wiki/De%C5%BE elni_s v obodniki .	 Pri -
dobljeno,	26.	11.	2018.
51
	 P olec:	S v obodniki,	str .	93.	
	 Med	 poplemenit ene	 s v obodnik e	 sodijo	 npr .	 Oblaki	 (ba -
r oni	 W olk ensber g),	 Luk ančiči	 (bar oni	 Hert enf els),	 Ši vici	
(pl.	Schi vizhoff en)	it d.
52
	 P olec:	S v obodniki,	str .	25.
Knjiga (XIV) – zunanjost. 
Vir: SI AS 173 Imenjska knjiga.

468
Lidija	Slana:	Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	str .	457–486
Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections
Knjiga (XI). Rectificiertes Gültbuch, 4. 
Bd., Geistlichkeit, Adel, Gemeine Parteien, 
Städte in Innerkrain. Inv. No. 17. V	 knjigi	 so	
vpisani:	 duho v ščina,	 plemstv o,	 mesta	 na	 Dolenj -
sk em.	 Str ani	 pod	 nazi v om	 Svobodniki	( Gemeine 
Parteien )	so	pr azne.
Knjiga (XII). Rectificiertes Hauptvor-
merkbuch, 5. Bd. Landschaftliche Freisassen 
in Oberkrain. Inv. No. 18. V	 knjigi	 so	 vpisani	 de -
želnoknežji	s v obodniki	na	Gor enjsk em.
Knjiga (XIII). Rectificiertes Hauptvor-
merkbuch, 6. Bd. Landschaftliche Freisassen 
in Unter- und Innerkrain. Inv. No. 19. 	 Knjig a	
zajema	 vpise	 deželnih	 s v obodnik o v	 na	 Dolenj -
sk em	in	Notr anjsk em.	
Knjiga (XIV). Hauptg ültbuch, 7. Bd. 
Herrschaften in Krain, Inv. No. 20. Knjig a	 v se -
buje	 abecedni	 seznam	 gospost e v	 na	 Kr anjsk em.	
V pisana	 je	 tudi	 imenjsk a	 r enta	 ljubljansk eg a	
magistr ata	 in	 No v eg a	 mesta,	 pa	 dedno	 od v etni -
štv o	 (s amostan	 Mekinje),	 k omende,	 desetine	 in	
nek aj	 v asi	 v	 posesti	 deželano v .	 Na	 Notr anjsk em	
in	 v	 Istri	 so	 poleg	 imetnik o v	 pri v atnih	 gospost e v	
vpisani	 tudi	 imetniki	 k amer alnih	 gospost e v	 (npr .	
post ojnsk a	 gr ofija)	 in	 imetniki	 tak o	 imeno v anih	
imenj	 F undals	 (Fundals – G ült ),	 na	 primer	 imenje	
Jablanica	 bar ono v	 Lazarini je v .	 T a	 knjig a	 je	 ne -
k aj	 posebneg a.	 Opr emljena 	 je	 s	 posebno	 skr bjo	
in	 v sebuje	 nek aj	 lepih	 risb	 posameznih	 gr aščin.	
T udi	 njena	 zunanjost	 se	 r azlik uje	 od	 drugih	 knjig.
Knjiga (XV). Hauptg ültbuch, 8. Bd. – Ge-
istlichkeit nach dem rectificierten Cataster 
1758, Inv. No. 21. Knjig a	 v sebuje	 vpise	 samosta -
no v ,	 f ar ,	 k aplanij,	 beneficije v	 in	 drugih	 cer kv enih	
posesti	 na	 podlagi	 r ektificir aneg a	 k atastr a	 1758	
v	 tr eh	 četrtih	 Kr anjsk e.	 Na	 platnici	 je	 omemba,	
da	 je	 ta	 da v čna	 imenjsk a	 knjig a	 sesta v ljena	 po	
no vi	 super	 r e viziji	 k atastr a	 (Nach dem neuen Su-
per Revisions CATASTRO ). R ubrik e	 v	 t ej	 knjigi	 niso	
natisnjene,	ampak	napisane	z	r ok o.
Knjiga (XVI). Hauptgultbuch, 9. Bd. – 
Freisassen nach dem rectificierten Cataster 
1758, Inv. No. 22. Knjig a	 v sebuje	 vpise	 s v obo -
dnik o v	 na	 podlagi	 r ektificir aneg a	 k atastr a	 1758,	
vpisane	po	abecednem	seznamu	f ar .
Značilnost	 naslednjeg a	 k ompleta	 knjig	 je	
na v edba	 okr ožij	 z	 imeni	 njiho vih	 g la vnih	 mest	
k ot	 ljub ljansk o,	 no v omešk o	 in	 post ojnsk o.	 V pisi	
se	 vrstijo	 v se	 do	 leta	 1871 ,	 k o	 so	 bile	 imenjsk e	
knjige	 ukinjene.	 R ubrik e	 za	 rustik alno	 zemljo	
ostajajo,	 po	 ze mljiški	 od v ezi	 v	 letu	 1848	 se	 vpi -
suje	samo	dominik alna	posest .
Knjiga (XVII). Ständisches Hauptgült-
buch, 1. Bd. – Geistlichkeit des Laibacher Kre-
ises. Erster Band. Stift und Kl öster, Inv. No. 
23. V	 knjig i	 je	 vpisana	 duho v ščina	 ljubljansk eg a	
Dvorec Polhov Gradec (Billichgrätz), risba.
Vir: SI AS 173 Imenjska knjiga, Knjiga (XIV),
str. 212.

469
Letnik 41 (2018), št. 2
okr ožja	 (Gor enjsk e)	 po	 abecedi	 imenj,	 prvi	 del	
do	čr k e	M.
Knjiga (XVIII). Hauptgültbuch, 2. Bd. – 
Fortsetzung der Geistlichkeit des Laibacher 
Kreises. Inv. No. 24. Knjig a	 v sebuje	 nadalje v anje	
Knjige	XVII	od	čr k e	M.
Knjiga (XIX). Hauptgültbuch, 3. Bd. – 
Adel des Laibacher Kreises. Inv. No. 25. V	 knji -
gi	 je	 vpisano	 plemstv o	 ljubljansk eg a	 okr ožja.	 Za -
nimi v o	 je,	 da	 je	 najpr ej	 z	 imenom	 vpisan	 naj višji	
plemič	 po	 r angu,	 knez	 Kar l	 A uersper g,	 v oj v oda	
K oče v ski,	nat o	si	sledijo	vpisi	imenj	po	abecedi.
Knjiga (XX). Hauptgültbuch, 4. Bd. – 
Gemeine Parteien und Städte des Laibacher 
Kreises. Inv. No. 26. V	 knjigi	 so	 vpisani	 s v obo -
dniki	in	mesta	ljubljansk eg a	okr ožja.
Knjiga (XXI). Hauptgültbuch, 5. Bd. – 
Geistlichkeit, 1er Theil, Stift und Klöster des 
Neustädter Kreises., Inv. No. 27. V	 knjigi	 so	 vpi -
sani:	 duho v ščina,	 v ersk e	 ustano v e	 in	 samostani	
no v omešk eg a	okr ožja	(Dolenjsk e).	Prvi	del.
Knjiga (XXII). Hauptgültbuch, 6. Bd. – 
Geistlichkeit, 2er Theil, Stift und Klöster des 
Neustädter Kreises., Inv. No. 28. Knjig a	 v sebuje	
nadalje v anje	Knjige	XXI.
Knjiga (XXIII). Siebenter Band des 
Hauptgültbuches. Bd. 7. Adel des Neustädter 
Kreises, Inv. No. 29.
53
 V	 knjigi	 je	 vpisano	 plem -
stv o	 no v omešk eg a	 okr ožja	 po	 abecednem	 sezna -
mu	imenj.
Knjiga (XXIV). Achter Band des Haupt-
gültbuches. Gemeine Parteien und Städte 
des Neustädter Kreises, Inv. No. 30.
54
 V	 knjigi	
so	 vpisani	 s v obodniki	 in	 mesta	 no v omešk eg a	
okr ožja.
Knjiga (XXV). Neunter Band des Haupt-
gültbuches. Geistlichkeit des Adelsberger 
Kreises, Inv. No. 31. V	 knjigi	 je	 vpisana duho -
v ščina	post ojnsk eg a	okr ožja	(Notr anjsk a).
Knjiga (XXVI). Zehnter Band des Haupt-
gültbuches. Adel, Gemeine Parteien und 
Stadte des Adelsberger Kreises. Inv. No. 32. V	
knjigi	 so	 vpisani	 plemstv o,	 s v obodniki	 in	 mesta	
post ojnsk eg a	okr ožja.
Knjiga (XXVII). Ständisches Hauptgült-
buch, Supplementband. Bd. 11. Inv. No. 33. 
Knjig a	 je	 bila	 u v edena	 k ot	 dopolnilni	 zv ezek	 knji -
g am	 od 	 XVII	 do	 XXVI.	 Izpolnje v ala	 se	 je	 v se	 do	
leta	1871.	
53
	 Na	 o vitk u	 knjige	 je	 zapisano	 napačno:	 A del	 des	 A dels -
ber ger Kr eises	(Plemstv o	post ojnsk eg a	okr ožja).
54
	 Na	 o vitk u	 knjige	 je	 zapisano	 napačno:	 Gemeine	 P art e -
ien	 und	 Städt e	 des	 A delser ger	 Kr eises	 (Na v adni	 ljudje	 in	
mesta	post ojnsk eg a	okr ožja).
Dvorec Ravne na Notranjskem (Raunach), risba.
Vir: SI AS 173 Imenjska knjiga, Knjiga (XIV), 
str. 221.

470
Lidija	Slana:	Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	str .	457–486
Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections
V	 f ondu	 SI	 A S	 173	 obstaja	 tudi	 knjig a	 z	
naslo v om	Landes – Fürstliche Städte und Fre-
yhäuser des Hertzogthum Krain. 	 Knjig a	 na	
platnicah	 nima	 nobenih	 oz nak.	 V	 knjigi	 so	 na -
št eta	 deželnoknežja	 mesta	 Ljubljana,	 R ado v ljica,	
Kr anj,	 Kamnik,	 Kršk o,	 Metlik a,	 No v o	 mest o	 in	 Čr -
nomelj.	 R ubrik a	 za	 določit e v	 da v k a	 je	 izpolnjena	
le	 pri	 Ljubljan i	 in	 Kr anju,
55
	 pri	 v seh	 mestih	 so	 na -
št et e	le	da v k a	pr ost e	hiše.
56
 
K	 imenjskim	 knjig am	 sodi	 tudi	pet knjig 
indeksov 	z	naslednjimi	naslo vi:
Alphabetisches – Verzeichniss der Be-
sitzer der Herrschaften, G üter und Gülten in 
Krain zu den neuen Gültbüchern, Inv. No 23 
– 33, Bd. 1 – 11 und zu den Dominical-Akten. 
Inv. No. 107. 	 Indek sna	 knjig a	 v sebuje	 abecedni	
seznam	 priimk o v	 in	 imen	 lastnik o v	 gospost e v ,	
posest e v	 in	 imenj	 na	 Kr anjsk em	 k	 no vim	 imenj -
skim	 knjig am	 od	 zapor edne	 št e vilk e	 14	 do	 33	
(VIII	 do 	 XXVII).	 V	 knjigi	 so	 naslednje	 tisk ane	 ru -
brik e	 za	 vpis	 podatk o v:	 ime	 zemljišk eg a	 pose -
stnik a,	 št e vilk a	 r ektifik acijsk eg a	 akta	 (po	 okr a -
ju),	 zv ezek	 in	 list	 Gla vne	 imenjsk e	 knjige,	 ime	
gospostv a	in	imenja,	opomba.
Alphabetisches – Verzeichniss der 
Herrschaften, Güter und Gülten in Krain zu 
den neuen Gültbüchern, Inv. No 23 – 33, Bd. 
1 – 11 und zu den Dominical – Akten. Inv. No. 
106 .	 Indek sna	 knjig a	 v sebuje	 abecedni	 seznam	
gospost e v ,	 posest e v	 in	 imenj	 na	 Kr anjsk em	 od	
14–33	 (VIII	 do	 XXVII).	 R ubrik e	 za	 vpis	 podatk o v	
so	 naslednje:	 ime	 gospostv a,	 posestv a	 in	 imenja,	
št e vilk a	 r ektifik acijsk eg a	 ak ta	 (po	 okr aju),	 zv e -
zek	 in	 list	 Gla vne	 imenjsk e	 knjige,	 ime	 posestni -
k a,	opomba.
Landschaftliche Freysassen, Laibacher 
Kreis, ad Inv. No. 18, Bd. 5. 	 Deželni	 s v obodni -
ki	 lj ubl jansk eg a	 okr aja	 so	 r azpor ejeni	 po	 f ar ah,	
znotr aj	 f ar	 po	 priimkih	 in	 imenih	 in	 št e vilki	
ustr ezneg a	lista	v	imenjski	knjigi	18	(XII).
Landschaftliche Freysassen, Adelsber-
ger Kreis, ad Inv. No. 19, Bd. 6 .	 Deželni	 s v obo -
dniki	 post ojnsk eg a	 okr aja	 so	 r azpor ejeni	 po	 f a -
r ah,	 znotr aj	 f ar	 po	 priimkih 	 in	 imenih	 in	 št e vilki	
ustr ezneg a	 lista	 v	 imenjski	 knjigi	 19	 (XIII),	 ki	 je	 v	
t em	f ondu	ni.
Landschaftliche Freysassen, Neust äd-
55
	 Da v ek	 v	 Ljubl jani	 je	 znašal	 8.071,57	 goldinarja,	 v	 Kr anju	
pa	1051,36	goldinarja.
56
	 V	 Ljubljani,	 na	 primer ,	 je	 bilo	 takih	 hiš	 štirinajst ,	 in	 sicer	
sedem	 pripadajočih	 cer kv enim	 ustano v am,	 sedem	 pa	
plemičem	 in	 meščanom.	 T udi	 v	 Kršk em	 je	 bilo	 14	 da v k a	
pr ostih	 hiš,	 od	 t eg a	 3	 v	 cer kv eni	 lasti,	 Kamnik	 je	 imel	 9	
takih	 hiš,	 od	 t eg a	 4	 v	 cer kv eni	 last i.	 Drug a	 mesta	 so	 ime -
la	od	2	do	3	da v k a	pr ost e	hiše.
Knjiga z navedbo deželnoknežjih mest in davka 
oproščenih hiš v mestih, prva stran.
Vir: SI AS 173 Imenjska knjiga.

471
Letnik 41 (2018), št. 2
tler Kreis, ad Inv. No. 19, Bd 6 .	 Deželni	 s v obodniki	 No v omešk eg a	 okr aja	 so	
r azpor ejeni	 po	 f ar ah,	 znotr aj	 f ar	 po	 priimkih	 in	 imenih	 in	 št e vilki	 ustr ezneg a	
lista	v	imenjski	knjigi	19	(XIII),	ki	je	v	t em	f ondu	ni.
V	 f ondu	 SI	 A S	 173	 se	 nahaja ta	dve škatli rektifikacijskih aktov ,	 ki	 v se -
bujeta	 šest	 map	 sumarnih	 r ektifik acijskih	 izk azo v	 o	 pripisu	 ozir oma	 odpisu	
imenj	 in	 dohodk o v .	 Mape	 so	 ur ejene	 po	 abecednem	 r edu	 imenj	 za	 čr k e	 B,	 H,	 K,	 J,	
P	in	R.	V sebujejo	izv lečk e	da v čnih	r egistr o v	od	leta	1759	do	k onca	st oletja.
II. del - Plemiška rodbina Semeničev v imenjski knjigi za Kranjsko 
Kdo si bili vitezi Semeniči?
Za	 prik az	 vpiso v	 v	 Imenjski	 knjigi	 za	 Kr anjsk o	 je	 v	 nadalje v anju	 obr a vna -
v ana	 pl emišk a	 r odbina	 vit ezo v	 Semeniče v ,	 ki	 se	 je	 v	 virih	 poja v ljala	 od	 14.	 do	
k onca	 16.	 st oletja	 v	 Beli	 kr ajini,	 nat o	 tudi	 izv en	 nje,	 pr ed v sem	 na	 Dolenjsk em.
57
 
Semeniči	 so	 bili	 domne vno	 sor odniki	 vit ezo v	 iz	 Semiča,	 izumr lih	 v	 15.	 st oletju,	
njiho v	r od	pa	je	ug asnil	v	drugi	polo vici	18.	st oletja.
58
Prvi	 izr ecno	 imeno v ani	 član	 plemišk e	 r odbine	 Semenič	 je	 bil	 goriški	 mi -
nist erial	 Ot on	 (I.),	 ki	 je	 v	 let u	 1367	 posedo v al	 hišo	 v	 Metliki.
59
	 Semeniči	 so	 bili	
pomembni	 člani	 plemstv a	 gr ofije	 v	 Mar ki	 in	 Metliki	 in	 od	 leta	 1374	 jih	 najdemo	
v	zv esti	službi	deželnih	knezo v	Habsburžano v .	
V	 Seznamu	 kr anjskih	 deželn ih	 stano v	 iz	 leta	 1446	 se	 nahaja	 šest	 vit ezo v	
Semeniče v .	 T o	 so	 bili	 br atje	 ozir oma	 br atr anci	 Jurij,	 Martin,	 Viljem	 (I.),	 Ot on	 (II.),	
Gr egor	 in	 Henrik	 (I.).
 60
	 Št e vilni	 pot omci	 Viljema	 (I.)	 so	 imeli	 v	 drugi	 polo vici	 15.	
st oletja	 t er	 v	 16.	 in	 17.	 st oletju	 v	 Beli	 kr ajini	 in	 na	 Dolenjsk em	 št e vilna	 majhna	
posestv a.	 Kar	 nek aj	 člano v	 r odbine	 je	 bilo	 duho vnik o v ,	 najbolj	 pa	 so	 se	 odlik o -
v ali	 k ot	 v ojaški	 po v eljniki	 na	 nemirni	 in	 stalno	 ogr ožen i	 južni	 meji.	 Akti vno	 so	
se	 udeleže v ali 	 boje v	 pr oti	 T ur k om	 in	 k asneje	 po	 E vr opi,	 bili	 v	 bitk ah	 tudi	 ubiti	
ali	 pa	 zajeti	 in	 nat o	 odk upljeni.	 R azv ejenost	 r odbine	 in	 r azdr obljenost	 posesti	
je	 bila	 v elik a.	 Nik oli	 niso	 doseg li	 v ečjeg a	 bog astv a,	 z	 izjemo	 nek aj	 člano v .
61
	 Zelo	
r adi	 so	 se	 t ožarili	 pr ed	 ogr ajnim	 sodiščem	 v	 Ljubljani	 zar adi	 delitv e	 pr emoženja,	
dediščin,	 podedo v anih	 dolgo v	 in	 podobno,	 k ar	 k aže	 na	 prizade v anje	 r e vne,	 a	 po -
nosne	 plemišk e	 r odbine	 za	 ugodnejše	 pogoje	 ži v ljenja.
62
	 V	 16.	 st oletju	 so	 sode -
lo v ali	 z	 močno	 sk upino	 belokr anjskih	 pr ot estant o v ,	 k amor	 so	 spadale	 plemišk e	
r odbine	 Pur gstall,	 Lenk o vič,	 F r ank opan,	 Er död y	 in	 Schnitzenbaum	 t er	 št e vilni	
meščani	 Metlik e	 in	 Črnoml ja.
63
	 S	 por ok ami	 so	 postali	 sor odniki	 pomembnih	
belokr anjskih	 in	 Beli	 kr ajini	 bližnjih	 r odbin,	 npr .	 z	 Meho v skimi,	 Črnomaljskimi	
(Gr ätzber gerji),	Pur gstalli,	Lenk o viči,	Galli	in	A uersper gi.
64
 
Semeniči	 so	 imeli	 do	 k onca	 16.	 st oletja	 obsežne	 posesti 	 okr og	 Vinice,	 Čr -
nomlja	 in	 Semiča.	 Že	 v	 14.	 st oletju	 so	 posedo v ali	 d v e	 hiši	 v	 Metliki	 in	 posest	 v	
njeni	 ok olici.	 V	 ok olici	 Semiča	 so	 imeli	 posest	 z	 gr adom	 T urn,	 Dv or	 pri	 Semiču	
57
	 Najt emeljit ejšo	 študijo	 obeh	 r odbin	 doslej	 je	 pripr a vil	 mag.	 Janez	 W eiss	 (Semič	 in	 Semenič,	 iz -
šlo	 v	 no v embru	 2016),	 v	 k at eri	 je	 kritično	 po vzel	 dognanja	 pr ejšnjih 	 študij	 in	 obja vil	 izsledk e	
iz	št e vilnih	znanih	in	na	no v o	odkritih	vir o v	v	Slo v eniji	in	tujini.	
58
	 Zadnji	 članici	 r odu:	 Katarina	 Semenič	 je	 umr la	 v	 letu	 1778	 na	 Do lah	 pri	 Litiji,	 Marija	 Ana	 Kri -
stina	Semenič,	por očena	Bosizio,	pa	v	Ljubljani	leta	1779.
	 Prim.:	W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	109	in	103,	104).
59
	 Golec:	Gradivo 	II,	str .	19,	20;	W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	29–31.
60
	 Nar ed:	Dežela ,	str .	317;	W eiss: 	Semič in Semenič ,	str .	35.
61
	 Naj v eč	pr emoženja	sta	si	prido bila	Albert	(II.)	–	umr l	1524	–	in	Sigmund	(I.)	–	umr l	ok.	1590.
62
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	124.
63
	 Pr a v	tam,	str .	51.
64
	 Glej	pr eg lednico.

472
Lidija	Slana:	Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	str .	457–486
Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections
s	 Prista v o
65
	 in	 d v or ec	 Smuk .
66
	 Do	 k onca	 15.	 st o -
letja	 je	 bil	 v	 njiho vi	 lasti	 d v or ec	 T urn	 (Thurnau)	
pri	 Č rnomlju.
67
	 Ob	 južni	 meji	 so	 priženili	 obsežne	
posesti,	 kjer	 so	 posta vili	 gr ad,	 okr og	 k at er eg a	 je	
pozneje	 nasta l	 tr g	 Vinica.
68
	 V	 15.	 st oletju	 in	 v	 za -
četk u	 16.	 so	 nek aj	 časa	 pose do v ali	 deželnoknež -
ji	 f e v d	 gr ad	 Ž umber k,	 od	 k oder	 so	 se	 podložniki	
zar adi	 turških	 vpado v	 množično	 odselili	 in	 so	 se	
nat o	 v	 t e	 kr aje	 naselili	 prvi	 Usk oki.
69
	 V	 začetk u	
16.	 st oletja	 so	 imeli	 d v or	 pri	 s v eti	 Marjeti,	 ki	 je	 s	
por ok o	pr ešel	v	posest	r odbine	Dominič.
70
Na	 pr elomu	 iz	 16.	 st oletja	 v	 17.	 ozir oma	 s	
popolno	 v klju čitvijo	 gr ofije 	 v	 Mar ki	 in	 Metliki	 v	
Kr anjsk o	 so	 Semeniči	 poisk ali	 posestne	 in	 ženi -
tne	 priložnosti	 tudi	 izv en	 s v oje	 »domo vine«	 in	
počasi	 začeli	 opuščati	 prv otne	 posesti.	 T urn	 pri	
Črnomlju	 so	 pr odali	 Jak obu	 Str aussu	 že	 v	 začetk u	
16.	 st oletja,	 V inico	 so	 pr od ali	 Janezu	 Baltazarju	
Pur gstallu	 v	 letu	 1630.	 P olo vica	 posesti	 gr adu	
T urn	 pri	 Semiču	 je	 v	 letu	 15 58	 pripadla	 zetu	 Ju -
riju	 Sigersdor fu,	 pr eostala	 posest	 se	 je	 r azdelila	
med	 Dv or	 pri	 Semiču	 in	 Smuk.	 Smuk	 je	 k onec	 16.	
st oletja	 pr eše l	 na	 zeta	 Danijela	 in	 V olf a	 Sch w ab	
-	 Li cht enber g a,	 Dv or	 pri	 Semiču	 pa	 je	 bil	 v	 letu	
1704	 k ot	 zadnja	 posest	 Semeniče v	 v	 Beli	 kr ajini	
pr odan	F er dinandu	Albertu	Licht enber gu.
71
Na	 Dolenjsk em	 so	 Semeniči	 postali	 lastni -
ki	 v ečinoma	 skr omnih	 posest e v	 in	 d v or o v .	 V	 letu	
1589	 so	 k upili	 d v or	 Grund elj	 pri	 Šentpa v lu	 na	
Dolenjsk em	 in	 k asneje	 poleg	 njeg a	 posta vili	 še	
d v or	 Selo.	 Grundelj	 je	 v	 drugi	 polo vici	 17.	 st o -
letja	 podedo v al	 Jurij	 Sigmund	 bar on	 R a v bar .
72
 
V	 letu	 1608	 so 	 k upili	 d v or	 Mačer ole	 pri	 Mulja vi	
in	 g a	 obdržali	 do	 leta	 1744, 	 k o	 je	 bil	 pr episan	 na	
Kar la	 Bernar da	 R a v barja.
73
	 V	 letu	 1649	 so	 k upili	
d v or	 Kle višče	 pri	 Litiji,	 ki	 je	 v	 letu	 1715	 s	 por ok o	
pr ešel	 na	 Dien ersber ge.
74
	 Sopr og a	 Janeza	 Andr e -
ja	 Semeniča,	 Marija	 F r ančišk a	 Izabela	 Buset ,	 je	 v	
drugi	 polo vici	 17.	 st oletja	 v	 zak on	 prinesla	 d v o -
r ec	 V ola v če	 pri	 Šentjerneju,	 ki	 g a	 je	 sopr og	 v	 letu	
1702	 pr odal	 F er dinandu	 F elik su	 Juriču.
75
	 Vino	
Gorico	 pri	 T r ebnjem	 je	 pr ed	 let om	 1697	 k upil	 Ja -
nez	 Sigmund	 (II.)	 Semenič,	 v endar	 je	 bil	 d v or ec	
že	sr edi	18.	st oletja	last	A uersper go v .
76
65
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	138–142.
66
	 Pr a v	tam,	str .	149–152.
67
	 Pr a v	tam,	str .	143,	144.
68
	 Pr a v	tam,	str .	145,	146.
69
	 Pr a v	tam,	str .	147,	148.
70
	 Pr a v	tam,	str .	152,	153.
71
	 Glej	opombe	 65–70.	
72
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	154,	155.
73
	 Pr a v	tam,	str .	156–158.
74
	 Pr a v	tam,	str .	159,	160.
75
	 Smole:	Graščine ,	str .	535.
76
	 Pr a v	tam,	str .	525.
Dvor Dole pri Litiji (Thal), bivališče Katarine 
Semenič, zadnje predstavnice rodbine. Vir: J. W. 
Valvasor, Die Ehre des Hertzogtums Krain (XI), 
str. 572.

473
Letnik 41 (2018), št. 2
Semeniči	 so	 po	 letu	 1646	 dobili	 v	 posest	
d v or	 Dole	 pri	 Litiji	 ob	por oki	 Jurija	 (V .)	 z	 domačo	
hčer k o	 Uršulo	 F orr est .	 Kat arina,	 zadnja	 članica	
r odbine	 s	 prii mk om	 Semenič,	 je	 bila	 tudi	 zadnja	
posestnica	 Dol	 in	 po	 njeni	 smrti	 v	 letu	 1778	 je	 bil	
d v or	 pr odan	 na	 dr ažbi.	 Kata rina	 Semenič	 je	 bila	
tudi	 de dinja	 skr omneg a	 d v or a	 V r h	 pri	 Šk ocjanu,	
ki	 so	 g a	 Semeniči	 k upili	 okr og	 1700.	 T o	 posest	 je	
pr odala	že	sr edi	18.	st oletja.
77
 
Semeniči v imenjski knjigi za Kranjsko
R azv ejenost	 r odbine	 vit ezo v	 Semeniče v	 je	
bila	 v elik a	 in	 ohr anjeni	 vpisi	 o	 njiho vih	 posestih	
v	 Imenjski	 knj igi	 za	 Kr anjsk o	 so	 v	 znatno	 pomoč	
pri	 r azisk o v anju	 njenih	 člano v	 in	 članic,	 zlasti	 na	
podr očju	 njiho v eg a	 gmotneg a	 stanja	 in	 določe -
nih	r odbinskih	po v eza v .	
S	k ombinacijo	podatk o v	iz	imenjsk e	knjige	
in	 drugih	 vir o v	 je	 možno	 r ek onstruir ati	 določena	
k upopr odajna,	 zapuščinsk a	 ali	 drug a	 r azmerja	
v	 določenem	 obdobju.	 T ak o	 se	 tudi	 iz	 množi -
ce	 imen	 in	 podatk o v	 o	 vpisih	 in	 spr emembah	
imenjsk e	 r ent e	 vit ezo v	 Semeniče v	 v	 k ombinaciji	
z	 dr ugimi	 viri 	 pr ed	 nami	 r azvije	 pr ecej	 v erjetna	
zgodba	 o	 pr emoženjsk em	 stanju	 in	 sor odstv enih	
po v eza v ah	 naj vidnejših	 član o v	 t e	 zanimi v e	 r od -
bine.
78
	 V edno	 pa	 ostane	 še	 k aj	 skrit eg a	 in	 čak a	 na	
nadaljnje	r azisk a v e.
V pisom	 v ečine	 člano v	 r od bine	 Semenič	
lahk o	 sledimo	 od	 prv e	 do	 šest e	 imenjsk e	 knjige,	
t or ej	 za	 obdobje	 slabih	 250 	 let .	 Nizajo	 in	 pona -
v ljajo	 se	 imena	 člano v	 r odbine	 in	 vpisi	 t er	 odpisi	
njiho vih	 imenjskih	 r ent .	 P onek od	 so	 označene	
r odbinsk e	 po v eza v e,	 k ar	 je	 natančnejši	 vpiso v a -
lec	 –	 de želni	 knjigo v odja	 po vzel	 iz	 priložene	 do -
k umentacije,	 v endar	 bi	 si	 bilo	 samo	 iz	 podatk o v	
v	 t eh	 knjig ah	 nemogoče	 ustv ariti	 popolno	 slik o	
r odbine.	
P o	 da v čni	 r ektifik aciji	 v	 let u	 1758	 naj	 bi	
bili	 Semeniči	 omenjeni	 v	 imenjski	 knjigi	 (X),	 ki	
v sebuje	 vpise	 plemstv a	 na	 Dolenjsk em,	 v endar	
ta	 knjig a	 v	 f ondu	 SI	 A S	 173 	 žal	 manjk a.	 V endar	
jih	 tudi	 v	 inde k sih	 lastnik o v	 in	 posest e v	 ni	 naj -
ti,	 k ar	 k aže	 na	 zamude	 pri	 nek at erih	 vpisih	 ozi -
r oma	 pomanjklji v o	 sesta v ljene	 indek se.	 V	 knjigi	
(XIV),	 kjer	 so	 vpisana	 gospo stv a	 na	 Kr anjsk em,	 je	
pod	 posestv o	 Dol	 pri	 Litiji	 (Thal Guth )	 vpisan	 k ot	
77
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	161–163.
78
	 Janez	 W eiss	 je	 v	 monogr afiji	 Semič in Semenič 	 (2016)	
poleg	 podatk o v	 iz	 Imenjsk e	 knjige	 za	 Kr anjsk o	 upor a -
bil	 bog at o	 gr adi v o	 Ar hi v a	 R S	 (zbir k e	 t estament o v ,	 za -
puščinskih	 in v entarje v ,	 r ok opiso v ,	 r odo vnik o v	 it d.)	 in	
dodal	najno v ejše	vir e	iz	tujine.	
Imenje in izračun davka Franca Vajkarda na Dolah 
pri Litiji, leva stran lista.
Vir: Imenjska knjiga, Knjiga (XIV), str.xx.

474
Lidija	Slana:	Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	str .	457–486
Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections
njego v	 lastnik 	 F r anc	 V ajk ar d	 Semenič,	 ki	 je	 umr l	
že	 okr og	 leta	 1709.
79
	 V	 letu 	 1758	 je	 bila	 lastnica	
Dol	 Kat arina	 Semenič,	 njego v a	 nečakinja	 v	 dru -
gem	 k olenu,	 ki	 je	 umr la	 v	 letu	 1778,	 v endar	 v	 t ej	
imenjski	knjigi	ni	vpisana.
80
Semeniči,	 na v edeni	 v	 imenjski	 knjigi	 za	
Kr anjsk o,	 so	 bili	 pot omci	 Viljema (I.) ,	 najpo -
membnejšeg a	 člana	 r odbine	 v	 15.	 st oletju,	 ki	 je	
umr l	 v	 visoki 	 star osti	 pr ed	 let om	 1500.	 Viljem	
(I.)	 je	 imel	 obsežna	 posestv a	 na	 Metlišk em,	 gr ad	
T urn	 pri	 Črno mlju,	 posesti	 pri	 Vinici	 in	 okr og	 Se -
miča.	 Sodil	 je	 med	 najug lednejše	 plemiče	 na	 Me -
tlišk em	 in	 njego v	 pečat	 se	 nahaja	 na	 mnogih	 listi -
nah	 tist eg a	 časa.	 Ustana v ljal	 je	 tudi	 r azne	 mašne	
ustano v e	na	Metlišk em.	
Naslednja	preglednica 	 v sebuje	 sedem	 ge -
ner acij	 v ečine	 člano v	 r odbine	 Semenič,	 pot om -
ce v	 Viljema	 (I.),	 z	 na v edbo	 njiho vih	 osno vnih	 po -
datk o v	(r ojstv o/smrt ,	zak onec).	
79
	 SI	 A S	 173,	 Imenjsk a	 knjig a	 za	 Kr anjsk o	 (Knjig a	 XIV),	 f ol.	
159.	 Za	 dominik alno	 imenje	 je	 vpisana	 k ontribucija	 27	
goldinarje v	 8	 kr ajcarje v	 1	 denarič ,	 za	 rustik alno	 imenje	
pa	 k ontribucija	 84	 goldinarje v	 in	 da v ek	 48	 goldinarje v	 9	
kr ajcarje v	1	denarič.	P osestv o	je	št elo	14	hub.
80
	 Glej	opombo	78.
Imenje in izračun davka Franca Vajkarda Semeniča 
na Dolah pri Litiji, desna stran lista.
Vir: Imenjska knjiga, Knjiga (XIV), str. xx.
Pečat Viljema (I.) Semeniča iz leta 1456. 
Vir: SI AS 730 Graščina Dol (1477–1875), fasc. 79.

475
Letnik 41 (2018), št. 2
Potomci Viljema (I.) Semeniča (u. pred 
1500): 
    Rojstvo/smr
t 
 Poročen(a)     
 
A
1 
Viljem (II.)                ok. 
1465/pred 
1539 
 1. B. 
Trubnecker, 
2. N.  
  B1 hči N.         n. p.  n. p.      
  B2 hči N.         n. p.  Čečker N.    
  B3 Amalija         ok. 
1525/1569 
 Krištof Apfaltrer z 
Roj  
  B4 Marjeta         n. p./1553  Bernard Dominič   
  B5 Janez (II.) Viniški        ok. 1490/pred 
1556 
Neža Gall   
 
  B6 Krištof 
(I.)  
        n. p./1574  n. p.     
 
  B7 Sigmund (I.)        n. p./ok. 
1590 
 Marija Purgstall  
 
   C1 Jurij 
(IV.) 
       n. p./ok. 
1593 
 Marjeta Sauenstein 
 
   C2 Janez (III.) 
Semiški 
     n. p./po 1627  n. p.     
 
    (D Katarina?)      (poročena 
1589) 
 (Janez Sigmund 
Auersperg) 
   C3 Krištof (II.) 
Semiški 
     n. p./pred 
1646 
 Marija 
Rauber 
  
 
    D1 Volf Rudolf 
(I.)  
     n. p./po 1689  Ana Regina 
Mavrič 
 
 
     E1 Ivana 
Terezija 
    n. p.  n. p.     
 
     E2 Volf Rudolf 
(II.) 
    n. p./1711  M. Terezija 
Saurau 
 
 
      F1 Sigmund 
Ferdinand 
  1687/ kot otrok -     
 
      F2 Franc Anton    n. p./1714  neporočen      
      F3 Marija Katarina   n. p./1773  neporočen
a 
    
 
      F4 Marija 
Suzana 
   1697/1763  1. Segalla, 2. 
Grimschitz  
     E3 Jurij Danijel 
(I.) 
    n. p./pred 
1721 
 n. p.     
 
      F1 Katarina    n. p./1778  neporočen
a 
    
 
     E4 Maksimila 
Saloma 
   n. p./pred 
1704 
 Janez Henrik 
Egkh 
 
 
    D2 Jurij (V.) Semiški     n. p./pred 
1683 
 Uršula Forrest   
 
     E1 Janez Sigmund 
(III.) 
    n.p./ok. 
1706 
 neporočen     
 
     E2 Franc 
Vajkard 
    n. p./ok. 
1709 
 neporočen     
 
              

476
Lidija	Slana:	Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	str .	457–486
Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections
E3 Katarina Sidonija n. p./pred 
1703 
1. Pipan, 2. 
Lindenberg 
   C4 Andrej (II.) Semiški in 
Grundeljski 
  n. p./1669  Beatrika 
Dornberg 
 
 
   C5 Martin 
(II.) 
       n. p./po 1648  n. p.     
 
  B9 Mihael II.        n. p./pred 
1593 
 Amalija Gall   
 
   C1 Viljem (III.) Semiški in 
Viniški 
   n. p./pred 
1602 
 Magdalena N.   
 
    D1 Andrej (III.)      n. p./po 1673  Marija N.     
     E1 Janez Anton     1673/kot 
otrok 
 -     
 
    D2 Janez Sigmund 
(I.) 
    n. p./ok. 
1644 
 n. p.     
 
     E1 Janez Sigmund 
(II.) 
   n. p./pred 
1697 
 Ana Regina Apfaltrer
 
      F1 Jurij Sigmund    n. p./ok. 
1702 
 M. Katarina Burhardt
 
       G1 Sigmun
d 
   n. p./po 
1704? 
 n. p.     
 
       (G2 Janez 
Krištof?) 
  n. p./po 1733  n. p.     
 
      F2 Franc Ernest    ok.1660/po 
1717 
Izabela Rozalija 
Saurau  
      F3 Janez Andrej    n. p./ok. 
1713 
 M. Fr. Izabela, 3x 
por.  
       G1 Marija Elizabeta 
1 
1676/1754  Volf D. 
Dienersperg 
 
 
       G2 M. Jož. Antonija 
3 
n. p.  n. p.     
 
       G3 M. Ana Kristina 
3 
n. p./1779  Janez Anton 
Bosizio 
 
 
      F4 Ana Katarina Terezija n. p./1. pol. 
18. st. 
 Janez Anton 
Hranilovič  
      F5 Marija Marta    n. p./pred 
1743 
 Andrej Ludvik 
Bezjak  
      F6 Ana Maksimila   n. p./1705  Fr. Ludvik 
Scarlichi 
 
 
     E2 Jurij Viljem     n. p./pred 
1679 
 Ana Marija 
Erberg 
 
 
     E3 Franc Viljem    n. p./pred 
1676 
 Elizabeta Roschauer 
 
     E4 Jurij Andrej     n. p./pred 
1676 
 n. p.     
 
      F1 Karel 
Sigmund 
   n. p./pred 
1690 
 Ana Rozina Werneck
 
       (G1 Rozina 
Izabela) 
 n. p./1737  neporočen
a 
    
 
      F2 Janez Jurij    n. p.  n. p.      

477
Letnik 41 (2018), št. 2
      F3 Rudolf     n. p.  n. p.      
     E5 Janez 
Vajkard 
    n. p./1686  Marija Saloma 
Moscon 
      F1 Janez Henrik    n. p.  n. p.      
     E6 Suzana      n. p.  n. p.      
    D3 Katarina Sidonija     n. p./po 1633  N. Čečker    
A
2 
 
Nikola
j  
(II.)         n. p./1525  Elizabeta 
Grätzberger 
 
  B1 Marjeta         n. p./po 1534  Ivan Kobasič    
  B2 Maksimiljan        n. p./ok. 
1552 
 n. p.     
 
  B3 Baltazar I.        n. p./1572   Eva z Mehovega   
   C1 Gašper        n. p./1594  n. p.      
   C2 Melhior        n. p./1587  Neža Gall    
   C3 Baltazar (II.)       n. p./po 1593  n. p.      
  B4 Štefan Semiški       n. p./1559  n. p.      
   C1 Elizabeta       n. p./2. pol. 
16.st. 
 Adam Gall   
 
A
3 
Albert 
II. 
         1460/1524  n. p.     
 
  B1 Jurij 
(II.) 
        n. p./pred 
1541 
 Uršula Edling   
 
   C1 Ana         n. p./1585  Jurij Sigersdorff   
  B2 Oton 
(III.) 
        n. p./1573  Marta Lenkovič  
 
   C1 Albert 
(III.) 
       n. p./1584/5 Eva Scharff   
 
    D1 Katarin
a  
      n. p./1624  Daniel Schwab-
Lichtenberg  
    D2 Marija 
Uršula 
     n. p./1. pol. 
17. st. 
 Volf Ditrik Schwab-
Lichtenb.  
  B3 Elizabet
a 
        n. p./ok. 
1550 
 Gašper Scheyer  
 
  B4 Marjeta               n. p./po 1552  Gašper Werneck    
Legenda: n. p. = ni podatka; ok. = okrog.
V	 nadalje v anju 	 so	 omenjeni	 le	 tisti	 člani	 r odbine,	 ki	 so	 bili	 s	 s v ojo	 imenjsk o	
r ent o	 zabeleženi	 v	 Imenjski	 knjigi	 za	 Kr anjsk o.
81
	 Neznatna	 posest	 nek at erih	 čla -
no v	r odbine	v	imenjskih	knjig ah	ni	bila	vpisana	in	je	r azvidna	iz	drugih	vir o v .
82
Sino vi	 Viljema	 (I.),	Viljem (II.) – A1, Nikolaj (II.) – A2 in Albert (II .)	– 
A3 ,	 so	 bili	 sice r	 pok ojni	 že	 pr ed	 let om	 1539,	 k o	 je	 bila	 se sta v ljena	 prv a	 imenjsk a	
knjig a	 za	 Kr anjsk o,	 na v eden i	 so	 bili	 ob	 vpisu	 s v ojih	 dediče v .	 Br atje	 so	 bili	 usta -
no vit elji	 tr eh	 v ej	 r odbine	 Semenič.	 Najšt e vilčnejša	 je	 bila	v eja	 Viljema	 (II.),	 ki	 se	
je	 po	 njego vih	 d v eh	 sino vih ,	 Sigmundu	 (I.)	 in	 Mihaelu	 (II.),	 r azdelila	 v	 d v e	 pod -
v eji	 in	 izumr la	 v	 letih	 1778	 in	 1779.	 Drugi	 v eji	 sta	 ug asnili	 že	 k onec	 16.	 st oletja;	
81
	 Na v edeni	 so	 samo	 pog la vitni	 vpisi	 in	 odpisi	 r odbine	 Semenič	 v	 imenjskih	 knjig ah,	 saj	 bi	 na -
v edba	v seh	zapiso v	pomenila	pr ecej	v ečji	obseg	t eg a	prispe v k a.
82
	 Primer:	 Pr emoženje	 F r anca	 Vi ljema	 Semeniča	 (d v or	 Prista v a	 pri	 Semiču),	 ki	 je	 umr l	 pr ed	 le -
t om	 1676 	 v	 Semiču,	 ni	 bilo	 vpisano	 v	 imenjski	 knjigi,	 ampak	 je	 r azvid no	 le	 iz	 njego v e	 opor ok e.	
	 Prim.:	W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	89,	90).	

478
Lidija	Slana:	Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	str .	457–486
Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections
v eja	 Nik olaja	 (II.)	 se	 je	 k ončala	 s	 smrtjo	 njego v eg a	 vnuk a	 Gašperja	 v	 letu	 1594,	
v eja	Alberta	(II.)	pa	s	smrtjo	njego v eg a	vnuk a	Alberta	(III.)	v	letu	1585.
A1 – POTOMCI VILJEMA (II.) V IMENJSKIH KNJIGAH
A1 – Viljem (II .)	 je	 imel	 iz	 d v eh	 zak ono v	 štiri	 hčer k e	 in	 pet	 sino v .	 Umr l	
je	 pr ed 	 let om	 1539	 in	 njego v o	 imenjsk o	 r ent o	 v	 vr ednosti	 33	 goldinarje v	 in	 20	
kr ajcarje v	 sta	 podedo v ala	 sino v a	 Krišt of	 (I.)	 in	 Mihael	 (II.).
83
	 T o	 imenjsk o	 r ent o	
sta	k asneje	de lila	 še	 z	br ati	in	polsestr ami,
84
	iz	 česar	 je	r azvidno,	 da	se	 je	posest	
začela	 dr obiti,	 k ar	 za	 prihodnost	 r odbine	 ni	 imelo	 ugodnih	 posledic.	 Nek at eri	
člani	 r odbine	 so	 k asneje	 posest	 sicer	 po v ečali,	 v ečina	 pa	 je	 ob	 skr omni	 posesti	
bolj	 k ot	 ne	 le	 ži v otarila.	 P osledica	 so	 bile	 št e vilne	 t ožbe	 pr ed	 ogr ajnim	 sodiščem,	
v	k at erih	so	se	neusmiljeno	pulili	za	smešno	majhne	znesk e.
85
A1 B6 – Krištof (I.) je	 imel	 posest	 v	 Semiču	 in	 drugod	 po	 Metlišk em.
86
	 V	
letu	 1546	 je	 imel	 ob	 otv oritvi	 druge	 imenjsk e	 knjige	 vpisanih	 8	 goldinarje v	 30	
kr ajcarje v	 2	 denariča	 imenjsk e	 r ent e.
87
	 V	 tr etji	 imenjski	 knjigi	 je	 za	 let o	 1555	
vpisana	 približno	 v	 t em	 času	 u v elja v ljena	 ob v eznost	 imenjsk eg a	 da v k a	 v	 višini	
d v a-	 in	 polkr at	 t eg a	 znesk a,	 k ar	 je	 zneslo	 21	 goldinarje v	 16	 kr ajcarje v	 1	 dena -
rič.
88
	 Enak	 zne sek	 imenjsk e	 r ent e	 je	 bil	 vpisan	 tudi	 ob	 otv oritvi	 četrt e	 imenjsk e	
knjige	 v	 letu	 1446,	 kjer	 sledi jo	 še	 drugi	 vpisi.	 V	 letu	 1559	 sledi	 po v ečanje	 imenj -
sk e	 r ent e	 z	 11	 goldinarje v	 52	 kr ajcarje v	 na	 20	 goldinarje v	 22	 kr ajcarje v	 2	 dena -
riča,	 k o	 je	 postal	 v aruh	 otr ok	 Krišt of a	 Pur gstalla	 iz	 Krupe.
89
	 Krišt of	 (I.)	 se	 je	 med	
prvimi	 začasno	 pr eselil	 na	 Dolenjsk o,	 k er	 je	 po	 polsestri	 Amaliji,	 por očeni	 Apf al -
tr er ,	 v	 letu	 1569	 podedo v al	 gr ad	 R oje	 pri	 Litiji.
90
	 Krišt of	 (I.)	 je	 umr l	 v	 letu	 1574	
br ez	 pot omce v .	 Imenjsk a	 r enta	 R oj	 ni	 bila	 vpisana	 v	 dobr o	 Krišt of a	 (I.)	 in	 gr ad	 je	
spet	 pripadel	 s v ak u	 Apf altr erju,	 pr emoženje	 20	 goldinarje v	 22	 kr ajcarje v	 2	 de -
nariča	 pa	 so	 podedo v ali	 br at	 Sigmund	 (I.)	 7	 goldinarje v	 41	 kr ajcarje v	 1	 denarič	
–	 8	 ½	 hube,	 br at	 Mihael	 (II.)	 pr a v	 tak o	 7	 goldinarje v	 41 	 kr ajcarje v	 1	 denarič	 –	 8	
½	 hube	 in	 nečak	 v	 drugem	 k olenu	 Melhior	 5	 goldinarje v	 –	 5	 hub.
91
	 Iz	 dodatneg a	
opisa	 je	 r azvid no,	 da	 je	 bil	 de želni	 knjigo v odja	 v	 t em	 primeru	 že	 t emeljit ejši	 in	 je	
imenjski	 r enti	 pripisal	 pripadajočo	 posest	 v	 št e vilu	 hub,	 lok acija	 ni	 bila	 vpisana.
A1 B9 – Mihael (II.) je	 imel	 po	 pr ejemu	 s v ojeg a	 dela	 dediščine	 po	 očetu	
Viljemu	 (II.)	 imenjsk o	 r ent o	 7	 goldinarje v	 58	 kr ajcarje v	 1	 denarič.	 Bil	 je	 pose -
stnik	 gr adu	 in	 tr g a	 Vinica	 t er	 posesti	 okr og	 Semiča.
92
	 Za	 let o	 1548	 je	 v	 četrti	
imenjski	 knjig i	 zabeležena	 pridobit e v	 1	 goldinarja	 20	 kr ajcarje v	 od	 Blaža	 Apf al -
tr erja,	 v	 letu	 1583	 pa	 odpis	 t e	 posesti	 v	 dobr o	 slednjeg a.	 Pr ecej	 si	 je	 opomogel,	
k o	 je	 v	 letu	 1574	 dedo v al	 po	 br atu	 Krišt ofu	 (I.)	 in	 se	 mu	 je	 imenjsk a	 r enta	 po v e -
čala	 na	 15	 goldinarje v	 39	 kr ajcarje v	 2	 denariča.
93
	 V	 letu 	 1578	 je	 odk upil	 posest	
od	 nečak a	 v	 drugem	 k olenu	 Melhiorja	 v	 znesk u	 2	 goldinarja	 56	 kr ajcarje v ,	 v	 letu	
1589	 po	 Melhiorje vi	 smrti	 pa	 je	 vpisana	 še	 imenjsk a	 r enta	 v	 vr ednosti	 32	 kr aj -
83
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a,	št .	I	(1539 ),	f ol.	364b.
84
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a,	št .	II	(1546–1549),	s.	p.	
	 V 	 letu	 1546	 so	 br atje	 Krišt of	 (I),	 Mihael	 (II.)	 in	 Sigmund	 (I.)	 vpisani	 z	 začetnimi	 imenjskimi	
r entami	 v	 sk upni	 višini	 24	 goldinarje v ,	 46	 kr ajcarje v	 in	 1	 denarič.	 Od	 dediščine	 po	 očetu	 je	
ostalo	 še	 8	 goldinarje v ,	 33	 kr ajcarje v	 in	 3	 denariči,	 k ar	 je	 v erjetno	 dobil	 k at eri	 od	 pr eostalih	
br at o v	 al i	 polsest er .	 V	 imenjski	 knjigi	 so	 s	 s v ojo	 imenjsk o	 r ent o	 k onkr etno	 na v edeni	 le	 zgornji	
trije	od	de v etih	otr ok	Viljema	(II.).
85
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	124.
86
	 Pr a v	tam,	str .	48.
87
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a,	št .	IV	(154 6–1618),	f ol.	96/1’ .
88
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a,	št .	III	(1547–1554),	f ol.	96/1’ .	
89
	 SI	 A S	 173,	 Imenjsk a	 knjig a	 za	 Kr anjsk o,	 Gla vna	 knjig a,	 št .	 IV	 (1 54 6–1618),	 str .	 95/1’;	 W eiss:	
Semič	in	Semenič,	str .	49.
90
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	49.
91
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a,	št .	IV	(154 6–1618),	f ol.	95/1’ .
92
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	53.
93
	 Glej	opombo	 89.

479
Letnik 41 (2018), št. 2
carje v	 2	 denar iča.	 Sk upaj	 je	 sedaj	 imel	 19	 goldinarje v	 8	 kr ajcarje v .
94
	 P or očen	 je	
bil	 z	 Amalijo	 Gall	 in	 imel	 sina	 Viljema	 (III.).	 Mihael	 (II.)	 je	 umr l	 pr ed	 let om	 1593.	
A1 B9 C1 – Viljem (III.) ,	 imeno v an	 Semiški	 in	 Viniški,	 četrtni	 v ojaški	 po -
v eljnik,	 je	 bil	 por očen	 z	 Mag daleno,	 ki	 se	 je	 v	 letu	 1602	 omenjala	 že	 k ot	 v do v a	
ob	 odpisu	 11	 goldinarje v	 12	 kr ajcarje v	 gospostv a	 Vinica	 Sigmundu	 Kanižarju.
95
 
Ostalo	 je	 še	 7	 goldinarje v	 56	 kr ajcarje v .
96
	 Viljem	 (III.)	 in	 Magdalena	 sta	 imela	
sino v a	 Andr eja	 (III.),	 ki	 je	 umr l	 v	 letu	 1675	 br ez	 pot omce v ,	 Janeza	 Sigmunda	 (I.)	
in	hčer	Katarino	Sidonijo.
97
A1 B9 C1 D2 – Janez Sigmund (I.) je	 bil	 kr at ek	 čas	 po v eljnik	 na	 Ot očcu	 v	
Liki.
98
	 V	 letu	 1618	 je	 podedo v al	 gospostv o	 in	 tr g	 Vinica,	 ki	 so	 g a	 medt em	 Seme -
niči	 dobili	 nazaj.	 Imel	 je	 tudi	 posestv o	 Grič	 pri	 Črnomlju.	 V	 peti	 imenjski	 knjigi	 v	
letu	 1619	 je	 vpisan	 k ot	 Janez	 Semenič	 z	 začetno	 imenjsk o	 r ent o	 22	 goldinarje v	
22	 kr ajcarje v	 3	 denariče.
99
	 V	 letu	 1621	 je	 zabeležen	 odpis	 12	 goldinarje v	 25	
kr ajcarje v	 3	 denariče v	 v	 dobr o	 njego v e	 sestr e	 Katarine 	 Sidonije,	 v do v e	 Čečk er ,	
s	 pripo mbo,	 da	 gr e	 tu	 za	 posestv o	 Grič.
100
	 Imel	 je	 pet	 sino v	 in	 hčer k o.	 Umr l	 je	
okr og	leta	1644.	Njego v	g la vni	dedič	je	bil	najstar ejši	sin	Janez	Sigmund	(II.)
A1 B9 C1 D2 E1– Janez Sigmund (II.) je	 v	 letu	 1644	 dedo v al	 po	 očetu	
in	 v	 letu	 1649	 k upil	 d v or ec	 Kle višče	 pri	 P olšnik u.
101
	 Sk upaj	 z	 br at om	 Jurijem	
Viljemom	 je	 v	 letu	 1675	 po	 pr astricu	 Andr eju	 II.	 poded o v al	 d v or ec	 Grundelj
102
 
in	 si	 v	 bližini	 posta vil	 d v or ec	 Selo.
103
	 Z	 Ano	 R egino	 Apf altr er	 sta	 imela	 tri	 hčer k e	
in	tri	sino v e.
A1 B9 C1 D2 E1 F1 	 –	Jurij Sigmund, sin	 Janeza	 Sigmunda	 (II.),	 je	 bil	
zadnji	 član	 r odbine	 Semenič	 v	 Semiču.	 V	 letu	 1686	 je	 pr odal	 posest	 v	 vr ednosti	
1	 goldinarja	 50	 kr ajcarje v	 gr ofu	 F r ancu	 Bernar du	 Licht enber gu,	 pr apr a vnuk u	
Ot ona	 III.
104
	 Jurij	 Sigmund	 je	 umr l	 v	 letu	 1702	 in	 iz	 njego v eg a	 zapuščinsk eg a	
in v entarja	 je	 r azvidno,	 da	 je	 ži v el	 v	 zelo	 skr omnih	 r azmer ah.
105
	 V aruh	 njego vih	
otr ok	 Jošt	 Viljem	 Sch w ab	 je	 v	 letu	 1704	 d v or ec	 pr odal	 gr ofu	 F er dinandu	 Alber -
tu	 Lich t enber gu.
106
	 Za	 otr ok oma	 se	 je	 izgubila	 v sak a	 sled.	 Mor da	 je	 bil	 eden	 od	
njiju	 župnik	 Janez	 Krišt of	 Semenič,	 ki	 je	 ži v el	 na	 K or ošk em	 in	 umr l	 po	 letu	 1733,	
dok aza	za	t o	domne v o	ni.
A1 B7 – Sigmund (I.), 	 tr etji	 sin	 Viljema	 (II.),	 se	 prišt e v a	 k	 r edkim	 Seme -
ničem,	 ki	 so	 bili	 zelo	 uspešni	 in	 so	 s v oje	 pr emoženje	 znatno	 po v ečali.	 Dedo v al	 je	
po	 r aznih	 sor odnikih,	 posoj al	 denar ,	 v erjetno	 za	 visok e	 obr esti,	 se	 t ožaril	 z	 dol -
žniki.	 Bil	 je	 tudi	 pr ot estant	 in	 pri	 Metliki	 je	 s	 pomočjo	 deželnih	 stano v	 posta vil	
leseno	 pr ot estantsk o	 cer k e v .	 P or očen	 je	 bil	 z	 Mart o	 Pur gstall	 s	 Krupe	 in	 imel	 5	
sino v .
107
P o	 delitvi	 ded iščine	 po	 očetu	 Viljemu	 (II.)	 je	 imel	 Sigmund	 (I.)	 imenjsk o	
r ent o	 8	 goldinarje v	 17	 kr ajcarje v	 2	 denariča.
108
	 Njego v	 imenjski	 da v ek	 za	 let o	
1555	 je	 znašal	 29	 goldinarje v	 10	 kr ajcarje v	 3	 denariče.
109
	 V	 letu	 1552	 je	 pr ejel	 3	
94
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a,	št .	IV	(154 6–1618),	f ol.	96’ .
95
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	82.	
96
	 Pr a v	tam.
97
	 Pr a v	tam.
98
	 Pr a v	tam.
99
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	V	(1546 –1618),	f ol.	84/1’ .
100
	 Pr a v	tam.	
Gr e	za	d v or ec	Grič	pri	Mirni	(op.	a.).
101
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	86,	159,	160.
102
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	VI	(166 2–1756),	f ol.	133’ .
103
	 Smole:	Graščine ,	str .	433.	
104
	 SI	A S,	Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	št .	VI	(1662–1756),	f ol.	135’ .
105
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	97.
106
	 Pr a v	tam,	str .	98.
107
	 Pr a v	tam,	str .	50,	51.
108
	 SI	 A S	 173,	 Imenjsk a	 knjig a	 za	 Kr anjsk o,	 Gla vna	 knjig a	 št .	 II	 (1546–1549),	 b.	 p.;	 SI	 A S	 173,	
Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	IV	(1546–1618),	f ol.	96/1‘ .
109
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	III	(1547-–1554),	f ol.	139’ .

480
Lidija	Slana:	Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	str .	457–486
Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections
goldinarje	 30	 kr ajcarje v	 3	 denariče	 od	 br atr anca	 Mak similjana	 Semeniča,	 v	 letu	
1555	 3	 goldinarje	 7	 kr ajcarje v	 2	 denariča	 po	 pok ojnem	 Gašperju	 W erneg hu,	 v	
letu	 15 56	 je	 dal	 pr a v	 tak	 zne sek	 imenjsk e	 r ent e	 odpisati	 v	 dobr o	 br atr anca	 Št e -
f ana	 Semeniča,	 v	 letu	 1574	 je	 dedo v al	 7	 goldinarje v	 41 	 kr ajcarje v	 1	 denarič	 po	
br atu	 Krišt ofu	 (I.).	 Deset	 let	 k asneje	 pa	 je	 podedo v al	 23	 goldinarje v	 41	 kr ajcar -
je v	 po	 Juriju	 Zobelsber gerju	 in	 njego v o	 znatno	 imenje	 je	 bilo	 sedaj	 vr edno	 43	
goldinarje v	 10 	 kr ajcarje v	 2	 denariča.
110
	 S v ojim	 sino v om	 je	 tak o	 omogočil,	 da	 so	
se	lahk o	r azg ledali	po	Dolenjski	in	si	tam	ustv arili	no v o	domo v anje.	
Sino vi	 Sigmunda	 I.,	 Jurij	 (IV .),	 Janez	 (III.),	 Krišt of	 (II.)	 in	 Andr ej	 (II.)	 so	 si	
po	 letu 	 1590	 r azdelili	 dediš čino	 po	 očetu.	 Jurij	 (IV .)	 je	 umr l	 že	 v	 letu	 1593	 br ez	
pot omce v ,
111
	 br atje	 pa	 so	 g a	 pr eži v eli	 pr ecej	 v	 prv o	 tr etjino	 17.	 st oletja	 in	 se	 po	
vzoru	v ečine	kr anjskih	plemiče v	spet	vrnili	h	k at oliški	v eri.	
A1 B7 C2 – Janez (III.) 	 je	 bil	 prvi	 Semenič	 za	 stricem 	 Krišt of om	 (I.),	 ki	
se	 je	 oz r l	 čez	 mejo	 Metlišk eg a	 na	 Dolenjsk o	 in	 je	 v	 letu	 1589	 od	 A uersper go v	
k upil	 gr aščino	 Grundelj	 (Grumlof )	 pri	 Šentpa v lu.
112
	 Zanimi v o	 je,	 da	 se	 je	 nek a	
Katarina	 Semenič	 pr a v	 v	 t em	 letu	 por očila	 z	 Viljemom	 Sigmundom	 A uersper -
gom.
113
	 Mor da	 je	 bila	 njego v a	 hči,	 čepr a v	 iz	 vir o v	 ni	 r azvidno,	 k at eri	 od	 Seme -
niče v	 je	 bil	 njen	 oče.	 Janez	 (III.)	 je	 Grundelj	 v	 letu	 1604	 pr odal	 Hier onimu	 pl.	
Sar a.	Janez	 (III.)	je	 bil	st otnik	na	Ot očcu	 v	 Liki
114
	in	 je	 omenjen	 z	 imenjsk o	 r ent o	
11	 goldinarje v	 12	 kr	 k ot	 de diščino	 po	 br atr ancu	 Baltazarju	 (II.).
115
	 V	 letu	 1619	
ob	 otv oritvi	 pet e	 g la vne	 imenjsk e	 knjige	 je	 imel	 imenjsk o	 r ent o	 13	 goldinarje v	
12	 kr ajcarje v	 3	 1/2	 denarič a,	 ki	 jo	 je	 po v ečal	 v	 letu	 16 22	 za	 d v e	 hubi	 od	 br ata	
Krišt of a	 (II.)	 v	 vr ednosti	 47	 kr ajcarje v ,	 tak o	 da	 je	 znašala	 njego v a	 imenjsk a	 r enta	
14	 goldinarje v	 59	 kr ajcarje v	 3	 ½	 denariča.
116
	 Umr l	 je	 po	 letu	 1627	 br ez	 pot om -
c e v.
117
	 V	 letu	 1651	 je	 t o	 imenje,	 zmanjšano	 za	 10	 kr ajcarje v ,	 pr ešlo	 na	 nečak a	
V olf a	R udolf a	(I.)	in	Jurija	(V .),	sino v a	njego v eg a	br ata	Krišt of a	(II.).
118
 
A1 B7 C3 – 	 T udi	 tr etji	 sin	 Sigmunda	 (I.),	Krištof (II.) ,	 se	 je	 ustalil	 na	 Do -
lenjsk em.	 P or očil	 se	 je	 z	 Ma rijo,	 članico	 pomembne	 r odbine	 R a v bar	 s	 Kr a vjek a.	
V	 bl ižin i	 Kr a vjek a	 je	 v	 letu	 1608	 od	 A uersper go v	 k upil	 gr aščino	 Mačer ole.
119
	 V	
letu	 16 19	 je	 imel	 vpisanih	 32	 goldinarje v ,	 22	 kr ajcarje v	 3	 ½	 denariča	 imenj -
sk e	 r ent e.	 Ob	 t em	 je	 bil	 zapisan	 tudi	 znesek	 imenjsk eg a	 da v k a	 80	 goldinarje v	
57	 kr ajcarje v ,	 t or ej	 ustaljeni 	 d v a-	 in	 polkr atnik	 vr ednosti	 napo v edane	 imenjsk e	
r ent e.	 V	 letu	 1622	 je	 Krišt of 	 (II.)	 na	 br ata	 Janeza	 (III.)	 pr enesel	 d v e	 hubi	 v	 vr e -
dnosti	 47	 kr ajcarje v .
120
	 Krišt of o v a	 sino v a	 V olf	 R udolf	 (I.)	 in	 Jurij	 (V .)	 sta	 si	 po	 nje -
go vi	 smrti	 v	 letu	 1646	 r azd elila	 pr eostanek	 imenja	 v	 vr ednosti	 30	 goldinarje v	
35	kr ajcarje v	3	½	denariča.
121
 
A1 B7 C3 D1 – Volf Rudolf (I.) ,	 v ečinoma	 imeno v an	 samo	 V olf,	 je	 pode -
do v al	 imenje,	 v	 k at er em	 je	 bila	 zajeta	 tudi	 gr aščina	 Mačer ole,	 v	 vr ednosti	 25	
goldinarje v	 5	 kr ajcarje v	 3	 ½	 denariča.
122
	 P ot omci	 V olf a	 R udolf a	 (I.)	 so	 ostali	 v	
Mačer olah.	 Njiho v	 r od	 je	 po	 moški	 str ani	 ug asnil	 v	 letu	 1714	 z	 vnuk om	 F r an -
cem	 Ant onom,	 vnukinja	 Marija	 Suzana	 se	 je	 por očila	 v	 kr anjsk o	 plemstv o,	 drug a	
vnukinja	 Marija	 Katarina	 je	 v	 r e v ščini	 k ot	 pr ejemnica	 stano v sk e	 pomoči	 umr la	
110
	 Imenjsk a	knji g a	za	Kr anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	IV	(1546–1618),	f ol.	96/1’ .
111
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	70.
112
	 Smole:	Graščine ,	str .	432.
113
	 Pr einf alk:	Auerspergi, Po sledeh mogočnega tura ,	str .	511.
114
	 Smole:	Graščine ,	str .	432.
115
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	V	(1619 –1661),	f ol.	86’ .
116
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	V	(1619 –1661),	f ol.	84a ’ .
117
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	72.
118
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	V	(1619 –1661),	f ol.	85’ .
119
	 Smole:	Graščine ,	str .	277.
120
	 SI	 A S	 173,	 Imenjsk a	 knjig a	 za	 Kr anjsk o,	 Gla vna	 knjig a	 št .	 V	 (1619–1661),	 f ol.	 85’ .	 V pis	 znesk a 	
imenjsk eg a	 da v k a	 poleg	 imenjsk e	 r ent e	 je	 v	 imenjski	 knjigi	 od	 št .	 IV	 napr ej	 zelo	 r edk o	 na v eden.
121
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	V	(1619 –1661),	f ol.	85’ .
122
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	V	(1619 –1661),	f ol.	85’ .

481
Letnik 41 (2018), št. 2
v	 letu	 1773.	 Mačer ole	 so	 bile	 pr odane	 na	 dr ažbi	 v	 let u	 1744.	 T r etja	 vnukinja	
Katarina	 Semenič	 je	 umr la	 v	 letu	 1778	 k ot	 zadnja	 pr edsta vnica	 v eje	 Viljema	 (II.)	
na	 d v oru	 Dole	 pri	 Litiji,	 ki	 g a	 je	 v	 letu	 1721	 podedo v ala	 po	 očetu	 Juriju	 Danijelu,	
dediču	strica	F r anca	V ajk ar da.
123
A1 B7 C3 D2 – Jurij (V.) 	 je	 v	 letu	 1646	 pr ejel	 4	 kmetije	 in	 pol	 v	 Semiču	
in	 V inici	 v	 vr ed nosti	 5	 goldinarje v	 30	 kr ajcarje v ,	 k ar	 je	 bilo	 k asneje	 vr edno	 le	 še	
1	 goldinar	 50	 kr ajcarje v .
124
	 S	 por ok o	 z	 Uršulo	 F orr est ,	 dedinjo	 d v or ca	 Dole	 pri	
Litiji,	 se 	 je	 pr eselil	 na	 Dolenjsk o.	 Imel	 je	 d v a	 sino v a,	 Janeza	 Sigmunda	 (III),	 ki	 je	
umr l	 br ez	 pot omce v ,	 in	 F r anca	 V ajk ar da,	 ki	 je	 pr odal	 pr eostalo	 semišk o	 posest	
in	ostal	na	Dolah,
125
	t er	hčer k o	Katarino	Sidonijo.
126
 
A1 B7 C4 – Andrej (II.) 	 se	 je	 por očil	 z	 bar onico	 Beat rik o	 Dornber g,	 v do v o	
Hier onima	 pl. 	 Sar e.	 Ob	 nasta vitvi	 no v e	 imenjsk e	 knjige	 v	 letu	 1619	 mu	 je	 bila	
vpisana	 imenjsk a	 r enta	 3	 goldinarji	 24	 kr ajcarje v .
127
	 V	 letu	 1626	 je	 dobil	 tudi	
nek aj	 zapuščine	 po	 malem	 br atr ancu	 Melhiorju.
128
	 P o	 smrti	 sopr oge	 Beatrik e	
v	 letu	 1635	 je	 podedo v al	 posestv o	 Grundelj,	 ki	 g a	 je	 leta	 1604	 pl.	 Sari	 pr odal	
njego v	 br at	 Janez	 (III.)
129
	 Pri pisanih	 mu	 je	 bilo	 32	 goldinarje v	 26	 kr ajcarje v ,	 tak o	
da	 je	 njego v a	 imenjsk a	 r enta	 znašala	 36	 goldinarje v	 51	 kr .
130
	 Andr ej	 (II.)	 ni	 imel	
pot omce v .	 Dv or	 Semič	 in	 Grundelj	 je	 zapustil	 pr anečak oma	 v	 drugem	 k olenu,	 Ja -
nezu	 Sigmundu	 II.	 in	 Juriju	 Viljemu	 (III.).
131
	 Umr l	 je	 v	 visoki	 star osti	 leta	 1669.
132
A2 – POTOMCI NIKOLAJA II. V IMENJSKIH KNJIGAH 
Boje viti	 vit ez	 Nik olaj	 II.	 pr ed	 smrtjo	 v	 letu	 1525	 ni	 ut egnil	 por a vnati	
imenjsk eg a	 da v k a,	 k ar	 je	 bilo	 zabeleženo	 v	 prvi	 imenjski	 knjigi	 v	 letu	 1539.
133
 
P or očen	 je	 bil	 z	 Elizabet o	 Gr ätzber ger	 iz	 pomembne	 r odbine	 Črnomaljskih,	 s	
k at er o	sta	imela	sino v e	Mak similjana,	Baltazarja	in	Št ef ana	t er	hčer	Marjet o.
A2 B2 – 	 Nik olaje v	 sin	Maksimiljan je	 po	 očetu	 podedo v al	 18	 goldinarje v	
7	 kr ajcarje v	 imenjsk e	 r ent e,	 k ar	 je	 mor al	 pozneje	 r azdeliti	 še	 z	 br at oma,	 Balta -
zarjem	 I.	 in	 Št ef anom.	 V	 letu	 1546	 je	 imel	 6	 goldinarje v	 38	 kr ajcarje v	 1	 denarič	
imenjsk e	 r ent e	 in	 še	 v	 ist em	 letu	 je	 odpisal	 3	 goldinarje	 7	 kr ajcarje v	 2	 denariča	
v	 do br o sestrične	 Marjet e,	 hčer k e	 Alberta	 (II.)	 in	 v do v e	 po	 Gašperju	 W erneg hu,	
nat o	 pa	 še	 v	 letu	 1552	 3	 goldinarje	 30	 kr ajcarje v	 3	 denariče	 v	 dobr o br atr anca 
Sigmunda	 (I.)	 in	 s	 t em	 je	 bilo	 por abljeno	celotno	 njego v o	 imenje.
134
	 Pri	 br atr an -
cu	 Sigmundu	 (I.)	 pr a v	 t em	 letu	 zasledimo	 dediščino	 po	 Gašperju	 W erneg hu	 v	
znesk u	 3	 goldinarje v	 7	 kr ajcarje v	 2	 denariča.
135
	 T or ej	 je	 podjetni	 Sigmund	 (I.)	
pridobil	 še	 imenje	 pok ojne	 sestrične	 Marjet e,	 d v or	 Dominiče	 na	 Metlišk em.	 K ot	
v aruh	 najpr ej	 Mak similjana,	 nat o	 pa	 tudi	 otr ok	 njego v eg a	 br ata	 Baltazarja	 (I.),	
se	 Sigmund	 (I.)	 nik ak or	 ni	 izk azal.	 Ogoljuf al	 jih	 je	 k ar	 v se	 po	 vrsti,	 po	 njiho vi	
smrti	 pa	 pr e vzel	 njiho v o	 pr emoženje.
136
	 Mak similjan	 je	 umr l	 okr og	 leta	 1557	
br ez	pot omce v .
123
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	92,	104–109.
124
	 SI	 A S	 173,	 Imenjsk a	 knjig a	 za	 Kr anjsk o,	 Gla vna	 knjig a	 št .	 V	 (1619 –1661),	 f ol.	 85/1’ .	 SI	 A S	 173,	
Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	VI	(1662–1756),	f ol.	135’ .
125
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	VI	(166 2–1756),	f ol.	134/1’ .
126
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	94–96.
127
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	št .	V	(1619–1661),	f ol.	83/1’ ,	f ol.	85’ .
128
	 SI	 A S	 173,	 Imenjsk a	 knjig a	 za	 Kr anjsk o,	 Gla vna	 knjig a	 št .	 IV	 (154 6–1618),	 f ol.	 97’ ,	 SI	 A S	 173,	
Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	V	(1619–1661),	f ol.	84’ .
129
	 Glej	opombo	 111.
130
	 SI	 A S	 173,	 Imenjsk a	 knjig a	 za	 Kr anjsk o,	 Gla vna	 knjig a	 št .	 V	 (1619 –1661),	 f ol.	 85’ .	 Knjigo v odja	
se	je	ob	vpisu	zmotil	in	mu	pripisal	10	kr ajcarje v	pr e v eč.
131
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	VI	(166 2–1756),	f ol.	133’ .
132
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	73–75.
133
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	I	(1539 ),	f ol.	442b.
 
134
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	4	(1546 –1618),	f ol.	121. ’
135
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	IV	(154 6–1618),	f ol.	96/1. ’
136
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	57–59.

482
Lidija	Slana:	Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	str .	457–486
Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections
A2 B3 – Št ef an	 je	 v	 letu	 15 39	 plačal 	 izostanek	 da v k a	 v	 znesk u	 20	 goldi -
narje v	 po	 očetu	 Nik olaju	 II.
137
	 V	 letu	 1546	 je	 imel	 5	 goldinarje v	 imenjsk e	 r ent e,	
v	 letu	 1550	 je	 imel	 5	 goldinarje v	 50	 kr ajcarje v	 2	 denarič a.	 V	 letu	 1556	 je	 br atr a -
nec	 Sigmund	 (I.)	 dal	 pripisa ti	 v	 njego v o	 dobr o	 imenje	 3	 goldinarje v	 7	 kr ajcarje v	
2	 denariča.	 Št ef an	 je	 umr l	 v	 letu	 1559	 br ez	 pot omce v	 in	 br at	 Baltazar	 (I.)	 je	
pr ejel	celotno	njego v o	dediščino	8	goldinarje v	58	kr ajcarje v .
138
 
A2 B4 – Baltazar (I) je	 bil	 por očen	 z	 E v o	 Püchler	 z	 Meho v eg a.	 Baltazar	
je	 bil	 ba je	 v	 letu	 1572	 umorjen	 in	 za	 njim	 so	 dedo v ali	 sino vi,	 Gašper ,	 Melhior	 in	
Baltazar	 II.,	 v sak	 po	 3	 goldinarje.
139
	 Noben	 od	 tr eh	 br at o v	 ni	 imel	 pot omce v .	 Z	
Gašperjem	je	v	letu	1594	izumr la	v eja	Nik olaja	(II.)	Semeniča.
A3 – POTOMCI ALBERT A (II.) V IMENJSKIH KNJIGAH
A3 – Albert (II.) 	je	sodil	 g lede	pr emoženja	med	najuspešnejše	člane	r od -
bine	 Semenič,	 a	 g a	 je	 na	 star a	 leta	 dolet ela	 gr ozlji v a	 usod a.	 Bil	 je	 star	 že	 64	 let ,	 k o	
se	 je	 v	 letu	 152 4	 z	 mladim	 nečak om	 Janezom	 II.	 odpr a vil	 nad	 T ur k e.	 T ur ki	 so	 g a	
ujeli	 in	 po	 hudem	 mučenju	 ubili,	 nečak a	 pa	 ujeli	 in	 zanj	 zaht e v ali	 odk upnino.
140
 
Albert	 (II.)	 je	 imel	 d v a	 sino v a,	 Jurija	 (II.)	 in	 Ot ona	 (III.),	 t er	 d v e	 hčeri,	 Elizabet o,	
ki	 se	 je	 por očila	 z	 Gašperjem 	 Širskim	 iz	 Sot esk e,	 in	 Ma rjet o,	 ki	 se	 je	 por očila	 z	
Gašperjem	 W erneg k om.	O	Albert o vi	sopr ogi	ni	podatk o v .	Albert	(II.)	je	imel	po -
sesti	 po	 v sem	 Metlišk em	 in	 jo	 stalno	 po v eče v al	 z	 nak upi.	 Sino v oma	 in	 hčer ama	
je	zapustil	ogr omno	dediščino.
141
A3 B1 Jurij (II.) 	 je	 umr l	 pr ed	 vzposta vitvijo	 prv e	 imenjsk e	 knjige	 in	 v se	
očet o v o	 pr emoženje	 je	 bilo	 v	 letu	 1539	 vpisano	 v	 dobr o	 br ata	 Ot ona	 (III.).
142
 
Jurij	(II.)	je	zapustil	hčer k o	Ano,	ki	se	je	por očila	z	Jurijem	Sigersdorf om.	
A3 B2 Oton (III.) 	 Na	 r ačun	 dediščine	 po	 oče tu	 je	 imel	 v elik o	 imenje	 po	
v sem	 Metlišk em,	 ki	 je	 v	 let u	 1538	 znašalo	 k ar	 85	 goldinarje v	 48	 kr .
143
	 V	 letu	
1541	 je	 izv edel	 delit e v	 pr emoženja	 z	 nečakinjo	 Ano	 Sigersdorf.	 V	 letu	 1546	 je	
imel	 v	 imenjski	 knjigi	 vpisanih	 17	 goldinarje v	 45	 kr ajcarje v	 1	 denarič	 po	 r az -
delitvi	 posestv a	 Semič	 med	 Ot onom	 III.	 t er	 nečakinjo	 Ano	 in	 njenim	 možem	
Jurijem	 pl.	 Sigersdorf om	 (pisna	 pogodba	 šele	 v	 letu	 1558	 –	AS 1063–1558 I 6 
– Semič )
144
	 Ot on	 (III.)	 je	 bil	 por očen	 z	 Mart o	 Marijo	 Lenk o vič,	 člani co	 r odbine	 iz	
Lik e,	 ki	 je	 bistv eno	 prispe v ala	 k	 obr ambi	 dežele	 pr ed	 T ur ki.	 Marta	 je	 bila	 tak o	
por očena	 s	 čla nom	 ene	 naju g lednejših	 plemiških	 r odbin	 Metlišk eg a,	 Martin	 br at	
Iv an,	 gr adit elj	 obr ambne	 tr dnja v e	 P obr ežje,	 pa	 se	 je	 por očil	 z	 Mar g ar et o	 iz	 bog a -
t e	 in	 vpli vne	 pr ot estantsk e	 r odbine	 bar ono v	 Eg kh	 -	 Hungerspach.
145
	 Ot on	 (III.)	
in	Marta	sta	imela	sina	Alberta	(III.).
A3 B2 C1 – Albert III. je	 po	 Ot onu	 (III.)	 podedo v al	 17	 goldinarje v	 45	 kr aj -
carje v	 1	 denarič,	 po	 r odbini	 W ender	 še	 11	 goldinarje v	 39	 kr ajcarje v ,	 tak o	 da	 je	
imel	 sk upaj	 29 	 goldinarje v	 24	 kr ajcarje v	 1	 denarič.
146
	 Bil	 je	 zadnji	 moški	 pot o -
mec	 Alb ert o v e	 v eje	 Semeniče v .	 Umr l	 je	 v	 letu	 1585.	 Njego vi	 hčer ki	 Ana	 Katarina	
in	 Maruša	 sta	 bili	 dedinji.	 Njuna	 mati	 E v a,	 r oj.	 Scharff	 in	 k asneje	 spet	 por očena	
z	 Izaijo	 Str asserjem,	 jima	 je	 pr epustila	 tudi	 s v oj	 delež.
147
	 Sestri	 sta	 se	 por očili	
137
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	I	(1539 ),	f ol.	442b.
138
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	IV	(154 6–1618),	f ol.	97’ .
139
	 Pr a v	tam.
140
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	60,	61.	
141
	 Pr a v	tam..
142
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	I	(1539 ),	f ol.	344b.
143
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	Gla vna	knjig a	št .	I	(1539 ),	str .	344b.
144
	 SI	 A S	 173,	 Imenjsk a	 knjig a	 za	 Kr anjsk o,	 št .	 4	 (1546–1618),	 f ol.	 95’;	 Slana,	 Gr ado vi,	 str .	 580,	
581.
145
	 W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	63;	Slana:	Brdo ,	str .	64.
146
	 SI	A S	173,	Imenjsk a	knjig a	za	K r anjsk o,	št .	IV	(1546–1618),	f ol.	95’ .
147
	 SI	 A S	 173,	 Imenjsk a	 knjig a	 za	 Kr anjsk o,	 št .	 IV	 (1546–1618),	 f ol.	 95’	 –	 P o	 smrti	 Alberta	 (III.)	
v	 letu	 15 85	 je	 bil 	 pr enos	 na	 v do v o	 E v o	 Scharff	 (11	 goldinarje v	 39	 kr ajcarje v)	 t er	 hčer ki	 Ano	
Katarino	in	Marušo	(17	goldinarje v	45	kr ajcarje v	1	denarič)	vpisan	šele	v	letu	1588!	

483
Letnik 41 (2018), št. 2
z	 br at oma	 Sch w ab-Licht enber g	 z	 d v or ca	 T uštanj	 pri	 Mor a v čah	 in	 pot omci	 Ane	
Katarine	 so	 v	 naslednjih	 st oletjih	 posedo v ali	 sk or aj	 v se	 belokr anjsk e	 posesti	 Se -
meniče v .
148
Pomen imenjske knjige za Kranjsko za slovensko zgodovino
Imenjsk a	 knjig a	 k ot	 prvi	 sis t ematični	 zapis	 zemljišk e	 posesti	 pr edsta v lja	
vir	 za	 št e vilne	 r azisk a v e,	 pr ed v sem	 za	 dopolnit e v	 določenih	 dognanj	 na	 podlagi	
drugih	 vir o v .	 V	 zadnjih	 nek aj	 desetletjih,	 k o	 pr euče v anje	 plemstv a	 ni	 v eč	 tabu	
t ema	 in	 se	 jim	 počasi	 prizna v a	 status	 domačeg a,	 ne	 v eč	 samo	 tujeg a	 pr ebi v al -
stv a,	 ki	 je	 v	 t eh	 kr ajih	 ži v elo	 dolg a	 st oletja,	 imelo	 v logo	 v	 upr a v ljanju	 dežele	 in	
je	 bilo	 lastnik	 zemljišk e	 posesti,	 od	 k at er e	 je	 plače v alo	 da v k e,	 postajajo	 vpisi	 v	
imenjsk o	 knjigo	 dobr odošla	 pik a	 na	 i	 pri	 r aznih	 r azisk a v ah	 o	 plemstvu,	 pr ed -
v sem	 o	 določitvi	 njiho v eg a	 pr emoženjsk eg a	 stanja.	 P od atki	 o	 naja v ljeni	 imenj -
ski	 r enti	 so	 med	 seboj	 prime r lji vi	 in	 vidno	 je	 bog astv o	 najug lednejših	 plemiških	
r odbin,	 k ot	 so	 bili	 na	 primer 	 A uersper gi,	 Lamber gi	 in	 Li cht enber gi	 v	 primerja vi	
z	 drugimi,	 na	 primer	 nek at erimi	 člani	 r odbine	 Semenič,	 ki	 so	 kljub	 pri vilegir a -
nemu	 stanu	 ži v eli	 v	 skr omnih	 r azmer ah,	 celo	 v	 r e v ščini	 in	 se	 lahk o	 vpr ašamo,	
k ak o	 so	 ob	 tak o	 nizkih	 doho dkih	 sploh	 pr eži v eli.	 P odatki	 r azkri v ajo	 v elik o	 bo -
g astv o	 pr elat o v	 in	 samostano v	 na	 naših	 tleh,	 k ot	 je	 bila	 na	 primer	 Stična,	 pa	
skr omno	imenje	nižje	duho v ščine	v	deželi.	
Se v eda	 bi	 bilo	 pr e v eč	 optimistično,	 da	 bi	 na	 osno vi	 naja v ljene	 imenjsk e	
r ent e	 sk ušali	 ugot o viti	 natan čne	 dohodk e	 imenj	 v	 deželi,	 saj	 mnogi	 dohodki	 niso	
bili	 prija v ljeni	 ali	 pa	 so	 bili	 prija v ljeni	 pomanjklji v o.	 Nek at er e	 spr emembe	 la -
stnik o v	 imenj,	 na	 primer	 na	 osno vi	 dedo v anja,	 so	 bile	 vpisane	 z	 v elik o	 zamudo	
ozir oma	 sploh	 niso	 bile	 vpisane.	 T udi	 pr eg lednost	 vpiso v	 v	 knjig ah	 je	 ponek od	
pomanjklji v a,	 saj	 so	 iz	 r azličnih	 vzr ok o v ,	 mor da	 tudi	 pomanjk anja	 pr ost or a,	 v eč -
kr at	 na	 enem	 listu	 r azlični	 imetniki	 imenj,	 drugje	 so	 vpisi	 pr ekinjeni	 in	 se	 nada -
ljujejo	na	popolnoma	drugem	listu.
Pri	 primerja vi	 podatk o v	 o	 stanju	 dežel	 na	 podr očju	 v elik osti	 imenj,	 izr a -
ženih	 z	 g lobalno	 imenjsk o	 r ent o	 in	 deželnim	 da v k om,	 ki	 so	 g a	 bile	 dolžne	 plače -
v ati	 dedne	 dežele	 v	 Notr anji	 A v striji,	 se	 zdi,	 da	 je	 bila	 Kr anjsk a	 na	 t em	 podr očju	
r e vnejša	 od	 Štajersk e	 in	 K or ošk e.	 Ustr eznejša	 slik a	 bi	 se	 pok azala,	 če	 bi	 primer -
jali	deželno	imenjsk o	r ent o	s	št e vilom	njenih	imetnik o v	v	določenem	obdobju.
P oleg	 t eg a,	 da	 je	 imenjsk a	 knjig a	 pomemben	 vir	 za	 por azdelit e v	 plemi -
šk e	 in	 s v obodnišk e	 posesti, 	 so	 imenjsk e	 knjige,	 zlasti	 od	 četrt e	 knjige	 napr ej,	
pomembne	 tudi	 za	 pr euče v anje	 plemišk e	 in	 kmečk e	 genealogije	 t er	 za	 imena	
kr aje v	 na	 Kr anjsk em.	 Iz	 vpisanih	 podatk o v	 so	 marsikje	 r azvidni	 sor odstv eni	 in	
r odbinski	 odnosi,	 ki	 lepo	 os v etlijo	 gmotno	 ži v ljenje	 nek e	 plemišk e	 ali	 s v obodni -
šk e	 r od bine,	 se v eda	 z	 dopo lnitvijo	 tudi	 iz	 drugih	 vir o v .	 Malošt e vilni	 ohr anjeni	
viri	 pr ed	 u v edbo	 imenjskih	 knjig	 so	 namr eč	 sk or aj	 izključno	 posamezne	 listi -
ne	 o	 podelitv ah	 posesti	 s	 str ani	 deželneg a	 gospoda,	 listine	 o	 pr odaji	 ali	 nak upu	
ozir oma	 podaritvi	 določenih	 zemljišč,	 ki	 r edk o	 omenjajo	 tudi	 družinsk e	 odno -
se.	 Zat o	 pr euče v anje	 imenjsk e	 knjige,	 poleg	 njeneg a	 osno vneg a	 namena – vpisa	
imenjsk e	 r ent e	 v	 da v čne	 namene,	 ponuja	 dobr odošlo	 pomoč	 pri	 r azisk o v anju	
r odbinskih	po v eza v	nek e	plemišk e	r odbine.	
Imenjsk a	 knjig a,	 ki	 se	 v	 zadnjih	 letih	 k ot	 eden	 od	 vir o v	 za	 zgodo vinsk e	
r azisk a v e	v se	k oristneje	upor ablja,	si	zasluži	še	nadaljnje	r azisk a v e	in	analize.
148
	 Slana:	Licht enber gi,	str .	584–5 90;	W eiss:	Semič in Semenič ,	str .	64–67.

484
Lidija	Slana:	Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	str .	457–486
Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections
ARHIVSKI VIRI
AS – Arhiv Republike Slovenije 
	• SI	A S	173 ,	Imenjsk a	knji g a	za	Kr anjsk o,	Gla vna	knjig a	(153 9–1871).
	• Gla vne	knjige	I– XVII	(r azen	X).
	• Knjig a	Landes – Fürstliche Städte und Freyhäuser des Hertzogthum Krain
	• Indek si	h 	g la vnim	knjig am	(5	knjig)
	• R ektifik acijski	akti	(2	šk atli) .
NEOBJAVLJENI VIRI
Golec,	 Boris:	Gradivo za zgodovino Semiča. II) Gradovi na semiških tleh. 	 (tipk opis).	
Ljubljana,	2000,	str .	19–52.	
INTERNETNI VIRI
Ar hi v	 R epublik e	 Slo v enije/Zgodo vina-	 http://www .ar hi v .go v .si/si/o_ar hi vu/
zgodo vina/.	Pridobljeno,	26.	11.	2018.	
F ond	 SI	 A S	 17 3/Imenjsk a	 knjig a	 za	 Kr anjsk o-http://arsq.go v .si/Query/detail.
asp x?ID=23250.	Pridobljeno,	26.	11.	2018.
Deželni	 s v obodnik -https://sl .wikipedia.or g/wiki/De%C5% BE elni_s v obodniki.	
Pridobljeno,	26.	11.	2018.
LITERATURA
Kačičnik	 Gabrič,	 Alenk a:	 Imenjsk a	 knjig a	 za	 Kr anjsk o.	 V :	Arhivi – zakladnice spo-
mina 	 (ur .	 Andr ej	 Nar ed).	 Ljubl jana:	 Ar hi vi	 (Ar hi v	 R epublik e	 Slo v enije:	 Zgodo vinski	 ar -
hi v:	 Nadšk ofijski	 ar hi v;	 K oper :	 P okr ajinski	 ar hi v:	 Šk ofijski	 ar hi v;	 Maribor:	 P okr ajinski	
ar hi v;	 Nadšk ofijski	 ar hi v;	 No v a	 Gorica:	 P okr ajinski	 ar hi v;	 Celje:	 Zgodo vinski	 ar hi v;	 Ptuj:	
Zgodo vinski	ar hi v),	2014,	str .	312,	313.	
K oče v ar ,	 V anja:	 Identit eta	 kr anjskih	 deželnih	 stano v	 v	 zgodnjem	 no v em	 v ek u.	 V :	
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 65 	(2017),	št .	2,	str .	135–158.	
K ošir ,	Mat e vž:	Deželna	desk a	za	Kr anjsk o.	V :	Arhivi 16 	(1993),	št .	1–2,	str .	95–98.	
Mihelič,	 Darja:	 P o	 sledeh	 e vr opsk eg a	 denarja	 prv e	 polo vice	 16.	 st oletja,	 V : Zgodo-
vinski časopis 	69	(2015),	št .	3–4,	str .	290–323.	
Nar ed,	 Andr ej:	 Dežela - knez - stanovi. Oblikovanje kranjskih deželnih stanov in 
zborov do leta 1518. Ljubljana: 	 Zgodo vinski	 inštitut 	 Milk a	 K osa	 ZR C	 S AZU ,	 Ar hi v	 R epu -
blik e	Slo v enije,	2009.	
Nar ed,	 Andr ej:	 Pri vilegijsk o	 pr a v o	 gr ofije	 v	 Mar ki	 in	 Metliki.	 V :	Kronika, časopis za 
slovensko krajevno zgodovino, 58 	(2010),	št .	3,	str .	515–530.	
Ogrin,	 R af ael:	 Nek aj	 o	 neposr ednih	 da v kih	 v	 XVI.,	 XVII.	 in	 XVIII.	 st oletju.	 Kr at ek	
prispe v ek	 k	 zgodo vini	 da v k o v	 na	 Kr anjsk em.	V: Kronika, časopis za slovensko krajevno 
zgodovino 	6	(1958),	št .	1,	str .	35–38.
P olec,	 Jank o:	 S v obodniki	 na	 Kr anjsk em.	 Les	 colons	 sans	 char ge.	 V :	Glasnik mu-
zejskega društva za Slovenijo. Bulletin de l‘Association du Musée de Slovénie. 	 Letnik	 XVII,	
zv ezek	(cahier)	1–4.	Ljubljana,	1936,	str .	5–142.	
Pr einf alk,	 Miha:	Auerspergi, Po sledeh mogočnega tura .	 Zgodo vinski	 inštitut	 Milk a	
K osa	ZR C	S AZU ,	Ljubljana:	2005.	
Simoniti,	 V ask o:	Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju .	 Ljubljana:	 Slo -
v ensk a	matica,	1991.
Slana,	Lidija:	Brdo pri Kranju. 	Ljubljana:	Mladinsk a	knjig a,	2009.	
VIRI	IN	LITERA TURA

485
Letnik 41 (2018), št. 2
Slana,	 Lidija:	 Gr ado vi	 na	 območju	 Semiča.	 V :	Kronika, časopis za slovensko krajev-
no zgodovino, 58	(2010),	št .	3,	str .	575–592.	
Slana,	 Lidija:	 Li cht enber gi	 na	 T uštanju.	 V : Kronika, časopis za slovensko krajevno 
zgodovino, 57	(2009),	št .	2,	str .	171–200.
Smole,	 Majda:	Graščine na nekdanjem Kranjskem .	 Ljubljana:	 Drža vna	 založba	 Slo -
v enije,	1982.	
T rig la v ,	 Joc:	 Geo detsk o-k atastrski	 f ondi	 Ar hi v a	 R epublik e	 Slo v enije.	 V : Geodetski 
vestnik 53 (2009),	št .	2,	str .	347–361.	
Vilf an,	 Ser gej:	Pravna zgodovina Slovencev. Od naselitve do zloma stare Jugoslavi-
je. 	P onatis	1.	izdaje	iz	leta	1961.	Ljubljana:	Slo v ensk a	matica,	1996.	
Vilf an,	 Ser gej:	Uvod v pravno zgodovino .	 P onatis	 druge	 izdaje.	 Ljubljana:	 Ur adni	
list	R epublik e	Slo v enije,	2007.	
Vilf an,	 Ser gej:	 Zemljišk a	 gospo stv a.	 V: Gospodarska in družbena zgodovina Slo-
vencev. Zgodovina agrarnih panog II (ur .	 P a v le	 Blaznik,	 Bogo	 Gr af enauer ,	 Ser gij	 Vilf an)	
Ljubljana:	S AZU ,	Zgodo vinski	inštitut	Milk a	K osa	1980,	str .	75–239..
W eiss,	 Janez:	Semič in Semenič. Plemiški rodbini Metliškega. 14. – 18.stoletje .	 Nobi -
litas	Metlicensis	1.	Semič:	Občina,	2016.	
THE	PR OPER TY	BOOK	F OR	CARNIOLA
NOBLE	F AMIL Y	SEMENIČ	IN	THE	PR OPER TY	BOOK
In	 the	 Ar chi v es	 of	 the	 R epub lic	 of	 Slo v enia	 a	 f ond	 named	 »Imenjsk a	 knjig a	
za	 Kr anjsk o«	 (Pr operty	 book	 f or	 Carniola	 (SI	 A S	 173	 1539-1871)	 w hich	 con -
tains	 almost	 complet e	 collection	 of	 pr operty	 book s	 with	 entries	 of	 the	 pr oper -
ties	 of	 the	 estat es	 of	 the	 r ealm	 and	 the	 pr operties	 of	 fr ee	 t enants	 in	 the	 f ormer	
Duch y	of	Carniola	and	lat er	a	cr o wnland	can	be	f ound.	
The	 v alue	 of	 the	 pr operty	 w as	 e xpr essed	 with	 the	 pr operty	 income	 or	
f eudal	 estat e	 income	 e xpr es sed	 in	 monetary	 f orm,	 espe ciall y	 income	 r elating	 t o	
pa yments	in	mone y	and	contributions	in	kind.	
As	 ear l y	 as	 the	 15th	 century ,	 the	 main	 purpose	 of	 the	 e v aluation	 of	 pr op -
erty	 of	 pr o vincials	 w as	 det ermining	 contributions	 f or	 military	 def ence	 of	 the	
country ,	 and	 lat er	 on	 also	 an	 oblig ation	 t o	 pa y	 an	 e xtr aor dinary	 pr o vincial	 tax	
endorsed	 b y	 pr o vincial	 asse mbl y	 f or	 gener al	 def ence	 of	 the	 pr o vince	 and	 the	 ad -
ministr ati v e	 and	 personal	 needs	 of	 pr o vincial	 prince.	 Until	 Maria	 Ther esa	 intr o -
duced	 r ef orms,	 onl y	 the	 tribut es	 of	 serf s	 w er e	 included	 in	 the	 basis	 of	 tax ation	
because	 nobles	 w er e	 on	 the	 basis	 of	 v erified	 pri vileges	 fr om	 the	 14th	 century	
e x empt	 fr om	 tax es	 due	 t o	 military	 service.	 With	 the	 implementation	 of	 mer ce -
nary	 military	 and	 rising	 absolutist	 mig ht	 of	 monar ch,	 this	 pri vilege	 of	 nobility	
mo v ed	 int o	 the	 back gr ound	 and	 thus	 the y	 t oo	 had	 t o	 pa y	 tax es	 fr om	 the	 income	
of	 manor	 house	 with	 its	 infr astructur e	 fr om	 the	 middle	 of	 the	 18th	 century .	 This	
change	 is	 e vid ent	 in	 the	 composition	 of	 pr operty	 book s	 pr e-	 and	 post-tax	 r ectifi -
cation	 (1748-1758).	 Prior	t o	 tax	 r ectification,	 ther e	 w er e	 se v en	 pr operty	 book s	
w her e	 tax able	 persons	 w er e	 arr anged	 under	 the	 pr o vincial	 estat es	 hier ar ch y .	
Pr elat es	 ar e	 at	 the	 t op,	 f ollo w ed	 b y	 the	 lo w er	 cler gy ,	 br other hoods	 and	 hospitals,	
nobility ,	 t o wns,	 squar es,	 and	 fr ee	 t enants.	 A	 pr operty	 o wner	 w as	 r esponsible	 f or	
ent ering	 pr operty	 income,	 consequentl y	 numer ous	 irr egularities	 occurr ed	 or	
entries	 w er e	 e v en	 suspende d.	 The	 discipline	 of	 ent ering	 pr operties	 incr eased	
with	 the	 establishment	 of	 pr operty	 book s	 aft er	 tax	 r ectification,	 in	 particular	
due	 t o	 gr eat er 	 contr ol,	 implementation	 of	 special	 cadastr e,	 and	 particular l y	 due	
t o	 the	 land	 boar d.	 Dominica l	 and	 rustic	 land	 w er e	 sho wn	 separ at el y	 and	 w er e	
also	 tax ed	 separ at el y .	 Aft er	 tax	 r ectification,	 ther e	 w er e	 tw enty	 pr operty	 book s	
SUMMAR Y

486
Lidija	Slana:	Imenjsk a	knjig a	za	Kr anjsk o,	str .	457–486
Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections
left ,	 eig ht een	 w er e	 pr eserv ed	 and	 allocat ed	 t o	 thr ee	 counties	 in	 Carniola.	 The	
pr operty	 book	 w as	 still	 useful	 in	 the	 18th	 and	 19th	 centuries	 w hile	 tr ansf erring	
data	 on	 pr operties	 t o	 the	 la nd	 boar d,	 but	 lost	 all	 meaning	 and	 w as	 abolished	
upon	the	implementation	of	the	land	r egist er	in	1871.
Semenič	 noble	 f amil y	 w ho	 li v ed	 in	 Whit e	 Carniola	 (Bela 	 kr ajina)	 since	 the	
14th	 century ,	 in	 Lo w er	 Carn iola	 fr om	 the	 16th	 century ,	 and	 died	 out	 in	 the	 18th	
century ,	 appea r ed	 in	 the	 fir st	 six	 pr operty	 book s,	 and	 in	 another	 one	 aft er	 tax	
r ectification.
Modern	 hist ory	 view s	 r esear ching	 pr operty	 o wners	 and	 their	 pr operty	
incomes	 as	 v aluable	 in	 particular	 due	 t o	 an	 o v erview	 of	 their	 mat erial	 standing	
and	 numer ous	 genealogical	 data	 w hich	 ma y	 help	 in	 r esear ching	 certain	 noble	
f amil y	or	f amil y	of	fr ee	t enants	b y	simultaneousl y	using	other	sour ces.