• - " " " ' " * . - . - ' - . - * ' .
<
r
(L-
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Lzvzemši nedelj in praznikov.

4
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v c-Ameriki.


The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays.

TELEFON ' PISARNE: 1279 RECTOR
Entered as Second-Claaa
, September SI. 1903, at the Poet Office at Hew York, N. Y., under the A«-* of
of March 3, 1879.
TELEFON PIS AKNE: 1279 RECJTOR.
NO. 166. — ŠTEV. 165.
NEW YORK, TUESDAY, JULY 16. 1907. — V TOREK, 16. UAL. SRPANA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Razstrelila na
oklopnici Georgiji.
V BOSTONU JE BELO NA IMEN O-VANEJ LADIJI RANJENIH 15 MORNARJEV.
Šest mornarjev ubitih; smodnik se je prehitro vnel.
VEDNO VEČ NESREČ.
Boston, Mass., 15. julija. Xa oklopnici Georgia prijet ila se je danes raz-strelba velicega projektila. Petnajst mož je bilo ranje*uih. Ladija je bila na strelnih vajah na višini Province-towna, ko se je pripetila nesreča.
R&zletel se je osesnpalčni projektil kmalo po poludnevu. Med ranjenci so poročnik Goodwich in kadeta Goldbhwaite in Cruz.
Georgia je bila zgrajena leta 1904 v Bath, M ms., in je jedna največjih oklopnic naše vojne mornarice. Ladij a nosi 15,000 ton in je dolga 4:55 čevljev. Na njej je 700 mornarjev.
Boston, Mas«., 16. julija. Včeraj pozno zvečer priplula je v tukajšnja luko oklofmiea Georgia. ki je dovedLa seboj 6 mrtvih in 15 težko ranjenih mornarjev. Georgia je dospela iz Cape Cod Bay, kjer jo je dohitela katastrofa, k a korenje postajajo v novejšem času pri naše j mornarici vedno bolj mnogoštevilne.
Trije ranjenci so tako razmesar jeni, da je okrevanje izključeno. KLa<-iastrofa *se je prii»etila, ko so iz shrambe za etWljivo dvignili dve vre či po 100 funtov smodnika, da nabi jejo 8paloni top. Nakrat so videli da sirwxkiik gori in {»»t-exu se je pripetila raz?*tre]ba. l^adija Georgia ni poškodovana.
Ranjenci so sedaj v snomaričnej bolnici v *5hek»ea.
PROTI GRKOM.
Množica v Roanoke, V a., je razdejala grške restavrante.
K.mnoke, Va., 14. julija. V minolej noči so tukajšnji domačini razdejali vse grške restavrante v tukajšnjem mestu. Zadnji grški restavrant je pri Sel na vrsto rano zjutraj, ko je bil že dan. Ta gostilna je la>t državljana Nicholas Georg-e, kteremu so razbili trideset dragocenih ogledal. Pet iz-grednikov so zaprli. Sedaj vlada v mestu mir, vendar je pa pričakovati, da bode množica napadla ječe, da jetnike oprosti. Oblasti so se na to pripravile. Izgredi *o se pričeli vsled tega, ker je nek Grk zahteval od ne-cega gosta še posebej pet centov za Čebulo. Sedaj se vrši o tem natančna pretakava.
VJETI JAPONSKI KULUI.
Blizo mehikanake meje so aretovali pet Japoncev.
San Antonio, Tex., 15. julija. Na-selniski uradniki v Laredo, na mehi-kanskej strani, so vjeli pet japonskih kulijev, kteri so s« skušali vtihotapiti v Texas preko mehiksn«ke meje. Tekom zadnjih par dni so tu vjeli že petnajst Japoncev, kteri so skušali priti preko meje. Vse jetnike bodo se daj poslali ▼ varstvu uradnikov v San FrancLsao in potem dalje na Japonsko.
Denarje v staro domovino
podfellj AJU4I *
■a $ 10.90 ............ BO kron,
en 0 20.60 ............ 100 kron.
an f 40.90 ............ 200 kron,
n % 204.00 ............ 1000 kron.
sa $1017.00 ............ 6000 kron.
Pofttarin Je všteta pri teh vsotah. Donia ee ti al " ne ▼ ot popol. oma Izplačajo bree vinarja odbitka.
Kafte dsname poflOjatve izplačuje e. kr. Linfttiil hranilni vni ▼ 11. lo
12. Anah.
Dmarje mam poslati je najpriHČ-neie At 026.00 v gotovini t priporočeno Domestic Postal
York Bank Draft. OO.
Newyorski policaji kot vandali; tatvina.
POVODOM NAPADA NA DOM KITAJSKE DRUŽBE HIP SING TONGOV JE ZGINOLO MNOGO ZLATA.
Kitajci dolže sedaj policaje, da so odnesli razne dragocenosti
PLENIT VE.
-o-
Minolo soboto po noči je newyor-ška policija napadla glavni stan kitajske tajne družbe Hip Sing Tong in temi povodom so aretovali šest Kitajcev, pri kterih so našli skrito orožje. Ive jednega Kitajca so obdržali v zajtoru, ostale so pa izpustili radi pomanjkanja dokazov.
Ta napad bode pa imel za policaje, kteri so ga izvršili, najbrže zelo slabe posledice. Odvetnik A. Ware, kteri je aretoovane Kitajce pri sodišču zastopal, trdi namreč, da so policaji, ne da bi imeli sodno povelje, šiloma udrli v imenovani glavni stan kitajske družbe in da so tam postopali kakor pravi vandali. Policaji so razbili sprednja vrata inkorj>orovane družbe in potem so to storili tudi z vratmi, ktera vodijo v razne sobe. N"adalje so rasabili vse kovčeke in o-mare ter celo inale zaboje, v kterih hranijo Kitajci svoje dragocenosti in dragulje.
Leong Ching pogreša $"250 denarja v gotovini in draguljev v znesku. 200 dolarjev, ktere je hranil v nekem posebnem zabojčku; blagajnik družbe Huie Gow izjavlja, da mu je pri napadu zgiuolo $500 iz njegove pisalne mize. Več drnzih Kitajcev je vsled napada prišlo ob manjše zneske.. — Družba Hip Sing Tongov, ktera ima tajna in javna pravila in ki je inkor-|Hin»vana. izjavlja, da !x«le ukrenila vse jx»trebne korake, da bodo policaji. kteri so izvršili napad, kaznovani.
Napad m« glavni stan Hip Sing T»wigov se je izvi"šil vsled tega, ker j«- .bila policija obveščena, ^la se ta <lrn»m pripravlja na krvavi boj s čla ni družbe <>n l^eong Tongov. ktera se bajt tudi pripravlja na boj. Takoj nato (Mislali 50 detektivov v Chinatown, kteri s<i vsacega Kitajca, kte-rega so dobili, ustavili in preiskali, da vidijo, iiosi-li orožje. Trud detektivov je bil zaman, dokler ni detektiv I>eigh ugledal Kitajca llnie Bow a. I^iiili je mislil, da ima Kitajec pri sebi kak revolver in mu je sledil zajedno z drugimi policaji v glavni stan ilip Sing Tongov. Ko je tam aretoval in preiskal imenovanega Kitajca, pri njem sicer ni našel za-željemega revolverja, pač pa dva čevlja dolg dvorezni nož. Raznn tega je jKjlit-ija zaplenila tam veliko število re vol ve rje v, bodal, mečev in vsakovrstnih nožev, kteri »o bili večinoma okrašeni z dragocenimi dragulji.
Japonski ogleduhi
zopet svobodni.
OBLASTI SO JIH MORALE IZPUSTITI, KER SE PRI NJIH HI NAŠLO NIČESAR SUMLJIVEGA.
V Los Angeles so delavci pretepli nekega Japonca, ker je pljuval j na našo zastavo.
JAPONSKE DROBNO STI.
Washington. 16. julija. V nedeljo je dobil vojni urad brzojavno poročilo, da so na Fortu Roosecrans vjeli in zaprli dva japonska ogleduha. Nadomestni vojni tajnik Ainsworth naznanja o tem: "Dva Japonea so v resnici zaprli, toda oba so morali takoj izpustiti. Prvega so zaprli, ker je neki častnik na imenovane j trdnjavi videl, da se Japonec vedno mudi na nekem zelo važnem prostoru trdnjave. Pri -njem so našli razne zapiske, toda pri preiskavi se je dokazalo. da ti zapiski niso važni. Japonec je bil v zvezi z nekim japonskim restavrantom v San Franciscu, ker }>a tudi to ni nič sumljivega, so ga i>oslali v imenovano mesto. Di u-zega Japonca pa niso zaprli v imeno-vanej trdnjavi, temveč v Navy Yar-du iia Mare Islandu, kjer je ogledoval stroje. Tega Japonea so jedno-stavno prepodili iz Navy Yaixla.1'
Los Angeles, Cal., IG. julija. Ameriški delavci po včeraj napadli in pretepli necega. Japouea, kteri je v delavnici Southern Pacific železnice nastavljen kot čistilec strojev. Japonec je čistil neko lokomotivo, ktera je bila okrašena z dvema malima ameriškima zastavama, na ktere je Japonec namenoma pljuval. Ko so delavei to opazili, so ga takoj naskočili- Japonec je k sreči pravočasno bežal in tako ušel smrti.
Washington, IG. julija. Vsled ukaza rnorna ričnega oddelka so včeraj vse možtvo oklopnice Iowe preselili na oklopnico Vermont, ktera nastopi v prvič svojo službo. Iowa ostane v rezervi.
Tokio. Japonska, 16. julija. Japonski minister inost ranih del Hayaslii je odpotoval v Seoul. Koreja, kajti korejsko \ prašanje je še vedno zelo vznemirljivo in ja] tonska vlada ne more Korejcem oprostili. da so j>oslali poseltno depmacijo v Haag k mirovni konferenci, da tam «»4>dolži Japonec barbarskih činov proti Koreji. Ja-pmsko vojaštvo bode sedaj baje nadomestilo telesno stražo korejskega t-esa rja.
TORNADO V DAKOTI.
Vihar v South Dakoti je zahteval človeške žrtve.
Mitchell, S. D., 15. julija. Minolo soboto popoludne razsajal je tukaj in v okolici izreden tornado. Ko se je bližal vihar, bežal je populistični politik John M. Pease v nek hlev blizo njegove hiše. Vrtinec ga je pa na potu dvignil 50 čevljev visoko v zrak in ko je padel na zemljo, je dobil take poškodbe, da je umrl pet minut potem, ko so ga njegovi otroei našli nezavestnega. Tudi blizo Mount Ver-nona je vihar zahteval dve žrtvi; u-biti sta bili dve ženski, toda ta vest še ni potrjena.
Nezgoda na ulični železnici.
Na 97. ulici v Cbicagu je skočil raz tir voz ulične železnice in pri tem je bilo sedem o sob resno ranjenih. Neki McCormick je za dobil take notranje poškodbe, da ne bode okreval.
fllo si nante&jea
m ps
v Ameriko vsetL votne cene na: IVANK St, New Yerk, N.
in najbolje
castop-dru&
POŽRTVOVALEN GOVERNER.
Georgia postane temperenčna država in vsled tega zgubi governor $60,000.
Atlanta. Ga., 15. julija. Kakor hitro podpiše governer Hoke Smith zakonski predlog, kteri prepoveduje izdelovanj™ in prodajo opojnih pijač v državi Georgiji, bode izgubil $60,000 svojega lastnega premoženja. Kljub teme. pa bode ta predlog potrdil, a mo da tako izpolni svojo dano obljubo, vsled ktere mora postati Georgia prohibicijonisticna država.
Govemer izgubi imenovano svoto, ker bodo morali njegovo baro v hotelu Piedmont, ki je najelegantnejši v državi, zapreti. Hotel je v najemu in najemniki plačujejo guvernerju kot lastniku na leto po $100,000 na-jemšeine. Tozadevna pogodba pa izrecno določa, da se najemščina zniža na letnih $70.000, ako se v državi u-vede prohibicija. Governer Smith je lastnik tretjine hotela in ker se bode znižala stanarina za $180,000, bode vsled tega zgubil $60,000.
Radi večnih gmotnih neprilik se je si a prav poseben način umoril bivši koujeniSki častnik in župan v San-potito baron. Amatucci. Najprvo je izpil <dblimatDO raztopino, potem pa si zasadil v pni 8e velik «k>ž, kterega je s kladivom zabil *e globlje. Nato je le^Bl v posteljo, se odel in v atra* nih mukab mimo pkiSakoval
Afera Haywood.
Orchardova rodbina.
FAMOZNA PRIČA JE PRIZNALA, DA STA BILA NJEGOV STARI OČE IN STRIC UMOBOLNA. '
Vsled tega je njegovo pričanje bree vsake vrednosti.
ZASLIŠEVANJE.
Lev Nikolajevič Tolstoj je baje umrl.
V PETROGRADTJ KROŽUO ŠE NEPOTRJENE VESTI O SMRTI SLAVNEGA PISATELJA.
Samotar iz Jasne Poljane je de le nedavno po dalj že j bolezni okreval
ŽIVOTOPIS.
Boise, Idaho, 16. julija. Pri obravnavi proti Hay woo d u so včeraj ponovno pričeli zasliševati glavno pričo državnega pravdništva, Orcharda. Državno pravdništvo mu je stavilo le malo vprašanj, na kar ga je pričelo izpraševati zagovorništvo. Na tozadevno vprašanje je Orehard priznal, da je bil njegov stari oče po materi, v kolikor pride pripoznanje domneva-nili zločinov v poštev, slaboumen in da se je tudi njegov stric v blaznosti obesil. Ta vprašanja so mu stavili na podlagi pismenih poročil, ktera so iz Alamede, Pa., javljala o blaznosti v r.jegovej rodbini.
Orehard je bil včeraj bolj bled, ne-sro običajno, inače pa tako samozavesten, kakor vedno. Včeraj so zaslišali tudi nekoliko druzih prič, kterih iz-povedanja pa niso bila splošne važnosti.
Priče, ktere so zaslišali tekom popol udne va. so vse pod prisego izjavile, da obstoji med lastniki rudnikov in detektivi zarota, ktere pamen je uničiti organizacijo Western Federation of Miners.
UMORIL SVOJO ŽENO, DA SE JE MOGEL POROČITI Z DRUGO.
V San Diego, Cal., so prijeli bivšega bančnega blagajnika iz Illinois, kteri se je oženil s svojo prejšnjo ljubico.
San Diego, Cal., 15. julija. Tukaj so v niinolej noči aretovali bivšega blagajnika Warner nacijonalne banke v Clintonu. 11!., Frederick H. Magilla. Z njim zajedno so aretovali tudi nje-govo mlado ženo, kajti oba sta obtožena. da sta umorila Magillovo prvo ženo v Clintonu pred dvema meseci.
MagilJova sedanja žena se je imenovala preje Faye Graham in se je preživljala s stenografijo. Stanovala je pri Magillovih, predno je njegova prva žena umria vsled zastrupljeuja s strihninom. Kraj trupla pokojnice so našli mali listek, na kterem je bilo zapisano, da je izvršila samomor.
Vsa stvar je bila že pozabljena, dokler se v Clintonu ni zvedelo, da sta se Magil! in Miss Graham dne 5. t.m v Denverju, Colo., poročila. Vsled tega so pričeli stvar preiskovati in sodišče je takoj izdalo zaporna povelja za oba. Novoporočenca seveda -trdita, da nista morilca.
Miss Graham, sedaj omožena Ma-gillova, je stara 19 let in je delala v istej banki v Clintonu, kakor blagaj-ničar Magill.
PARNIK V NEVARNOSTI.
Na njem je bilo 200 potnikov.
Parnik Shinnecock cd Montauk Line, ki pluje med Shelter Islandom, Block Islandom in New Yorkom, je včeraj rano zjutraj v megli pri Hart's Islandu zavozil na pesek.
Potnikov se je polastila velika 'panika, kajti parnik se je tako stresel, <"a je mnogo potnikov popadalo iz postelj. Moški in ženske, oblečene le v nočnih oblekah, hiteli so na krov, koder jim je moštvo zatrdilo, da ne preti kaka nevarnost, na kar so ae pomirili. Iz New Torka je prišla takoj pomoč in parnik bodo splovili, ko voda zopet naraste.
Brezplačno
f pošljemo flepol aH« kopami, ka, kteri spada k najoenej&i, naj« bolj« in lugdirektnejfti progi za StovcBM. PiMt« Dft Anatn-Ameri line, Whitehall ^Buildiny, How Terk.
London, 16. julija. "Daily Telegraph " objavlja 'brzojavno poročilo iz Petrograda, vsled kterega tamkaj krožijo vesti, da je slavni pisatelj grof Lev Nikolajevič Tolstoj umil.
Dasiravno ta vest še ni potrjena, se jej vendarle verjame, ker je znano, da je stari samotar iz Jasnaje Poljane še le te dni po daljšej bolezni o-kreval.
Lev Nikolajevič grof Tolstoj je bil rojen dne 9. sept. (28. avg.) 1S28 na posestvu Jasna j a Poljana v Tulskej guberniji. Od leta 1S43 naprej slu-šal je na kazanjskem vseučilišču jed-uo leto orijentalske jezike in dve leti pravosodje. Po dvoletnem bivanju na svojem posestvu vstopil je leta 1S51 na Kavkazu v vojsko kot topničarski praporščak. Tu je spisal svoja prva dela: ' * Otročja -doba" z nadaljevanji '' Dečkova doba" in "Mladeniška doba", Napad", 1' Posestnikovo jutro" in "Kozaki". Udeležil se je krimske vojne, nakar je vojaštvo o-stavil. Spomine na vojništvo je obelodanil v svojih delih 4 * Sevastopolj v decembru 1S54", 11 Sevastopolj v maju 1S55" in "Sevastopolj v avgu stu 1S55". Leta 1855 se je rv Petro-gradu spoprijateljil s Turgenjevom, (joaičarovom, Cfcstrovskim in Družini-n<«n. nakar je tu spisal med drugim "Snežni vihar" in "I>va liuzarja". Leta 1857 potoval je prvič v inozemstvo in se je vrnil razočaran nazaj. V povesti "Luzema" obelodanil je pravo sodbo o "zapadnjeevropski 1' pseudokulturi". Istega leta je spisal tudi '" Albeirta**. Potem se je nastanil na svojem posestvu in spisal dela " * Itodbinska sreča", " Trije mrtvi", "Polikuška" in "Holsto-mjer, povest necega konja". Na svojem posestvu je ustanovil vaško šolo po svojih nazorih. I^eta 1SG2 se je oženil z Zofijo Audrejevuo Hehrsovo, hčerjo moskovskega zdravnika, nakar je spisal velik roman "Vojua iti mil*" in temu je sledil leta 1874 •1 Ana iKareniua'Potem se je posvet il .bogoslovnim študijam in prestavam evangelijev. Leta 1881 spisal je povest "(3d česa žive ljudje*', potem " Izpoved", "Smrt Ivana llji-ča", dramo "Moč teme", "Politika in vera", "Vstajenje" itd. Ker se je v "Vstajenju" preveč bavil z verskimi vprašanji, ga je sv. Sinod leta 1901 izobičl iz pravoslavne cerkve. Za sedanje gibanje v Rusiji se Tolstoj ni mnogo zanimal.
Razne novosti
iz inozemstva,
VELIKE POVODNJI IN ŠKODA V NEMŠKE J POLJSKI; V ŽLEZI JI IN POZNANJU.
Proti evropsko gibanje v Maroku; mnogo rodov se oborožuje.
ITALIJANSKI MINISTERSKI GOLJUF.
Dvojni umor.
Farmington, Me., 15. julija. Jesse Searles, star 26 let, jo včeraj streljal na svojo ženo in svojega brata Edward Searlesa, ktera sta oba obležala mrtva, na kar je tudi nase streljal in se smrtno rnil. Do žaloigre je prišlo vsled ljubosumnosti.
Izšel je
tretji in zadnji zvezek
potnega romar^
WIHHET0U
Rdeči Gentleman tir si dobiva pi 40 cintiv.
Kdor ga jo ie prej naročil, ga dobi drogi teden. Če ao je kdo preselil medtem, naj sporoči nov naalov, da ne bode nepotrebnih pritožb.
Vel trije miki veljajo SAMO EN DOLAR s poštnino vred.
Kdor miril naročiti to zanimivo In Infdno cenerte knjigo, naj pi*e tekaj, dokler ae dobe fte
Ratibor, nem. Poljska, 16. julija. Vsled dolgotrajnega deževja so nastale skoraj po vseh deželah nem. Poljske velike povodnji in v nekterih krajih je promet popolnoma ustavljen. Mnogo železniških nasipov je razdejanih in več hiš je voda odnesla. Odra je izredno hitro narasla in vsi njeni pritoki so izstopili iz svoje struge. Tudi v Pomorju je po trodnevnem deževju nastalo več povodenj. Žetev je uničena.
Vratislava. nem. Poljska, IG. jul. Odra je izstopila in na nekterih ulicah stoji voda tri čevlje visoko. — Tudi na Poznanjskem so izstopile vse reke in več ljudi je utonilo.
Mogador, Maroko, 16. julija. Iz južnih krajev Maroka prihajajo zelo vznemirljive vesti, kajti med Evropejcem sovražnimi rodovi domačinov se je pričelo zopet Evropejcem zelo nevarno gibanje. Šeik Melejni, kteremu se je posrečilo dobiti obilo dobrega orožja, sedaj oborožuje sosedne rodove in se pripravlja na napad na francoske postaje v Sahari.
Rim, 16. julija. Pri najvišjem tri-bunalu se je pričela obravnava proti bivšemu ministru Nasiju, kteri je po-neveril $500,000 državnega denarja. Ministra in njegovega tajnika so sedaj zaprli in izročili zaporom Rezina Coeli.
Desio, Italija, 16. julija. Tukaj sta se včeraj sešla ministra inostranih del Italije in Avstrije da si zatrdita medsebojno prijateljstvo med obema državama in da uradoma izjavita, da obojestranske vojne priprave ob mejah niso vznemirljive. Tudi glede Balkana sta govorila in trdi se, da Italija neče opustiti svojih pravic do Albanije, kar pa Avstriji posebno ne diši.
Pariz, 16. julija. Preiskovalni sod nik je danes pričel s preiskavo, oziroma zaslišanjem I.eon Mailleja, kteri je streljal na predsednika Fallič-resa z namenom, da ga umori. Izid zaslišanja še ni znan.
Mohilev, Rusija, 16. julija. Bližnjo vas Smoljani so nepoznani požigalci skoraj popolnoma požgali. Zgorelo je 114 židovskih in 14 krščanskih hiš Več ljudi je zgorelo.
Carisrrad. 16. julija. Pred poletnim stanovanjem ameriškesra poslaništva v predmestju Jeni Kjoi. razletela se je včeraj zvečer bomba. Štiri dekleta so bila lahko ranjena. Kedo je izvršil to lopovščino, ni znano.
'' TEDDYVTLLE.''
Mestece v Alabami, kjer ne poznajo
ljudskega samomora, želi dobiti novo ime.
Town Creek, Ala., 15. julija. Izvoljeni so bili novi predsedniki, kteri so se morali zopet umakniti drugim, toda veliko, oziroma največje vprašanje tukajšnjega mesteca kljub temu ni bilo rešeno. Šele sedaj so meščani dobili nekoliko nade, da se bode tudi to vprašanje rešilo. Mestece namreč želi dobiti na vsak način novo ime in L.e-kteri meščani že trdijo, da se bude nadalje imenovalo — Teddvville. Takoj prvi pijonirji. ki so ustanovili naselbino, so imenovali prvih par h:> Town Creek in to ime je ostalo tuiii potem, ko je mestece po-talo metropola countyja Lawrence.
Neštetokrat se je že piedlagalo. «in se ime spremeni. Najuglednejši n t ščani so zatrjevali, da mcstece. ki«-.o ima štiri ljudske šole in v šole. ;-.ir cerkev, par kolodvorov itd. (kiik. r Ljubljana), ne sme imeti tako na\.i 1-nega imena. S tem se je vsakdo -fi i-njal, toda pravega imena vendarle nihče ni f * jmgruntal"
V minolem tednu so ]>:t mestne 'lame, ktere vodijo pri koncertih in si it--nih malomestnih priredbah "bon ton*, dobile idejo, o kterej so prvim lokai-n .n politikom naznanile v obliki, ki rfWra prav gotovo rešiti kočljiv problem o novem imenu. A' imenovanem tednu so namreč porodile — pet parov dvojčkov in tri pare — trojčkov. Vsled tega se je sedaj pričela po vsem svetu splošna ajritacija, da se imenuje mesto po našem predsedniku, kteri je največji sovražnik ljudskega .samomora. oziroma ljudi, kteri ne skr-be za pomnožitev ljudstva. Mesto Limestone je sieer bilo pno, ktero si je ime spremenilo v Roosevelt in radi te^ra se tukajšnje mesto ne bode tako imenovalo. Pač pa se sedaj deluje na to, da se imenuje mesto Teddy-ville. Za tozadevno prošnjo so že nabrali vse polno podpisov.
Hrvat ponesrečil.
Uradniki West Shore železnice v Weehawkenu so poslali hrvatskega delavca Anton Simiča v bolnico Belle-vue v New Yorku, ker si je pri prevažanju blaga zlomil nogo.
La mano nera.
V Sterlingu, HI., so našli Italijanko Cinancito Genettijevo na njenej postelji ustreljeno in oblasti so prepričane, da so umor izvršili člani roparske družbe La mano nera.
trije
llnwwHhi "Glaft IIsmIs1
ViR^^vv ViOT VWWM
PRETEP RADI STANARINE.
Star hišni posestnik se je s svojim stanovnikom pretepal, ker ni dobil stanarine.
Reading, Pa., 15. julija. Tukaj so zaprli 701etnega William A. Thomp-sona, ker je obdolžen, da je umoril 631etnega Jos. H. Hughesa.
Thompson ima veliko tenementno hišo in med drugimi stanovniki sta bila tudi Hughes in njegova žena. Ko je posestnik prišel po stanarino, sta se pričela prepirati, na kar je Thompson svojega stanovalca udaril in sicer s tako močjo, da se je takoj onesvestil in padel na tla. Kmalo potem je umrl. Pokojnikova žena trdi, da je Thompson napadšl Hughesa, ker mu ni plačal stanarine.
II
Dei v Kanaien.
Lea wen wort h, Kans., 16. julija. Vderaj je tukaj padlo toliko dežja, da je napravil v okolici 15 milj za milijon dolarjev škode. V Jatanu, Mo., je utonilo več sto glav goveje živine in na stotine oral pieniee je uničene, tet je zelo oviran.
KRETANJE PAŠNIKOV.
Doepeli so:
Ryndam 15. julija iz Rotterdama.
Doepeti imajo:
Zeeland iz Antwerpena. Laura iz Trsta.
Friedrich der Grosse iz Bremena. Ultonia iz Reke. Astoria iz Glasgow a. Cevic iz LiverpooJa. Koenigin Luise iz Genove. Teutonic iz Liverpoola* Litvenija iz Libave. Patricia iz Hamburga. Deutschland iz Hamburga. Californie iz Havre. Celtic iz Liverpoola. I^i Savoie iz Havre. Lneania iz Liverpoola. Columbia iz Glasgowa. Finland iz Antwerpena. Armenian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelru der Grosse iz Bremena.
Princess Alice iz Bremena. Caronia iz Liverpoola.
Odplnli so:
Kronprinz Wilhelm 16. julija v Bremen.
Odplnli bodo:
Adriatic 17. julija v Liverpool. Noordam 17. jul. v Rotterdam. Amerika 18. jul. v Hamburg. La Bretagne 18. jtd. v Havre. Zeeland 20. jul. v Antwerpen. Philadelphia 20. julija v Southampton.
Btruria 20. juL v Liverpool. Neekar 20. juL v Genovo. Badeoda 20. juL v Hamburg. Laura 20. jul. v Trst.



"GLAS NARODA
!l
(Sioveoic Daily.)
Owned ami publisher I by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation).
FRANK SAKSER, president. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. IjOUlS BENEDIK., Treasurer.
Place of business of the corporation and ftl<lre^sc» of above olfn ers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York
City, N. Y.
7jbl leto velja lint za Ameriko . . . $3.00
pol letu.........l.fiO
,, leto /.a mesto New York . .	4.00
,, pol leta za mwtn New York .	2.00
Evropo za v»<e leto.....4.50
„ pol leta.....2.50
„ ,, ,, četrt leta ....	1.75 V Evropo |»oe*iljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak »lan iz-vzeooai nedelj in praznikov.
"QLAS NARODA"
("Voice of the I'eople") Issued every, dav, except Sundays and lloliilays. Subscription yearly $3.00,
Advertisement on agreement.
Za oglase iio et vrstic se plača 30 centov.
I>opisi brei podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poSiljati po Money Onler.
Pri" spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošilj*tvam naredite naslov :
«aias Naroda"
lOi JtJreenwich Strvet, New York City. Telefon : 127;i Rector.
Pomanjkanje delavcev.
\ suku leto. ko zoH pšenica in ko rumeni koruza, ponavlja se pri nas jodna in ista pritožba: pomanjkanje delavcev v tsvrlio ]»-«»spravljanja poljskih pridelkov. Tudi letos bode to j n »manjkanje zelo občutno. Žito je dozorelo in pričakuje delavcev, toda kljub dob rej plači, ktero dobivajo, oziroma ktera se ponuja delavcem, sl^injih ni mogoče dobiti. Dokler bodo ostalo razmere saj nekoliko u-ijodne, bode ob žetvi vedno primanjkovalo delavcev. Povsem napačno bi bilo vsled sedanjega pomanjkanja delavcev sklepati, da «e v onih pokrajinah, kiere sedaj iščejo delavcev, potrebuje na stotisoee delavcev, kteri bi dobili trajno in dobro delo, kajti žetev traja k večjem le po par tednov. Ko je delo dokončano, so farmerji, kteri so preje delavce, veseli, da se jih zopet znebe.
Kadi ^etve nastopiti v dolgo pot «e pa izplača le tedaj, ako so potni izdatki povsem majlini. Radi žetve pošiljati naseljence v oddaljene pokrajine bi ne bilo pravično in le tedaj .if naseljencem svetovati, da potujejo v one kraje, ako se jim tam nudi prilika dobiti stalno delo bodisi pri kakem pnljetju, poljedelstva, pri že-IcKnicaJi itd. Lnače se pa nikakor ne izplar-a. hoditi na daljno pot samo radi žetve, kajti vožnja in hrana vzameta več. nego se v mesecu dni zasluži.
lull's »e t*»de potreba delavcev za žetev v osrednjih, zapadnih in severnih državah, še bolj pa na jugu, kjer jih |H»trebujejo za spravljanje bombaža, težje pokrila, nego druga leta.. To se bode pa zgodilo radi novega' zakona o železniških tovorih, kteri je storil konec cenenemu prevažanju •potnikov. Vožnja delavcev bode leto:- izdatuo dražja, nego je bila druga leta in tako bode tudi izdatno manj dolaveev šlo na zapad, da pomagajo pri žetvi.
Rezmere glede poljedelskih delavcev se še dolgo ne bodo spremenile in dokler ne bode delavcev preosta-jalo, l>ode vedno težavno dobiti delavce za žetev. Ako bi pa temu ne bilo tako, bil bi to zelo žalosten znak, kajti brezi>oselni ljudje bi je-dva čakali prilike zaslužiti nekoliko denarja na farmah, kakor je bilo to \ zadn jej demokratične j dobi. ko ni ii i:.»-e delal in ko je v^e eakalo na že\ov, da si prisluži par dolarjev.
Naselniška politika.
Le tu pa tam ee čuje kaka beseda o tem, da k-oanisarji naše vlade potujejo po Evropi v e vrb o proučevanja tamošnjega izseljevanja, ktero se najboljše proučava na licu mesta, kakor-šnji so evropski izseljenci v povprečnem pogledu v Evropi, tako bodo tudi povprečni naseljenci v Ameriki, Toda ta preiskovanja bodo gotovo zelo slaiba in bi se niti ne vršila, ako bi naša vlada ne nameravala spremeniti svojo naselniško politiko, ktera se v resnici že nekaj časa spreminja To spreiminjevanje se je pa vršilo dosedaj tako, da ni bilo uspešno. Kdor obišče Ellis Island, mora to takoj priznati. In ravno tako tudi oni, kteri vidi, da se oni okraji, v ko-jih je dosedaj stanovalo solidno meščanstvo, spreminjajo v čifutske in italijanske "slume".
Dan za dnevom se nunože poročila o zločinih, ktere izvršujejo italijanski briga nt je v znak tisočletne kulture in ta poročila 'bodo prej ali slej pripomogla v to, da postane sovraštvo do italijanskih kulijev na iztoku ravno tako, kakoršno je ono na zapadu proti Japoncem in Kitajcem. S tem računa sedaj tudi naša vlada, ktera pripravlja napram "I^agctom-'* ravno take korake, kakor&nje je ukrenila proti Japoncem. Vlada namerava sedaj tudi južnim Evropejcem zabraniti naseljevanje, v kolikor pridejo v poštev oni sloji prebivalstva, kteri so slični kitajskim kulijem. To bode pa vlada težavno dosegla, ker jo ljudje, ki potrebujejo delavce, kteri delajo za malo plačo, pri tem ne bodo podpirali in ker sovraštvo napram Italijanom še ni dovolj veliko. Kljub temu pa kaže vse na to, da bode vlada svojo naselniško politiko prej ali slej spremenila.
DOPISI.
Iz pariškega življenja.
Soda^no so v Parizu zaprli nekega Italijana. j»o inie-iu Lncca, ki je bil o'»«io|že!i. <ia je umoril ueko lahkomiselno žensko. Ivano Beauge. Sedaj j<< izkazalo, da je nedolžen. Prišla je :iumi-»*e ob 1 1. tiri [»onoči k polieij-skciiHi komisarju Hamardu neka 22-Iclna (Jeorgetta Laura in je iz£n»ve-dala. da je ona umorila Ivano Heange. K - ji komisar ni hotel verjeti, mu je }H»kazala nož. zavit v neki časnik m poln krvavih sledov. Povedala je nato si e«leče :
Ko sem .-e v petek ponoči vračala nekega plesa domov, sem srečala Iva.no Beauge, Ona je bila zelo razburjena in mi je začela očitati, da sern plesala z Lucco, ki je njen ljubimec. lieauge, k: je znana, kot sirova ženska, mi je pretifa in jaz sem mislila. da me bode zadavila. Potegnila som mož, ki ga imam ponoči vedno pri sdbi, in «m jo rsklsis
Komisar je dal Latno zapreti, co eo pa oproetili.
Z* vsdbino ogiaeov ni npravniAtto ne
Bridgeport-. Ohio. Dragi "Glas Naroda":—
Blagovoli sprejeti par vrstic iz naše naselbine.
Z delom gre tukaj dosti dobro letos, kajti vsi premo go kopi dobro delajo v tem kraju, da že kmalo niso tako. Gotovo je, da smo delavci jako zadovoljni, ako smo sedaj v vročem poletnem času vsak dan na hladnem v jami.
Slovenci se pridno naseljujejo sem v našo naselbino. Dne 1. julija je prišla iz stare domovine žena tukaj dobro znanega in obče čislanega rojaka Fran Berusa, Antonija Berus z družino, doma iz Sohodolja, pošta Komenda na Gorenjskem. V proslavo dohoda svoje žene oziroma družine semkaj je rojak Fran Berus na slavnega četrtega napravil domačo veselico, kjer smo se prav izborno zabavali in slavili praznik neodvisnosti. Vsakdo se lahko veseli tega pi-menljivega dne, kteri pomenja rešitev dvojne sužnosti. Da je bila zabava še večja, so nam naši vrli fantje spekli na prostem janca, ki je vsem dobro teknil. Seveda smo ga zalivali z ječmenovko.
Tem potom izrekam iskreno zahvalo -rojaku Fran Berusu za njegovo požrtvovalnost in kličem: Bog naj živi njega in njegovo ženo ter družino mnogo let v svobodni Ameriki!
K sklepu srčen pozdrav vsem rojakom sirom združenih držav.
Mihael Gregorčič.
Chicago, HI.
Dragi "Glas Naroda":—
Tukaj je ozdravil rojak Ivan Kos-nik, kterega so bili napadli pred Božičem cestni roparji. Boril se je ž njimi in dobil pri tem smrtne poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je bil skoro cele tri mesece. Nato je ležal še dva meseca doma, a je srečno ozdravil.
Med 'boleznijo so ga obiskavali razni rojaki, zlasti Mrs. Jurjevec. Tudi l»odporno društvo mu je izplačavalo ves čas podporo. Rojaki, pristopajte k podpornim društvam! N. K.
Pullman, 111. Dragi gospod urednik;—
Prosim, da bi priobčili v Vašem nam priljubljenem listu sledečo žalostno vest.
Tukaj je umrl nagle smrti rojak Ivan Pele. star let, rojen v Ribnici na Kranjskem.
Zgoraj omenjeni rojak je bil vsluž-ben pri tukajšnji Pullman Car Comp. Pri delu se je preliladil in kmalo potem se ga je lotila hitra sušica, tako da je v teku osem dni umrl v Alexian Brothers bolnici v Chicagu, zapuščajoč v starem kraju žalostno mater in enega brata.
Proti sklepu naj omenim, da umrli rojak ni bil pri nobenem podpornem društvu, kterih je v bližnjem South Chicagu šest.
Tukaj je zopet en vzgled za rojake, ki ziKo pri nobenem podpornem. društvu ; zatorej kdor de ni pri nobenem društva, naj pristopi sedaj, ker ima veak lepo priložnost. Neerefea nikdar me počiva; zato pa. mora biti ifetek
previden ter aa vsak slone a j pripravljen.
S pozdravom	Fran Levstik.
Eveleth, Minn,
Dragi gospod urednik:—
Prosxm nekoliko prostora v priljubljenem listu ''Glas Naroda".
Tukaj nas živi precejšnje število Slovencev, kteri delamo večinoma v železnih rudnikih. Z delom ne gTe še preveč sla/bo, ker se dela povsod. Ali vsejedno ine svetujem nobenemu rojaku sem hoditi delo iskat, kajti proti številu delavcev ga itak ni pre-vea <Plača bas ni preslaba, ali ako jo primerjamo z draginjo na brani in ■drugim, itak ni najboljša.
Tukajšnja delavska organizacija Eveleth rudarska zveza, spadajoča Zapadni rudarski zvezi, je imela dne 30. junija izvanredno sejo za sloven-ski oddelek, ktere namen je bil nabirati za obramben i sklad delavskih vodij Western Federation o£ Miners. Slovenski rudarji so darovali $18.58, ktere je poslal odbor na določeno mesto. Vsled tega je nastalo med ne-kterixoi rojaki veliko razburjenje, seveda med otnirni, ki ne spadajo k tej organizaciji, in je nastala splošna govorica o štrajku, kar pa omenjena organizacija dosedaj niti omenila ni. Zato se ni treba preveč ra 'burjati in se smešiti pred drugimi narodi, saj nas že tako prezirajo in pravijo, da živimo dvesto let za drugimi narodi. Torej bodimo složni in del ujmo v pro-speh in slavo slovenskega naroda in v prid delavstva.
Pozdravljam rojake sirom republike, tebi "Glas Naroda" pa obilo uspeha.	V. Mikulič.
Hughes, Indian TyT
Cenjeni gospod urednik:—
Pred kakimi 14 dnevi je tukaj en naš rojak pisal v list "Glas Naroda", da tukaj dobi delo dosti naših rojakov in da zaslužijo od $4 do $5 in nekaj do $10 na dan. Jaz pa jih opominjam, da nekaj jih res dobro zasluži; bo so tisti, kteri imajo dobre prostore. Kar je pa slabših, je pa slabo.
Ne svetujem sem hoditi, ker jih je že prišlo nekaj, pa niso bili zadovoljni z delom. Če bi jih pa kaj več prišlo, pa tudi dela ne dobe, ker tukaj niso veliki rudokopi. Zato bodite previdni 1	S. P.
Povest o Ussatskf jami
Iz spominov francoskega turista.
(Nadaljevanje. >
V hladnem jutru so se abirali kmetje iz okolice pod goro. Vsi so šepetali plašno - se gledali s preplašenimi očmi. Čarovniki so roparji... Ne prodre jih navadna krog-1 ja — zaman je boj proti njim.. . Škoda, škoda za mlada življenja, škoda za stare podčastnike, ki so bili z Napoleonom v Egiptu, ki so se rešili pri grozili oblegi Akra le zato, da so končali tukaj sramotno, v zasedi, od roparske roke.. . Groza! Krvi pijani roparji bodo ropali in morili s povečano predrznostjo.
Naglo je prijezdil polkovnik s tretjo četo. Bil je visok, suh, trdih potez. Vsa njegova zunanjost je pričala, da je videl in bil mnogo bojev. In ker je bil vajen težavnih ekspe-dicij, si je bil mislil, da bode lov roparjev le igrača, nevredna resnega vojaka. Toda ko je zaslišal raport stražečega podčastnika, se je stemnilo njegovo lice. Nemirno je hodil pred vhodom. Ko ni bilo po preteku cele ure nobenega glasu iz jame, je ukazal polkovnik vojaku, da naj leze v luknjo. On sam mu je sledil za petami. Vojaki so videli še ostroge na čevljih .polkovnika. . . Ustavil se je. . . Slišal se je njegov klie, na kterega ni odgovarjal nikdo... Naglo se je pomikal polkovnik nazaj — smrtno bled. je bil, ko je vstal...
11 Pošljite po dva zidarja v Taraskon", je rekel s čudno izpremenjenim glasom svojemu, častniku. "Naj prideta z orodjem in malto."
Prestrašeni so slišali vojaki te besede- Kri se je trdila, lasje so vstajali. - - Njih nesrečni tovariši so torej izgubljeni! Zidarja sta prišla. Polkovnik, ki je hodil kakor teman oblak pred vhodom, jih ni pogledal. Nobeden vojakov se ga ni upal nagovoriti mrkega. Polkovnik je čakal do večera. Ko ni bilo ves dan nobenega znaka življenja iz jame, je mignil zidarjem. Ozka odprtina je bila skoro zazidana. I>vajset mož je ostalo na straži pred jamo, do stanovanja polkovnika eo bili razstavljeni.
Oblak se je vlegel na Taraskon. Polkovnik itn vojaki, meščani in kmetje, vsi so vzdihovali pod težko moro tega dogodka — vsi so 'pričakovali... Preteklo je tri dni. Jutro četrtega je našel davkar v Foixu blagajno davkarije odprto." Mesto polmih vre-čic je našel listek s besedami:
"Pozdrav roparjev is Oosatske ja-
B
po okolici.
izmišljevali veekonrreAne bajke. Polkovnik je indil, da je edini vzrok roparske prostosti ta, da vedo za drugi, ljudem neznan ishod iz jame in preiskoval je skrino vsako skalo, vsako jamico po gori. Sledu droge poti ni •bilo. Polkovnik je izpraševal stare ljudi — in res se je spomnil pol slep, pol gluh starček, da je hodil kot o-trok po drugi poti v jamo, toda to pot je zasul plaz zemlje, ki se je bil odtrgal od gore.
"Dobro", je rekel polkovnik. — "Drogi izhod je, torej ga moramo
dobiti.''
Iskali so še enkrat in ker ji i izdalo iskanje, roparji so pa morali vendar prej ali slej ven priti, je nastavil poveljnik kordon vojakov okolo gore. Tako so blokirali petnajst dni jamo. V tem easu je (bilo okradenih pair hiš v Taraskonu. Vojaki so že mrmrali na<d težavno, 'brezsla^ - breznspešmo službo. S kmeti so verovali vojaki, da se store roparji lahko nevidne, da imajo pri sebi moči, ki jih varujejo krogel j, smrti. Poveljnik, ki ni veroval v vraže, je sumil izdajstvo.
Ussatska gora se zožuje proti se-verozapadu in se spušča v ozko nedostopno dolinico. Po sredi doline teče gorski potok, v sredi potoka je kakih deset metrov širok otočič, ina njem velika skala in grmi lesnik.
Bilo je popoldan. Častnik, ki " stražil s svojim oddelkom v tistem kraju, se je uveiil, da je vsak mož na svojem mestu in skočil preko par ka-menov na otočič v potoku. Bil je izmučen truda, zaspan dolzega časa. Goste lesnike, ki so nosile že rdečkasto obleko, ga bodo zakrile očem vojakov, menili bodo, da jih opazuje... On pa je hotel spati. Sedel je v grmovje za veliko skalo, naslonil hrbet na njo in zadVemal. Grgranje vode, šepetanje grmovja mu je bila sladka pesem. Ze je prehajal iz dremanja v trdno spanje — kar ga ■prebudi votel glas, ki je prihajal iz skale... Odprl je težke veke — jih zaprl. . . Močno šumenje grmovja ga je zbodilo zopet... Sedaj je zagledal glavo moža, ki se ozirala izza skale na vse strani. . . Gotovo nverjen, da ga ne vidi nikdo, je stopil ves mož iz zemlje, se obračal v grmovju.
Bil je oblečen kakor kmetje iz okolice. V roki je imel par šolnov. Previdno je stopil v potok, oprezno hodil časek po potoku, skrivaje se za vrbe in skalei. Ko je prišel do steze, ki je vodila v Taraskon, se je napotil po
-njej-	1 ----- ---------
'1 Ah tako, bratci!' * si je mislil častnik. Previdno je stopil k skali, razgrnil grmovje in našel ozek /hod pod zemljo... Pohojena trava, zlomljene veje grmovja so dokazovale, da je to toliko iskami vhod v jamo.
Tisto noč je vodil sam poveljnik bataljona dvesto mož, ki so goreli želje rešiti svoje tovariše, ako žive še. in če ne, maščevati njih smrt; po ozki vijugasti poti, ki je vodila časek pod potokovo strugo navzdol, se obrnila v višino in se vila strmo v goro. V globokem molku, pri slabem svitu sve-tilnice so korakali rahlo vojaki, mož za možem, po ozki poti. Srce vseh je bilo burno. Če se jim ne posreči priti do širjega prostora, predno zaslutijo roparji neljubi obisk — se ponovi lahko drama, ki se je odigrala pri prvem vhodu. Nekaj dolgih minut so hodili po nevarni stezi. Naredila je nenaden ovinek. Zasvetila se je luč in cev puške... Velik močan ropar je stal pred vhodom ter ga zamašil s svojim obširnim truplom. "Kdo je?!" je vprašal grozeče, pa ni pričakal odgovora. Vojak je hitel z nasajenim bajonetom proti njemu. Ropar je pomeril. Že se je gibal petelin — pa predno je sprožil, ga je prebodel bajonet... Vojaki so hiteli preko mrtvega trupla v širino, kjer jih je stalo lahko dvajset v vrsti. Tu so si prižgali baklje in stopali pogumno naprej.
Razširila se je jama — zasvetili so se kapniki ob steni v bližini — a tam naprej — v višini, v sredini, je vladala tmina, tihota, groza. .. Pa kmalo je oživela tihota pokanja smrtonosnih strelov — tmino je razsvetlil blesk pogubo nosnih bliskov. Vojaki so odgovarjali temu pozdravu... Krik se je razlegal pod veličastnim obokom. Grozen, vendar krasen prizor !. . .
(Konec prihodnjič.)
Ijndjs so m
Italijanski vojaški proračun.
Vojni minister Vigano utemeljeval je te dni v zbornici potrebo izcednega vojaškega proračuna 200 milijonov lir. Opozarja na potrebo zavarovati meje. Voditelj socijalnih demokratov Ferri pobija izvajanja ministra. Pravi med drugim sledeče:
Potem, ko dežela od leta 1870 sem žrtvuje neznanske s vote za vojaščino, zatrj a jo sedaj generali, da je treba vse <na novo urediti. Poglejte, koliko je pri nae še ana] feibetov, zločincev in izseljencev in potem bosfc$ preje mislili na to, kak lijo gospodarsko, rakio, ne pa o s* vojne ministre
V afoornici je nestsl nepopisen_ Ferai je nato izjavil, d* bode ^ " *	—■	* ~ proti pvhi'
ZAHVALA.
Podpisani sem nabral za Andreja Lekse iz Velikega Trna pri Kn5kem, kterezzni je zgodelo vse in dva otroka, $64.85. Srčna hvala vsem številnim darovalcem. Willock, Pa.
Martin. Mirt. Opomba upravnistva. Potrjujemo resničen prejem gori označenega zneska, kterega sxho nakazali določeni oao-bi v staro domovino.
Frank Sakser Co.
Kje je JANEZ NOVAK T On je sin moje sestre, doma iz Špitaliča na Kranjskem. Došel je pred kratkim časom v Ameriko in je nekje pri eni družini, ktera je iz Sv. Ožbalta doma. Prosim ©enfene rojake, kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Frank Novak, Camp No. 1, Box 83, Jofcnesbotfe, Tenn. (16-18—7)	fl
POZIV.
Kdo ve v Ameriki za JOŽEFA SO-DEC f Doma je v Žadovinku hišna št. 3 pri Krškem. On ima važno in za njega koristno vprašanje v stari domovini. Prosi se, naj sam ali kteri njegov rojak pošlje njegov naslov ali <na 11 Glas Naroda" (Frank Sakser) v New Yorku, ali pa na g. Janeza Bogolin, posestnika v Žadovinku št. 8, pošta Lesko v ec pri Krškem, Kranjsko, Austria.
io
n
^—> katoildko

Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja oCesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpoviui praškom, kdor ieli poskuSnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu tako] prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, čc ni to resnica plačam rsakomu $500
Jakob Wahčič,
339 SOUTH FRONT STOBBT, STEEI.TON, PA.
NA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
podp. društvo
o
svete Barbar
ri.
Klvdlnjene držav«
Scdcz • Forest City", Pa.

ODBORKIKI:
Predsednik: JOSIP ZA Ti AR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Hun, Pa.
I. tajnik: IVANT TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. XL tajnik: ALOJZIJ ZAVBRL, Box 374,-Forest City, r*a Blagajnik: HtARTIN MUHlC, Box 537, For««t City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRASLER, Box 28, Foreet City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Daryea. Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL Z ALAR, Box 28, Forest City, P*-rVAN SKODLA R, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajDiku: Ivan Telban, P. Box rest City, Pa.
DruStveoo glasilo je "GLAS NARODA".

MARKO KOFALT/
249g5o. Front St.,
STEELTOIN, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodoe Usike za v stari kraj za vse boljše paraike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovimo po najnižji ceni.
JVlf- Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.	.. .„-;,■ ..~ ^ -	c
FRANK SAKSER CO.

»rji
Dobro Črno in belo vina od 35 do 45 MatoT galooa.
belo ali Srno vino 50 centov
Seeelinc 55 centov galooe. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora eam poaodo plačati. Drošnik po 92.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
&T3SFA2T JAXftX, P. O. Box 77, Crockett, Contra Gosta Go, Gel.
Čast
Telefon 246.
mi je naznaniti slavnemu občinstvo » Chicagt, I1L. kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "TriglanT,
617 S. Center Ave., Chicafo* III..
blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlae-pivo, izvrstna whiskey. Kajboljt vina in dišeče smodke so pn meni na razpolago. Nadalje je vsakem« na razpolago dobro urejeno keg-liiiče in igrcJna. miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodoSli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
( Frank PetkoT^ek
720 Market Street.	Waakegan, III
priporoča rojakom svoj
^SALOON,^
v kterem vedno toči sveže pi to, dobra vina In whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALN1CI ima vedno jreže groee-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje ▼ staro domovino *elo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
i

Kotlarje išče:
Velika zračna tovarna
za stalno delo v ladjedelnici Fore Biver Ship Bnilding Company, Qnincy, Massachusetts.
Ko j »ki naročajte se na "Glaa M* voda", največji in najesnejii dnevnik.
NAZNANILO IN PBXPOROCHiO.
Rojakom v Evelethu, Minn., tn okolici naznanjamo, da je za tamoinji okraj nai zastopnik
MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 541,	Eveleth, Minn.
Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
Prank Sakser Oo.
Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
Hranilnih nlog je: 24 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je:
8^0.(XX)__kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema nloge in jili obrestuje po 4%. Itentni davek plačnje hranilnica sani it. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega £e mesto Ljubljana z vseui svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar inaloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilamo varen denarni zavod.
fiojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
f MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREbfiRNOVIH ULICAH.
Ms« 1O0
NEW Y
4r*aTsfc je ie yet let

r YORK, N. Y. ____
FRANK SAKSER CO.
6104 Sunt Clair Ave. N. E. CLEVELAND, O.

						
Jugosli	ivans	ka		Katcl. J	ledu	iota.
						
Jiikorporir&na dne 24. janupija 1901 v državi Mumesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNI C, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Wa 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Vim« Blagajnik : IVAN GOVŽE, Bo* 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI :
FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, Ill-IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Ereketh, Minn, IVAN KERŽIŠNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
I	POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4fi24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, IL porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. » Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTTN J. IVEXJ, 711 N. Chicago Street, Joliet, Dl, Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in drnge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem dragom.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljat ve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
; *	Društveno glasilo je "GLAS NARODA". t r>
--£? y • VVi	*
PRISTOPIM.
Iv društvu Zvon št. 70 v Chicagu. 111., 25. junija: Ivan Heflar 1879 ve rt. 7045 II. razred, Anton Teaicgar 1881 cert. 7046 TI. razred, Anto'n Ribnikar 1869 cert. 7047 I. razred, Anton Jakše 1883 cert. 7048 I. razred. Josip Rliš 3C466 cert. 7049 IT. razred. Društvo šteje 35 udov.
Iv društvu Marija Pomapaj št. G v South I»rainu. Ohio, 25. junija: Anton Skerl 1868 cert. 7050, Anton Debeve 1SS1 cert. 7051, Fran Ule ISvSti cert. 7052. Vsi v II. razredu. Društvo šteje 48 udov.
K društvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., 25. junija : Fran Sparin 1875 cert. 7053 I. razred, Društvo šteje 90 udov.
Iv društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 26. junija: Marija Mavrin. 1865 cert. S34. Društvo šteje 133 članic.
K društvu Marija Pomagaj št- 42 v P nebi u, Colo., 26. junija: Frančiška Komar 1875 cert. 7011. Društvo šteje 9 članic.
K društvu sv. Jožefa št. 21 v Denverju, Colo., 26. junija: Margareta Debelak 1885 cert, 4486. Društvo šteje 45 članie.
K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 26. junija: Marija Gonšin 1885 cert. 6386, Marija Kra us 1S79 cert. 5838.
p- .SUSPENDIRANI,	— -
Iz društva sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa., 25. junija: Fram Tolar cert. 5973 I. razred, Tomaž Polenšek cert. 678 IL razred.
Iz društva sv. Barbare št. 47 v Aspenu, Colo., 25. junija: Josip Gliva r cert. 6559 I. razred.
Iz društva sv. Florjaina št. 64 v South Ran^re. Mich., 23. junija: Josip Pover cert. 6376 I. razred.
Iz društva sv. Jožefa št. 20 v Sparti, Minn., 25. junija: Fran Gor-ša cert. 345S I. razred.
Iz društva sv. Štefana št. 26 v Pittsburgu, Pa.. 30. junija: Ivan Maj-diČ cert. 1799, Josip Cveton cert. 57lS, Josip Valenčič cert. 5889, Anton Škrlj II. cert. 2952. Vsi v L razredu.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich.. 30. junija: Ana Henigsjnan ceVt. <90, Manda Božanič cert. 3665. Društvo šteje 130 članic.
Iz društva sv. Mihaela Arh. št. 40 v Claridge, Pa., 26. junija: Ana Dermota cert. 4652. Društvo šteje 45 Članic.
__JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
DROBNOSii
KRANJSKE NOVICE.
Potres v ljubljanski okolici. Iz Št.
Vida nad Ljubljano poročajo z dne 26. junija: Danes, 26. junija, ob 10. uri dopoldne, smo čutili tu močan, kake tri sekunde trajajoč potresni sunek. Škode ni napravil nobene.
Obesil se je 27. junija popoludne okoli dveh v neki šupi pri Koleziji v Ljubljani mizar Drnovšek. Truplo so prepeljali v mrtvašnico.
Strela omamila več ljudi j. V nedeljo 16. junija popoldne je med nevihto z malo dežjem na Vojskem v Mrzli Rupi treščilo v lipo pred h:šo pri Go-milnikarju. Strela je šla tudi v hišo, kjer je vedrilo več ljudi. Strela je o-mamila vse, kar jih je bilo v izbi, le stari ženici, ki je ostala v kuhinji, je prizaneslo. Ko je žena šla v liišo, našla je vse na tleh brez zavesti. Začela jih jo tresti in premetavati tako. da so poraalem kazali, da je še življenje v njih. Prišel je tudi p-nspodar, ki se je hil zamudil na Vojakom in je po-mairnl ljudi spravljali pokonci. Vsi so bili tako omamljeni da se n:so mogli <Ioijro zavesti. Xekt«*ri šc» v ponedeljek niso vedeli, kaj je v njimi. Fdcn je bil tako omamljen. da je vpil. Ta «ra je nekda zaklal, tiščal sc je pod vratom, da mn kri ne ide. akoravno ni bilo nikjer rane. Drugemu je strela užgala dolge trake po roki in čez prsi.
Napad na hrvatske delavce. Dne 21. junija okoli pol 10. ure zvečer je pilo več hrvatskih delavcev v veži krčme Matije Betelinija na Brdu pri Viču. V posebni sobi sta pila delavca Janez Zadnikar in Franc Škof. Oba t «>ta iskala prepira in pretepa in res jFta naskočila hrvatske delavce; prišlo je do boja, pri k te rem so zadobili razni udeleženci več lahkih okvar. Skof je dobil udarec na glavo. da je padel in so onesvestil. Zadnikar je letel v vas in kričal, da so v Betelini-jmi kri« Hrvatje Škof* ubila. Tako j « je zbrala četa rooBrih, oborože-
nih z gnojnimi vilami, sekirami in koli, ter naskočila Betelinijevo krčmo. S silo so udrli v hišo in iskali Hrvatov. Ker jih pa niso tu našli, naskočili so barako, ktera je služila hrvatskim delavcem za prenočišče. Hoteli so s silo vlomiti vanjo. Metali so po kilogram težke kose opeke skozi okna in razbili več šip. Ker se je pa tudi drugi dan hrvatskim delavcem grozilo s pobojem, pobegnili so od dela, pustivši svoje delavske knjižioe in njih prtljago v baraki, in se vrnili domu. Pet glavnih razgrajačev so vtaknili pod ključ.
Strela je udarila dne 24. junija v skedenj posestnika Fr. Laha (vulgo Podložnika) na Korenitki. Strah je bil toliko hujši, ker je nastal požar okrog 3. ure ponoči med grozovitim gromenjem in bliskanjem. Ostala je le hiša, vsa druga gospodarska po-slapja so pa zgorela, kakor tudi do 150 centov sena, vozovi in mnogo raz-ne-ra orodja. Vrla požarna hramba iz \ el. Loke je pod vodstvom načelnika Alojzija Šlajpaha takoj prihitela na mesto nesreče. Le požrtvovalnim, marljivim gasilcem gre zalivala, da se je požar tako hitro omejil in da ni cela Korenitka danes kup razvalin. Škoda so ceni na 10.000 K. Uboga družina! Pred nekaj leti ji je vse pogorelo. tudi hiša. in sedaj je nemila oso la že vdrmrič posesrla vmes s svojo kruto roko. Obračamo sa do radodarnih z uljudno prošnjo, da priskočijo na pomoč tej nesrečni hiši. Darove -prejema Alojzij Gliha, blagajnik požarne bra m be na Vel. Loki na Dolenjskem.
Kazenske obravnave prod deželnim sodiščem v Ljubljani. Slabo jo je pogodil. Rudolf Marki, kontoarist v Ljubljani, je potreboval denarja. Ker pa mu ga je bilo težko dobiti, zato si je izmislil to-le sredstvo: Sel je k ljnbljan«dri tvrdki Jax, vzel tam 210 kron vredno kolo na obmke, potem ga je pa za 120 K prodal ne glede na to, da si je pridržal Jax do popolne plače lastninsko pravico. Marki je bil za-'
radi goljufije obsojen na tri mesece
ječe.
Tepež. Na poti pri St. Vidu je delavec Janez Slana po nekem prepiru z nožem v hrbet sunil Miho Se ver j a_ Slana je bil obsojen na tri meseee težke ječe.
Po preteku dveh let prišel v roke pravice. Anton Sušnik, posestnika sin iz Tuene, je 19. marca 1SG5 na poti blizo Vira s Francetom Urenkarjem z nožem napadel fanta Janeza Pirša in Antona Korošca. Oba sta zadobila težke okvare. Raztrgal je tudi na tleh ležeči klobuk. Da bi se odtegnil ^»»nij popihal jo je v Nemčijo, a je vseeno prišel v roke pravice. Obsojen je bil na tri mesece ječe.
Napad na cesti. Delavca Jože Hu-bat in Jernej Petrin sta nekoliko opita razgrajala po Hrašah. Posebno boja želj en je bil Hrtbat, ker je nosil v rokah odprt nož. Naletela sta na domov idočega posestnika Janeza Trša-na. Hubat ga je ustavil, češ, da naj počaka, da mu bo eno dal. Da bi ga oplašil, ustrelil je Tršan s samokresom. S tem pa je le dregnil v sršenovo gnezdo. Perin ga je s kolom pohil na tla, na tleh ležečemu je pa Hubat zadal z nožem osem ureznin, med katerimi je bila ena težka okvara. Hubat je bil na šest mesecev ječe obsojen, Petrin pa na štiri.
PRIMORSKE NOVICE.
'' Trento-Trieste.'' To garibaldin-
sko društvo, pod če gar krov se zatekalo vsi iredentisti, kterim postajajo avstrijska tla iz enega ali drugega o-zira prevroča, ima po Italiji po vseh večjih mestih močne sekcije in skupaj nad 115,000 članov, kterim nače-luje profesor na padovanskem vseučilišču z imenom Tropea. Primorski neodrešenci so dolgo delali na to, da bi se osnovala tudi v bližnjem Vidmu sekcija tega društva, a jim je vedno izpodletelo, če tudi imajo tam mnogo in uglednih zaščitnikov, ker sta se temu ustavljala italijanska vlada in zloglasno društvo "Dante Alighieri". Da sta se ta dva faktorja udala^ mora imeti kak poseben pomen. Istina je, da se je nedavno v Vidmu ustanovila podružnica li Trento-Trieste"; pristopilo je takoj 29 moških, 14 ženskih in pet nedoletnih članov, vsi iz Primor-ja. V pripravljalnem odboru so bili samo profesorji raznih šol v Vidmu. Ustanovnega shoda se je udeležilo več Goričanov in nekaj Furlanov; na njem je predlagal tržaški Žid Wert-heimer, naj se novoustanovljeno društvo udeleži 4. julija Garibaldijevega slavlja, kar je bilo seveda sprejeto z velikim navdušenjem in hreščanjem na Avstrijo.
Mož umoril svojo soprogo. V okolici Labina (okraj Pazin) je policiji došlo poročilo, da je nenadoma izginila iz hiše posestnika Miletta njegova soproga. Nedavno pa so našli truplo pogrešane žene v suhi strugi potoka, ki teče skozi vas, pokrito s prstjo in kamenjem. Ker so takoj jeli sumiti, da je najbrže Miletta sam umoril svojo ženo in jo zanesel nr« omenjeni kraj, so ga izročili okrajnemu sodišču v Labinu.
Tujci v Opatiji Opatiji je obiskalo od 1. septembra 1906 do 19. junija 1907 22,569 oseb. Odl3 . junija do 19* junija 1907 jih je prišlo 324, a li*. junija jc bilo v Opatiji nastanjenih 999 oseb.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Vlak je povozil železniškega čuvaja Pavčnika blizu Laškega. Desno roko in levo nogo mu je odtrgalo, močno poškodovan pa je bil tudi na glavi. Umrl je v celjski bolnici.
Ogenj. V Preradu v Slov. gorieah je pogorelo 13 poslopij do tal. Škoda je velikanska. Zažgal je neki otrok.
Samomor. V Slatini se je obesil 16-letni vajenec Mihael Otavnik. Zmešalo se mu je.
Fotografiranje s praznim aparatom. Celjski fotograf Aleši je odposlal pomočnika svojega Ant. Reberšaka in ključavničarskega pomočnika M. Kol-lerja fotografirat po Štajerskem in Kranjskem. Povzete plošče bi bila morala pošiljati mojstru v Celje v izvršitev. Da si prihranita stroške za plošče, sta fotografirala kar s praznim aparatom ter pobirala predplačila za slike. Tudi po gostilnieah sta ostala dolžna. Tička že ima celjsko sodišče.
Obešenega so našli v gozdu pri " Waldhausu" v - Celju 421etnega hlapca Jos. Pota.
Smrt v banji. Mrtvo so našli v gra-ški hiralnici 541etno Marijo Korz in sicer v banji.
Zmešalo se je vpokojenemu orožni-škemu če to vodji Mihaelu Crnčiču v Mariboru tako, da se je poskusil obesiti, kar so pa preprečili. Cračiea so odpeljali v praško norišnico.
Svojega brata zaklal V Hrastju je zaklal 241etni Peter Šavperl svojega brata Bogomira Šavperla. Morilec je po umoru taval celo noč okrog in se je zjutraj ob 6. sam javil orožnikom, ki so ga oddali mariborskemu okrožnemu sodišča.
KORO&KE HOVIOB.
Nesreča v gnri> Iz Podljnbelja poročajo : Na Hark»vea blizu Borovelj ff je ponesrečil Valentin Fajčaber ?z
Dol. Padel je 150 metrov globoko in z razbito glavo in udi obležal na neki skali. Harlove sicer ni nevaren hrib, če pa se gre po njem sprehajat Človek, ki ima polno glavo žganja kakor Lajčaher, pa tudi on zahteva svojo žrtev.
HRVATSKE NOVICE.
Kolportaža v Zagrebu. V Zagrebu je dovoljena kolportaža časnikov in prvi jo je uvedel "Obzor". Ta novost je nekaj posebnega i za občinstvo i za redarstvo, ki najbrže niti ne razume, kaj je kolpartaža, ker prepoveduje dečkom glasno klieati ime lista. Vsak del mesta ima svojega posebnega kolporterja.
BALKANSKE NOVICE.
Bolgarija — kraljestvo? Dunaj, 26. junija. V parlamentarnih krogih se je danes splošno govorilo, da se Bolgarija proglasi za kraljestvo.
Novi kurz v Bosni? Za 24. junija je deželna vlada v Sarajevu pozvala zastopnike Mohamedanoev v Bosni h konferenci, da ž njimi uredi preporno vprašanje glede mohamedanskega verskega zaklada, ki že toliko časa razburja duhove, kakor upravlja Bosno avstrijska vlada. Znamenito je, da je na programu tudi razprava o gospodarskih in političnih vprašanjih. 21. junija so se se šli Mohamedanci v Sarajevu, da se posvetujejo in defini-tivno sklepajo o podrobnem delu pri konferenci z vlado. Mohamedanci u-pajo na uspeh, ker se opirajo na trdno organizacijo. — L. 1901 so se vršila- pogajanja tri mesece brez uspeha, nakar so jih zaključili. Med tem so se čuli često glasovi, izražajoči zahtevo, naj se da ljudstvu beseda pri upravi. Ali naj je ta konferenca le nekaka prehodnica drug'h, ali naj tvorijo vse skupaj nekako "pripravnico 11 za svobodno ljudsko zastopstvo ? Vsekako se vsiljujejo ta vprašanja, če se pomisli, da se bodo razpravljala tudi vprašanja gospodarskega in politiškega značaja, ki vendar niso v zvezi z versko-zakladnim. In da hoče vlada slišati mnenje o gospodarskih in politiških stvareh ravno od Mohamedaneev, je tudi razumljivo, saj igrajo ti v Bosni in Hercegovini še dandanes več ali manj vlogo nekdanjih kranjskih graščakov.
RAZNOTEROSTI.
Protidinastiški punti na Portugalskem. London, 26. junija. Protidina-stiško gibanje na Portugalskem zori naglo za krizo. Državljansko vojsko je mogoče preprečiti edino le tedaj, ako kralj nemudoma odslovi minister-skega predsednika Franca, kar je tudi nujno kralju svetoval kralj Edvard. Ako prekucija prežene kralja Carlosa, proglasi se naibrže republika. ker pretendent Braganza nima v deželi organiziranih pristašev, dočim imajo republikanci mnogo <t:-u;tev.
Svojega sina je ustrelil v pijanosti v Žižni pri Brnu tiskarski delavec Valentin.
Iščem moja dva brata MIHAELA in LOVRENCA PEČJAK. Doma sta iz vasi TTi.nje na Dolenjskem in mislim, da se sedaj nahajata nekje v Clevelandu, Ohio. Prosim, če kdo izmed rojakov ve za njun. naslov, da ga mi blagovoli naznaniti. Ignatius Pečjak, 1910 South Washington Boulevard, Butte, Mont.
JOHN VENZUL, M17 E. 62ad Street. N. E-, Cleveland, OUo izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O rsj I K.
Delo napravim na rah te vanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. PloSCe so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80.
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu

Marija Rezič
2095th St. Union Hill, N.J
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca..
Malin Fortun
110 E. Park St. Butte,Mont.
zapomnite Si, da je samo oni
zdravnik dober in izkušen kateri jsaraore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine, naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariiisu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni.
Zatoraj rojaki Slovenci I mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega dragega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
0
j John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins
N. Y. Medical Institute
140 West 34th 25*t_
NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke Doiezni v prsih in zlatenice.
Johana Košir
Box 122 North Bergen,N. J .
Kje sta IVAN STREMPFEL in njegov svak IVAN RESNI K ? Pred tremi leti bivala sta na I>arrag-h, Pa., odkoder sta potovala na farme v Missouri. Za njih -naslov <bi rad zvedel: John Brejc, Box 203, Linhart, Pa.	(16-22—7)
POZOR, ROJAKI 1
Slovencem v Carbomdale, Vandling, , Forest City, Pa., in v okolici priipo- , ročam svoj novo urejeni	.
FOTOGRAFldNI ATELIER, v k te rem izdelujem najfinejše slike do naravne velikosti. Imaia tudi slo- ! venskega vslnSbencs g. Anton Lebeza. Torej se lahko ž njim po slovensko pogovorite.
W. B. FOSTER, 37 W. Main St., Carbondale, Pa.
(10x v dr d 2 jI)
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavijanju in težkem dihanju. Ze po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena Trate Mark reg. <lružina ne	Cena za 3 stekl. $1.80,
mr za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00.	Varstven« znunlui
ČUDODELNO MAZIUO ZA^ASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 skatuja $1.60, 3 skat. $4.00. Manjaceljpke kapljice kakor tudi jcdravilo za lase razpošilja:
M- R^NVl, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Rojaki, naročajte ae na "Glas Naroda'največji in najcenejši dnevnik.
MSTBO-AMBBICAN LIHE
s
kegularnl potni parnik 1
«6
Laura" (nov z 2 vijaki) odpluje 20 julija.
"Francesca" odpluje 7. avgusta. "Oerty" odpluje 24. avgusta.
(nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra, -voxljo m«d New v orki>m, I rutofn lr»
"SLA VIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki cenik, okrašen z več sto slikami ur in drugo zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko iz-1 bero najboljših in najraz.novrstnejsih ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarška tvrd-ka v lastoej hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor T kterejkoli trgovini to svrhe.
SAMO 1 CENT.
Priporoča, rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa. draga ameriška vina.
Kruleče vino (Concord) prodajam po 50e galono; belo vino (Catawba) . o 70e galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GAIjON. BRINJU V KO, za ktere ga sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12,' steklenic sedaj $13.00. TIOFINOVBO $2.50 galona. BSOŽNIK «2.75 ga-. Iona. — Najmanj« poaode mm. žganje so 4V£galone.
Za obila
SAMO JEDEN CENT za dopisnico in donese Vam v hišo zastonj in poštnino prosto krasni cenik in naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV.
NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA CENT, TEMVEČ OPOZORITE ŠE VAŠE PRIJATELJE NA TO!
JTAZNANTLO.
£iaj}>rtjifavhejša jL. najceneje j.aiobredna čita v Ljubljano in sploh na SlovenHko. železnica velia do l.jub-ljane le £50 centov. PotniKi dotvpo jsm dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps^Bros. CBi> Co., General Agents,
2 Washington St., INi^w York.

-ai^x- -J.
Generale Transatiantiiiiie.
(Francoska parobrodna družba.)
državi Illinois. nJoM rojaka okolici.
ddeaga inf v Maw
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka.....
««La Savoie" „ „ „ .....
"La Lorraine" „ ,, ,, .....
"La Touraine" , ,, „ .....
"La Bretagne"...................
"La Gasgogne"...................
.........14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
........12,tK)0 „ 25,000
........1*;000 „ 25,000
.........I*M>oo „ 12,000 „ ;;
------ ... 8,000 „ 9,000
......... 8,000 „ 9,000 „	H
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki plujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri do poln d ne iz pristanišča št. 43 North Ki ver,
ob Morton St., IT. T.
18. juBja IB** PR0VBNCE 22. svr. 1997. 25. julija 1»0. *IiA TOURAINE L av*. li*: "LA LORRAINE 8. avg.	-LA SAVOIE
15. svg. 19*' La Gaseogne
Parnik a m zresdo zaznamovani Imajo po dva vfjatrn.
Wm icozmir»i, generalni afrent	L
Decdjom	\
Bretagne s a Vote •LA TOURAINE •fJA LOftRALNE Us Bretagne
29. avg. 1907. 5. sept. 1907. 12. sept. 1907. 14. sept. 1907.
Dama s^kamelijami.
Francoski «pisal Aleks. Dumas (sin), preložil dr. Ivo Šorli.
( Nadaljevanje.) Napravil sem ee v ulico d*An tin.
Maxgecitin vratar bo morda vedel, kje stanuje. Toda našel sem novega vratarja, ki je vedel toliko, kakor jaz. Slednjič sem povprašal še, na ktere m pokopališču so Margerito pokopali in izvedel, da n& Montmartru.
V aprilu smo, vreme je lepo, in gomile gotovo ne bodo več tako žalostne in zaptL-V-ene, kakor so pozimi. Skratka, bilo je zares dovolj gorko, da se lahko živi spet spomnijo mrtvih in jih posetijo. Napotil sem se torej proti pokopališču in si mislil: en sam pogled na M«»rgeritin grob mi pove vse, in jasno mi bo, ali je Armandova rana še odprta ali ne. Morda izvem tudi še vež.
Vstopil sem v čuva je vo sobo ter ga vprašal, ali niso pokopali na Mont-martrskem pokopališču dne 22. februarja neko žensko po imenu Mar-gerita Gautier.
Listal je nekoliko časa po debeli knjig:, kjer so vpisani in sešteti vsi, ki so dospeli v to zadnje pribežališče, in potem mi je odgovoril, da je bila v resnici pogrebena dne 22. februarja t>«p<>ij:ie ž*»n*ka tega imena.
Prosil sem ga, naj me spremi k njenemu grobu, ker isrez vodnika nI mogoče ničesar najti v tem mestu mrli-eev, ki imajo svoje ulice, kakor jih imamo mi živi. Čuvaj je poklical vrtnarja, da bi mu dal potrebnih navodil, a ta ga je kmalu prekinil z besedami :
—	Vem, vem. O, ta grob je kaj lahko spoznati, se je obrnil proti me-
—	Kako to T sem vprašal.
—	Ker rastejo na njem same nenavadne cvetice.
—	Ali skrbite Vi zanje t
—	Da, gospod T O, želel bi si samo, da bi se vsi tako spominjali svojih ubogih ranjkib, kakor se spominja ta mladi mož one, ki jo je priporočil meni. --
Po nekterih ovinkih se je vrtnar u-stavil in pokazal z roko:
—	Ta tukaj je!
Tn res sem imel pred seboj gredico cvetja, ki bi je Človek nikdar ne bil imel za gomilo, če bi ne bil gledal izza ogromnega šopka bel marmor z napisom.
Ta marmor je stal navpik sredi železne ogTaje, ki je objemala kupljen kosoek sveta, in ta košček sveta je pokrival grm belih kamelij....
—■ Kaj se Vam zdi T me je vprašal vrtnar.
—	Lepo, zelo lepo!
—	tn vsakikrat, če se ospe kaka kamelija, jo moram nadomestiti z drugo.
—	In k.io Vam je to naročil t
—	Neki mlad gospod, ki je strašno jokal, ko je bil prvič tu; brezdvomno kak prejšnji ljubimec, zakaj ona je bila baje ena izmed tistih.,.. Pravijo, da je bila zelo lepa. Ste jo poznali Vi, gospod t
—	Da.
—	Kakor oni T je opomnil vrtnar s
pomenljivim nasmehom.
—	Ne! Jaz nisem nikdar govoril ž njo.
—	In jo pridete vendar poselit T Jako lepo od Vas to, gospod, kajti takih, ki bi prišli revico malo pogledat, ni baš preveč.
- Nikogar ni f
—	Nikogar razun onega mladeniča, ki je prišel pa tudi samo enkrat.
—	Samo enkrat T
—	Da, gospod.
—• In potem ga ni bilo več t
—	Ne; toda pride, ko se vrne.
—	Kaj je kam odšel T sem m začudil.
—	Da.
—	Tn veste kam T
—	Če se ne motim, je šel k sestri gospodične Gautier.
—	Po kaj t
—	Šel jo je prosit dovoljenja, da sme pustiti ranjko izkopati in jo prenesti drugam.
—	In zakaj je ne mara pustiti tuf
—	Saj veste, gospod, ljudje imajo včasih glede svojih ranjkih čudne misli. Mi vidimo to vsak dan, mi tukaj. Ta svet je kupljen samo za pet let, in mladi mož hoče stalno gomilo in večji prostor. V devetem okraju doseže to laže.
—	Kaj imenujete Vi deveti okraj?
—	Nove prostore na levici, ki jih prodajajo zdaj. O, če bi se bilo na pokopališču vršilo vedno vse v tem redu, kakor dandanašnji, bi ne bilo na vsem svetu enakega našemil, toda treba je še marsičesa, da bo vse, kakor mora biti. In potem, hm, ljudje so tako smešni.
—	Kaj hočete reči s tem f
—	Hočezn reči, da so ljudje, ki se jih drži ničemuraost do sem-le. Ta gospodična Gautier je nekoliko Hvala, kakor je videti, — oprostite mi ta izraz !— in zdaj je revica mrtva, in od nje ni ostalo nič več, kakor od o-nih, o kterih se ni nikdar govorilo, in ki jim pcstiljamn tukaj vsak dan. No,
dobro; ko so pa slišali sorodniki onih, ki spe na njeni desni in levi, kaj je bila pravzaprav sosedin j a njih ranjkih, — ali se niso z mislili, da se je treba ustaviti temu, da leži poleg njih, češ, da bi morali to vrsto žensk pokopavati vstran od drugih, tam-le med -iromaki? Ali je to mogoče? No, pa sem jih pošteno odpravil, te debele napuhneže, ki pridejo morda štirikrat na leto kvečemu na grobe svojib drain h, ki iz golj stiskavosti - donašajo kar sami cvetice sem, — le poglejte kako stelje! — ki pišejo svoje solze na kamnje, mesto da "bi jih sami prelivali, in ki se potem boje, da se bodo njihovi mrtveci sramovali svoje so-sedinje! Verujte, Če hočete, gospod, jaz tega dekleta nisem poznal, jaz res ne vem, kako je živela, a vendar jo imam rad, ubožico- in skrbim zanjo in ji oddajam kamelije po najnižjih t-enah. Skratka, ona je res moja ljubljenka. Mi, veste gospod, mi smo prisiljeni, da ljubimo mrtve, ker imamo ž njimi toliko dela, da ne moremo ljubiti živih.
CJledal sem tega moža, in večini mojih eitateljev ni treba razlagati ginje-nja, ki sem ga občutil ob njegovih besedah.
Brezdvomno je to opazil, kajti nadaljeval je:
—	Pravijo, da jih je bilo veliko, ki so zapravili dušo in telo radi nje, in da jih je imela mnogo, ki so jo oboževali. In če zdaj pomislim, da ni niti enega od vseh teh sem, da bi ji kupil eno cvetico, se mi zdi to čudno in tudi žalostno. Toda kaj ta, ta ima vsaj svoj grob in vsaj enega, ki se je spominja, ki opravlja svojo dolžnost za vse druge. Toda koliko jih imamo tu revic iste vrste in iste starosti, ki jih pomečejo kar v skupne grobe.... In meni je hudo pri srcu, ko slišim bobneti njihove borne krste v jamo. In ni ga, ki bi povprašal še kdaj po njih* O, bogve, da ni vesel naš posel, Če človeku še ni zamrlo srce. Kaj hočete, — močnejše je kakor jaz. 1 mam sam hčerko, lepo dvajsetletno dekle, in vselej, ko odprejo nov grob za ubožico v njenih letih, se spomnim svojega otroka. In naj bo ona, ki jo pokopu-jejo, bogata ali revna, ne morem se ubraniti, da bi me ne bolelo v srcu.
Toda jaz Vas dolgočasim s svojim govoričenjem, in Vi niste prišli za to sem. Moja naloga je bila, da sem Vas pripeljal h grobu gospodične Gautier, in s tem sem jo izvršil, — ali Vam morem biti še v čem na uslugo T
—	Ali veste morda naslov gospoda Armanda Duval f
—	Da, stanuje v ulici. ... V to ulico vsaj sem šel po denar za vse te cvetice, ki jih vidite tu.
—• Hvala, prijatelj !
Še enkrat sem se ozrl na to cvetno gomilo in skoraj rad bi bil pogledal v nje globine, da bi videl, kaj je naredila zemlja iz lepe stvari božje, ki so ji jo vrgli v žrelo. Odšel sem res ves potrt in žalosten.
—	Ali bi gospod rad po se til gospoda Duvalf me je vprašal vrtnar, ki je stopal ob moji strani proti izhodu.
—	Da.
—	Toda jaz sem gotov, da ga ni nazaj, ker sioer bi ga bil videl že tu.
—	Vi ste torej prepričani, da ni pozabil Marge rite ?
—	Ne samo to, ampak jaz bi stavil celo, da želi spremeniti njen grob samo zato, ker jo želi še enkrat videti.
—	Kaj t
—	Prva njegova beseda, ko je do-šel sem, je bila. kaj naj stori, da bi jo Ae enkrat videl. To je mogoče doseči seveda le na ta način, da se jo prenese drugam, in jaz sem ga poučil o vseh formalnostih, ki jih je treba v ta namen: in Vi veste, da se zahteva, predno se preqese mrliča iz enega v drug grob, da je potrjena njegova identienost, da je dovoljeno edino le članom njegove družine, zahtevati tak prenos, in da se mora vršiti pod nadzorstvom policijskih komisarjev. Gotovo je torej, da je šel gospod Duval radi tega h gospodični Gautier, in da bo njegova prva pot, ko se vrne, sem k nam.
Z vrtnarjem sva prišla do pokopaliških vrat; zahvalil sem se mu še enkrat, stisnil mu v roko nekaj drobiža ter se napotil tja, kamor me je poslal.
Armand se ni bil še vrnil.
Pustil sem pri njemu par besed, nroseč £ra. da me takoj poseti ali pa mi naznani, kje bi se našla.
Že drugo jutro sem prejel od njega list. kjer mi je naznanil svojo vrnitev in me prosil, naj se potrudim k njemu, ker je on tako truden, da res ne more z doma
V
vi.
Našel sem ga v postelji.
Podal mi je roko, ki je Bkoraj pekla.	,
—	Saj imate mrzlico! sem mu rekel. —
—	Ne bo nič hudega. Nekoliko preveč se mi je mudilo, se je nasmehnil.
—	Bili ste torej pri Margeritini sestri?
—	Da, a kako veste Vi tot
—	Hm, vem. In ste dosegli, kar ste hoteli f
(Dalja prih.)
Medne v hrbta bi nogah
izginejo popolnoma, ako so ud par krat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjein
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmti, seiatiki, bolečinam na straneh, ncnralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 60 centov.

F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
najprimernejša pijača je
LE1SY PIVO
ktero je varjeno i? najboljšega .mportiranega čefikcf a btrela. Kadi tet a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Lelry pivo je najbolj priljubljeno ter se dofci v vseh boljiib gostilnah. Vse podrobnosti zvesLe pri Gea. Travaftsr-js iil2 Si. Ctair Ave. K. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAKY
CLEVELAND, O-
ptoj a k.* naročajte se s a
OIAS * A RUDA", SA.IVBOJ1 LN iA.nnSNRjfcl DNEVNIKI
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proga,
kteri od plujejo iz New York a v Evropo, kakor sledi:
V KAVKE (francoska proga):
LA SAVOIE odpluje 25. julija ob 10. uri dopcl.
LA TOURAINE odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 8. avgusta ob 10. ua-i dopol.
LA PROVENCE odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopoL
LA LORRAINE odpluje 5. septembra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri dop.
LA LORRAINE odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje 3. oktobra ob 10. uri dopol.
LA PROVENCE odpluje 10. oktobra ob 10. uri dopol.
LA TOURAINE odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
LA LORRAINE odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 31. oktobra ob 10. uii dopol.
V BREMEN (proga severonemškega Uoyda) :
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 30. julija ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM II. 'odpluje 6. avgusta ob 5. uri zjutraj.
KRONPRINZ WILHELM odpluje 13. avgusta ob 7:30 zjutraj.
KRONPRINZ RS IN CECILIE (novi)
odpluje 20. avgusta ob 1. uri po pol.
KAISER WILHELM DER GROSSE odipluje 27. avgusta ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM II. odpluje 3. septembra ob 1. uri po pol.
KRONPRENTZ WILHELM odpluje 10. septembra ob 7. uri zjutr.
KRON PRINZES IN CECILIE
(novi)
odpluje 17. septembra ob 11. uri dop.
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 24. septembra ob 10. uri dop.
KAISER WILHELM H. odpluje 1. oktobra ob 11. uri dopol.
KRONPRINZ WILHELM odipluje 8. septembra ob 3. uri popol. KRONPRINZESIN CECILIE (novi)
odpluje 15. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 22. oktobra ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM II. odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol.
V HAMBURG (Hamburg-ameriška proga):
DEUTSCHLAND odpluje 29. avgusta ob 9. uri dopol.
DEUTSCHLAND odpluje 26. septembra ob 8. uri dop.
DEUTSCHLAND odpluje 24. oktobra ob 7. uri zjutraj.
Velika zaloga vina in žganja jj
Prodaja belo viuo po 70c gi .7lon „ č-i uo „ „ oOc „
Drožnik 4 gr^llon© zn.......$11.00
Brnjerec 12 steklen1«; £12.00 ali*gail. (.s.Mlt":ek) /.a........$ H. OO
Za obilno naročilo se priporoča [I
Mafija Gr»illv ' f
1548 Su Clair St.	CLEVELAND O. (J
AUSTRO-AMEBICANA PROGE, ktere parniki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Torkom.
Parniki od pluje jo:
LAURA odpluje dne 3. septembra.
FRANCESCA odpluje dne 24. septembra.
Dalje so še krasni poštni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V ANTWERPEN:
ZEELAND odpluje 20. julija ob 10:30 dopol.
FINLAND odpluje 27. julija ob 7:30 zjutraj.
VADERLAND odpluje 3. avgusta ob 11:30 dopol.
KIROONLAND odpluje 10. avgusta ob 6:30 zjutraj.
ZEELAND odpluje 17. avgusta ob 10:30 dopol.
FINI i AND odpluje 24. avgrasta ob 6:30 zjutraj.
V^T^RLAND odpluje 31. avgusta ob 10:30 dopol.
KIROONLAND odpluje 7. septembra ob 5:30 zjutraj.
ZEELAND odpluje 14. septembra ob 3:30 zjutraj.
FINLAND odpluje 21. septembra ob 5. uri zjutr.
VADERLAND odpluje 28. septembra ob 8:30 dopol.
KROONLAND odpluje 5. oktobra ob 3-uai popoludne.
ZEELAND odpluje 12. oktobra ob 9. uri zjratraj.
FINLAND odpluje 19. oktobra ob 3. uri popol.
VADERLAND odpluje 26. oktobra ob 8:30 zjutraj.
Za ste pobitima ali natančne pojasnila glade potovanja pišite pravočasno na:
FRANK ItABTHRR OO., 108 Greenwich 8k, Haw York, ktari vam kaA» točno odgovoril ta vas podnčfl a
m* m
odpluje odpluje odpluje odpluje
odpluje odpluje
V HAVRE:
LA BRETAGNE 18. julija ob 10. uri dopol.
LA BRETAGNE 15. avgusta ob 10. uri dopol.
LA GASCOGNE 14. septembra ob 10. uri dop.
LA BRETAGNE 28. septembra ob 10. uri dop.
LA GASCOGNE 12. oktobra ob 10L uri dop.
LA BRETAGNE 26. oktobra ob 10. uri dopol.
V BREMEN:
GROSSER KURFUERST odpluje 18. julija ob 10. uri dopol.
FRIEDREICH DER GROSSE odpluje 23. julija ob 10. uri dopol.
PRINCESS ALICE odpluje 1. avgusta ob 10. uri dopol.
BREMEN odpluje 8. avgusta ob 10. uri dopol. BARBAROS6A
odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol.
GROSSER KURFUERST odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol.
BREMEN odpluje 12. septembra ob 10. uri dop.
BARiBAROSSA odpluje 19. septembra ob 10. uxi dop.
GROSSER KURFUERST odpluje 26. septembra ob 10. uri dop.
FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 3. oktobra ob. 10. ari dopol. MAIN
odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol.
BARiBAROSSA odpluje 24. oktobra ob 10. uri dopol. GROSSER KURFUERST
odpluje 31. oktobra ob 10. vri dopol.
i* '
18. julija ob 10:30 dopol. 90. jrfj£TobAi2:90 popol.
PATRICIA odpluje 27. julija ob 6:30 zjutraj.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 3. avgusta ob 1. uri popol. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 8. avgusta ob 5. uri zjutraj.
GRAF WALDERSEE odpluje 10. avgusta ob 6. uri zjutraj.
BLUECHER odpluje 15. avgusta ob 9. uri zjutraj.
PENNSYLVANIA odpluje 17. avgusta ob 11. uri dop.
AMERIKA odpluje 22. avgusta ob 4. uri zjutraj.
SILVIA
odipluje 24. avgusta ob 6. uri zjutraj.
PRETORIA odpluje 31. avgusta ob 11. uri dopol. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 5. septembra ob 3:30 popol.
PATRICIA odpluje 7. septembra ob 5. uri zjutr.
BLUECHER odpluje 12. septembra ob 8. uri dop.
PRESIDENT LINCOLN odpluje 14. septembra ob 9:30 dopol.
A \TF.T?.TK" A
odpluje 19. septembra ob 3. uri pop.
GRAF WALDERSEE odpluje 21. septembra ob 4. uri pop.
PENNSYLVANIA odpluje 28. septembra ob 9:30 dop. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktobra ob 2. uri popol.
PRESIDENT GRANT odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol.
BLUECHER odpluje 10. oktobra ob 7. uri zjutraj.
V SOUTHAMPTON: (ameriška proga)
PHILADELPHIA odpluje dne 20. julija.
ST. PAUL odpluje dine 3. avgusta.
NEW YORK odpluje d«ne 10. avgusta.
ST. LOUIS odpluje dine 17. avgusta.
PHILADELPHIA odpluje dne 24. avgusta.
ST. PAUL odpluje dne 31. avgusta.
NE W YORKL odpluje dne 7. septembra.
ST. LOUIS odpluje due 14. septembra.
PHILADELPHIA odpluje due 21. septembra.
ST. PAUL odpluje dne 28. septembra.
NEW YORK odpluje dne 5. oktobra.
ST. LOUIS odpluje due 12. oktobra.
Ako kedo želi pojasnila Še o drugih. ne čakaj	parni Jib, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER OO., 109 Greenwich St* New York,
in postrežen bode vsakdo vestno in hitro.
■-ooo--
Kdor naznani svoj prihod, po kteri šele »niči in kdaj dospe v New York, pričakuje ga nsš uslužbenca na postaji« dovede k nam v pisarno in spremi na pamik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da hi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko is postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Raetor in takoj po obvestila pofijsmo našega oslnibenea po Vas.
Ls na te nafin so Jo motno vojakom, ki niso zmotni zngisihsga jezika, is-
Ni

inearatov ni odgovorno niti upravništvo. TJpravnišbvo "Glasa Naroda**.
Rojaki, naročajte m na "(Has Na roda", največ)! in najcenejši dnevnik
Spominjajte se ob raznih prilikah sate prekoristne družbe sv. Cirila tn Metoda v Ljubljani! Mail pel oil dar doma na oltar 1	' (▼ dg
KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., 101) GREENWICH STREET , NEW YORK.
MOLTVENXKX
Bogu. kar je božjega, ličen molitvenik za možkef zlata obreza, poluaaje, 75c, šagrin rud. obreza 40e.
Dušna pasa (spisal škof Ft. Baraga), platno, rodeča obreza, 75e., fina -vezava, zlata obreza, H.00.
Jezna in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v uanje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnoet, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20.
. 1 JL
o—-

■
Abecednik, vezam, 20«.
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladin s čarobno cvetlico, 10c.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15c.
Beneška vedeževalka, 20e.
Berač, 15c.
Boj tek, v drevo vpreženi vitez, 10c.
Božični darovi, 10c.
Burska vojska, 30c.
Cerkvica na-skali, lOe.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, 10c.
Ciganova o sveta, 20 c.
Cvetina Borograjska, 20c.
Cvetke, 20c.
Čas je zlato, 20c.
Črni bratje, 20e.
Četrto berilo, 40c.
Darinka, mala Čmogorka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c, Doma in na tujem, 20c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega In
nemškega jezika, vezan 90c. Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75e.
Domači zdravnik po Kneippu, neve-
*an SOf,
Erazem Predjamskt 15c.
Eri. 20c.
Evstahija. 15c.
Evangelij, vezam 50c.
General Laadon. 25e.
George Stephenson, oče Selenu«. 40r
Golobeek in kanarček, 15e.
Gozdovnik, 2 zvezka, skopaj 70c.
Grof Radecki, 20c.
Grundrias der slovenischea Sprache.
vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 20c. Hirlanda. 20c.
Hrvatako-angleški razgovori, vezano 50e.
Hitri račun ar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. lianami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20«. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil goad, 20c. Knes Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 40c. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanaki. 20«.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.26. Marija, hči poHkova, 20«. Marjetica, 50e. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenj akovič, 20e. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janes, 40c. Mrtvi gostač. 20c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. MučenikL A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na Indijskih otedh, 25«. Na preriji, 20c.
Narodne pripovedka, S zvezki, vsaki
20c.
Naseljenci, 20e.
Naselnikova hči, 20«.
JM dom. Zbirka povesti. Tssk 90e.
Nedolžnost pregajana in poveličaaa. 20c.
Nezgoda na Falavann, 20e. Nikolaj Zrinjski, 20«.
Varodne pesmi. Žirovnik. 3 zvežki, vezano. Vsak po 00«.
Navodilo za spisovanje rasnih plsev .
75c.
Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30«.
Pregovori, prilike, reki, 30«. Pavliha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mohikanec, 20o. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. • Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20«. Pri Vrbovčevero drogi, 30«. ^rst božji, 15e. frva aemška vadaica, 35«. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50e^ Poezije. Voja.nov-R. Majstefr. 60c. Repo štev, 20c. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40e. Rodbina Polaneskih. 3 zvezki $2J50. Roparsko življenje, 20e. Ročni angleško-slovenski in slovensko-
angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški alovar, Jane-
žič-Bartel, vezan $3%0<». Ročni slovensko-nemaki slovar, 40«. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zveaka po 20e. Spis je, 15c.
Spominski listi iz avstiijsk« zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c-Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25s. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notbnrga, 20 c. 60 malih povestij, 20e. Slovenska kuharica, Bleiireis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20e. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj-
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c. Stoletna pratika, 60c. Slovarček priučiti se nemščine hrsa
učitelja, 40c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20e. Šaljivi Slovenec, 75e. Štiri povesti 20c. Tegethof, siavui admiral, 20e. Timotej In Filomena. 20c. Tisoč in ena noč. 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20«.
V	delu je rešitev, 20c. Ven ček pripoveati, 20c.
V	gorskem zakotju. 20c. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20«. Voščilni listi, 20c.
Winnetou, rdeči gentlemsin, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25c.
Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c.
Znamenje štirih, zanimiva povest,
12 centov.
Zbirka ljubavnih in snubllnih pisem, 30c.
Zbirka domačih zdravil, £0e. Zgodbe sv. pisma stare in nove zavese,
vezano 50e.
Zgodbe sv. pisma sa mišje razrede
ljudskih šol, 30e. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatako-angleški razgovori,
40c., b rosirano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 25e., mali lOe.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10«. Zemljevid Evrope, 25c. Zemljevid Zjedinjenlh dri av 25e.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljansks, in dragih mest na Kranjskem, new* yorške in raznih mest Amerike, s cvetlicami in humoristliaie po 3«^ ducat 30«. Kasne srete podobo, komati Se. Ave Marija. 10«.
Album mesta New York is krasnimi alikasni meets, 90«.
OPOMBA. Naročilom Je prnojUtl denarno vrednost bodisi v _ poštni nakaznici ali poštnih saamk ah. Poštnina jo pri vseh t*
ie ^	^ T'&WW'mZt