Razne stvari. Iz domačih krajev. Prvi slovenski notar v Kozjem. Iz kozjanskega okraja nara pišejo: Po smrti rajnega dr. Filaferro-ta, notarja v Kozjem, bali smo se, da to notarsko mesto zasede zopet kaki naš nasprotnik, a vrli notarski substitut v Kozjem g. dr. Barle, da bo moral odriniti v Tržič na Kranjsko. Hvala Bogu! Naš strah spremenil se nam je v veselje, ker g. dr. Josip Barle bil je pred kratkim imenovan notarjem v Kozjem in tako ostane pri nas. Mi ga pa tudi res potrebujemo, ker gospod je silno izveden v svoji stroki in si je v kratkem času pridobil srca vseh, kateri so imeli pri njem kaj opraviti. SliSi se le en glas povsod in ta je: takšnega notarja smo v Kozjem potrebovali, moža resnico in pravicoljubnega, ki spoštuje mišljenje vsakega. Zato pa, slovenski kmet, ko prideS v Kozje in potrebujeS kakega sveta, kakega pojasnila, ne dai se vloviti od onih, ki ljudi po Kozjem lovijo, ampak obrni sse zaupljivo do gosp. dr. Barle-ta in ne boS se kesal. Sv. Ana na Krembergu. V Krembergu se je obCespoštovani župan Al. Ornik odpovedal tej časti. Bil je 28 let župan in vestno opravljal ta posel ter ni nikdar rabil ni jednega tajnika in s tem občini prihranil lepih zneskov! Castimo ga in mu želimo, kot prijatelju «Slov. Gospodarja« in spostovanemu starčku še mnoga — leta! — V Šitancih so si zopet izvolili starega predstojnika Jože Črnčeca, in sicer je sedaj možek že od leta 1873 predstojnik, toraj služi že deseto dobo; to je dokaz, kako ga srenjčani ljubijo. Pred dvema letoma je okraini zastop sv. lenartski in odbor občine Šitanci poslal okrajnemu glavarstvu prošnjo, da bi izposlovali, naj dobi Jože Črnčec za tako dolgo in vestno službo neko priznanie, a ni nam znano, kaj je s to prošnjo, ker ni duha ne sluha o njej! Upamo, da se kje najde in dobimo slovenskogoričani s tem neko — veselje. Svetovalca sta dva slovenska korenjaka: Peserl Franc in Kurnik Siraon. —k— Poročilo o II. slov. katol. shodu je ravnokar izšlo. Cena 1 K. Knjiga obsega 252 strani in se dobiva v Katoliški Tiskarni v Ljubljani. Kdor se briga za javno življenje, si bo knjigo naročil. V Krškem je otvorila gospa Miroslava Kessler, tople in mrzle kopeli, v svoji hiši sredi mesta, kjer je bila prej lekarna ranjkega njenega očeta g. Miroslava B6mches-a. Iz sodnijske dvorane. Josip Petek, lovski paznik dr. Jos. Špešiča, je bil zatožen, da je ustrelil stričnika Špešičevega, jurista Feliksa Stampfla. Zgodilo se je to na lovu. Josip Petek je zatrjeval, da je nedolžen. Obsojen je po § 335 kaz. zak. na dva meseca ječe, poostrene vsakih 14 dnij s postom. Jos. Petek je v svojem kraju na najboljšem glasu ter je oče 9 otrok. Ko je slišal, da ie obsojen, začel je britko jokati ter še enkrat zatrjevati, da je nedolžen. V Št. Lovrencu nad Mariborom se je ustanovila nova podružnica >Sudmarke«. Na Bizeljskem si je hotela vzeti življenje učiteljeva gospa L. Stoger iz strahu, ker ji je nekdo povedal, da bo morala iti v norišnico v Feldhof. Nemški uspeh. Štajerski deželni šolski svet je v sporazumljenju s štajerskim deželnim odborom določil, da se na šoli v Leitersbergu-Karčevini pri Mariboru ustanovita s 1. novembrom t. 1. dva paralelna razreda z nemškim učniin jezikom. Slovensko uredovanje. Naše občine se še vedno pri občinskem uradovanju večinoma nemškega jezika poslužujejo, in še vedno ne razvidiio, koliko na ta način svojemu narodu škodujejo. Pomisliti je le treba, da če občinski uradi vedno v nemškem jeziku uradujejo, da je potem naš klic po slovenskih uradnikih zastonj, kajti pri takem ravnanju lahko nemški uradniki zasedajo pri nas službe, ker tako skoro ni razločka od nemškega kraja. Pomisliti bi moral vsak narodnjak, da posluževanie slovenskega jezika ni nobeden šport, temveč se gre tukaj nič manj kakor za slovenski kruh. Bolj se bodete držali slovenščine v pisavi in jeziku, več bodete svojih bratov in sinov k kruhu pomagali; ako bodete pa popustljivi, Se bodo uni slovenski uradniki od nemških izpodriiJleni, kateri so sedaj na slovenskih tleh. Toraj vam kličemo občinskim predstojnikom, bodite ponosni na svoj jezik in poslužujte se povsod le slovenskega jezika. Vitanje. Poleti so bili nasadi v vinogradih dokaj lepi. Deževno vreme koncem avgusta in začetkom septembra je pa vinogradnike oslabšalo. Liudje imajo slabo upanje v trgatvi. Vino bo dobro. Bolje je pa žito, dasi se ga je nekai scimilo v tritednem deževnem vremenu. Kar ga je, je jekleno. Sosebno je lep oves, ki mu je zdajšnja cena K 7— do 712. V Gornjem gradn je umrl posestnik in tržan g. 1. Kolenc. Naj počiva v miru! V Celju se je poročil inženir g. Ernst Lichtenegger z gdč. Frido RupSl. Iz Bočne. Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je ustanovitev samostojne fare v Bočni z odlokora dne 28. avgusta i901 št. 25802 potrdilo. Med tukajšnim prebivalstvom vlada vsled tega veliko veselje. Iz Laškega pri Celju. Prišla je pred kratkim sedemnajstletna deklica v eno tukajšnjih prodajalnic k nemškemu trgovcu nekaj malega kupovat, in ta gospod ji pred njenira odhodora poda Štajerca z naročilom, naj ga doma čita. Pa ona vzame list v roke in ga na drobne kosce raztrga, vrže mu ga pred noge in še pristavi: »Ni lepo za vas, da si ne naročite boljSega časnika nego tega nemčurskega lažniivega ptujskega kljukca, da ga potem poštenim Slovencem vsiljujete.« Slava junaškemu slovenskemu dekletu! Erajni šolski svet na Staricesti pri Ljutomeru se za podporo, katero je dobil za zidanje nove Sole na Staricesti in sicer okrajnemu odboru za 600 K ter okrajni posojilnici v Ljutomeru za 200 K s tem prav prisrčno ^zahvaljuje. Iz Šmarja pri Jelšah. Katoliško politično izobraževalno društvo je dne 13. okt. zborovalo drugikrat v Šmarju pri Jelšah. Na shod sta bila povabljena dežel. poslanca dr. Srnee ia dr. D e č k o ter držav. poslanec dekan Z i 6 k a r. Deželna poslanca n i s t a pr i 8 1 a, pa<5 pa je prišel drž. poslanec g. Zičkar. Poročal je obširno o dogodkih v državnem zboru, o sklepih, važnih za kmetsko Ijudstvo in o svojih lastnih predlogih. O Koerberjevem ministerstvu je omenil, da skrajno natančno varuje takozvano »nemžko narodno posest«, in da slovenski poslanci vsled tega ne morejo v narodnem oziru ničesar doseči. Izrekel je željo, da se državnozborska kluba slovanski centrura in hrvatsko-slovenski klub združita. Potem je označil, kako nevarni so za Slovence bojeviti sklepi nemških shodov v Radgcni in v Mariboru, ako se izvedejo. Zahteval je, da mora vlada ravno nasprotno storiti, kar so zahtevali Nemci, potem bo pravična. Razjasnil je tudi, zakaj slovenski deželni poslanci ne gredo v deželni zbor. Zbrani zastopniki vseh občin šmarskega okraja so živahno odobrovali izvajanja poslančeva ter mu izreklo popolno zaupanje. Na-to so navzoči kmetje izrazili raarsikatero željo g. poslancu ter vprašali za pojasnjenje. Gosp. poslanec je točno in v zadovoljnost vseh odgovarjal. Slednjič je Se kmet Stoklas v lepih besedah govoril o bedi kmetskega stanu. Njegove besede so naredile globok utn>. Red je b'l izboren. Predlagalo in sprejelo se je tudi mnogo resolucij, katere še priobčimo. Iz Marije Snežne na Velki nam pišejo, da je viničarja Petra Moleha doletela nagla smrt. Prejsoji dan še je bil zdrav in vesel, drugi dan pa so ga našli mrtvega. Star je bil 50 let. Bog rnu bodi milostiv! Obsojen na en mesec ostrega zapora s postom vsak teden in na sodne stroške je bil dne 10. t. m. pri c. kr. okrožnem sodišču v Gelju Pavel Spanžel, kmet v Podgorju, ker ni hotel nikake časti skazati duhovniku nesočemu dne 15. junija t. 1. sv. popotnico boleniku. Iz Pake pri Vitanju se nam piše: Pri občinskih volitvah }e dne 8. oktobra t. 1. zmagala poštena slovenska in krščanska stranka. Par nemškutarjev se je potikalo okrog naših mož; vse zastonj. Slovenska trdnjava v Paki stoji trdno. Veselo znamenje pri tej volitvi je bilo tudi to, da za edinega «Rodoljubovega> naročnika nihče ni maral; tudi tega smo pokopali. Svarilo! Pišejo nam: Nek Mažar je razpošiljal letoSnjo spomlad vabila na naročilo njegove «zgodnie koruze». Obetal je, da njegova koruza tako zgodaj dozori, da se potem obnese še enkratna setev. Šel sem mu na limanice. Njegova koruza je dozorela res en teden poprej, kakor naša navadna domača. Bilo je pa prepozno, da bi se sejala še enkrat; a zrnje bilo je kaj drobno. Njegove koruze si jaz gotovo nikdar več ne naročim. Iz Sevnice ob Savi se poroča: Pretekli teden je bilo pri nas prav veselo. Slišalo se je pokanje možnarjev, ker smo bili v trgatvi. Prav dobro je obrodila Se stara trta in upamo, da bode letos stanovitno vino. Pa tudi novih nasadov je že precej, najbolj se razumejo v tej stvari M. Kozinc, M. Stegenšek, Ivan Kozinc, F. Dervenšek in Ivan Kranjc, ki so iz svoje lastne moči napravili amerikanske vinograde. Prosili bi gospode poslance, da bi nam pomoč dobili pri vladi. Kmet. Knžna griža se je pojavila v Kozjanskem okraju v obilni meri, posebno v gornjem delu kozjanskega okraja prav hudo razsaja. Ta kužna griža zahteva mnogo žertev v kozjanskem, šmarskem in celjskem okraju. Kozjanska požarna bramba je imela dne 6. vinotoka svojo veliko vajo, katere so se udeležili tudi fajerberkarji iz Slatine in Rajhenburga. Če vprašete, kakšno povelje so imeli, vam lahko povem, da «tajč». Pesniška depntacija. V sredo zvečer dne 16. t. m- odpeljali so se iz Maribora na Dunaj sledeči gospodje: dr. Omulec, načelnik okraj. zastopa v Ormoži, prof. Zelenik, načelnik okrajnega zastopa v Ptuju, I. Roškar, namestnik načelnikov pri okraj. zastopu v Št. Lenartu in Janez Cep, občinski predstojnik iz Vilkoma v imenu poškodovancev iz mariborskega okraja. Ta deputacija predstavila se je v spremstvu državnih poslancev Robiča in Ploja ministerskemu predsedniku in poljedelskemu ministru s prošnjo, naj c. kr. vlada pomaga prvič tistim, katerim je Pesnica lelos toliko škode naredila in naj ona spravi tudi v tek regulacijo te reke, ker deželni zbor štajerski tega ne izvrSi. Natančno poročilo o uspehu te deputacije sledi. Mi že sedaj izrekamo hvalo tem možem, ki kot pravi zastopniki našega ljudstva nastopijo pravo pot in se ne ustrašijo nobenega truda, da bi le mogli naSim ljudem pomagati. Nemčurji propadli. Na Dobrni pri Celju so hoteli pristaši štajerskega nemčurstva zlesti v občinski odbor. Zmagali so zavedni slovenski volilci. Volitev žnpana na Teharjih. Pri volitvi župana na Teharjih je Slovencem nasprotna stranka izvolila za župana Karola Gorišeka, svetovalci pa Antona Peera, trgovca v Štorah, Martina Vizjaka v Bukovem žlaku, Jožefa Pfeifferja, pisarniškega ravnatelja tovarne v Štorah in Karola Rezarja v Kresnikah. Slovenski odborniki so šli pogumno na volišče, kjer pa so zaradi manjšine za dva glasa propadli. .Odbornika Karol Rezar in KoStomaj, ki sta po neprevidnosti s pomočjo slovenskih glasov v odbor prišla, sta sedaj kakor tudi poprej z nemškutarji volila. Sv. Bolfenk pri Središčn. Tukaj je ta teden od 13. okt. do 17. okt. bratva končana. Vsaki je naprešal več, kakor lani, in več kakor se je nadejal. Mošt bo zelo dober, bolji od lanskega; cena pa proti lani čudovito nizka. Nekateri od malih posestnikov prodajajo 1 lit. po 30 v. Dober mošt prodajajo po 36 v. Tukaj se dobi Se lansko vino. Naši prekupci ne puščajo pravih kupcev h kmetom. Ko Je nek davkar slišal, da se dober mošt dobi za toliko krajcarjev, koliko ima stopinjt. j. 18—19 stopinj, se je prijel za glavo, rekoč: Kako bote vi kmetje plačevali dačo, če ne bote dražje prodali mošta!? Mi kličemo na to kmetom: Kmetje, zadrug je potrebno! Snujte zadruge, in skrbite, da bodo vstanovljene zadruge živele t. j. pristopajte k zadrugam in skrbite, da bodo delovale. Začnite povsod v zadrugah z malim n. pr. z jajci in kuretino, s petroljem itd. Napačno \e, ako pričakujete, da bo kaki trgovec podjel, ga ne bote dobili, kakor ga ne dobe n. pr. v središki zadrugi, in zato ta trdno kliče: kmetje, začnite sami promet. Iz drugih krajev. Na križ se je pribil. «Bozener Zeitung» poroča, da so v bližini Welschmetza našli nekega blaznega, ki je napravil križ in si levo roko pribil na križ. Reveža so sneli in prepeljali v bolnico. Češki dijak in avstrijska železnica. Pred več tedni prišel \e k bl^J^ železnične postaje v Teplicah praški d jslr^aienom Dvoržak ter zahteval vozni list v češkem jeziku. Uradnik pri blagajni pa ga ni umel in dijak se ni hotel posluževati druzega jezika, odSel je brez voznega listka v vagon. Ko pride v vagon sprevodniku, zahtevajočemu od njega vožni listek, povč, da ga nima in zakaj da ga nima. Toda pomagalo ni nič, moral je plačati kazen. Mladi Ceh je proti temu vložil priziv pri vodstvu železnice, z motivacijo, da on ni kriv, da ni imel listka, ker ga je pravilno zahteval od uradnika, da pa ni njegova krivda, ako uradnik ne umeje češki, kakor bi bila njegova dolžnost. Od tegaidijaka bi se mi Slovenci lahko učili rnarsikaj. Cloveka ustrelil in — pohvaljen. Na Dunaju je v bližini centralnega pokopališča vojak Stanko Lowienic, ki je stal na straži, ustrelil delavca Sebastijana Ledererja, ker se le-ta na opetovani vojakov klic ni brigal in je nadaljeval svojo pot. Vojak je prišel v preiskavo, ki je pa dognala, da se je v službi pravilno obnašal. Vojak je bil radi čuječnosti na straži pohvaljen in dobil je korporalsko čast. Preosnova naših pešpolkov. Listi poročajo, da predioži vojno ministerstvo še v tem letu državnemu zboru načrt zakona, vsled katerega se bodo naši pešpolki preosnovali. V smislu tega zakonskega načrta bi obstojal vsak pešpoik iz treh mesto kakor prej, štirih bataljonov; iz ostalih 102 bataljonov pa bi se ustanovilo 34 novih pešpolpov tako, da bi imeli potem 136 pešpolkov. Ob enem poročajo listi, da se vojno ministerstvo bavi z vprašanji dveletne stalne službe in pa z napravo nove uniforme za infanterijo. Vodstvo gradbenih del novih železničnih prog. V železniškem ministerstvu se je ustanovil poseben oddelek za nadzorovanje gradbenih del novih državnih železnic. Ta oddelek bode stal odslej pod jednotnim vodstvora jednega tehnično izobraženega uradnika, ki bo nosil naslov ces. kr. sekcijskega načelnika in ravnatelja železniških gradenj in bode direktno podrejen železniškemu ministru. Ta oddelek se bo inaenoval >Ravnate!jstvo železniških gradenj« in bode razdeljen na več tehničnih in pravnih pododdelkov. Temu oddelku bodo podrejena c. kr. vodstva železniških gradenj, ki bodo ustanovljena ondi, kjer se bodo gradile nove proge. Ta ravnatelistva bodo imela nalogo izvrševati odredbe železniškega ministerstva in glavnega ravnateljstva za gradnje novih državnih prog. Eralj Edvard in veletržec. Za časa svojega nedavnega bivanja v Fredensbourgu se je angleški kralj vozil vsaki dan na avtomobilu, in sicer tako hitro, da je vse bežalo pred njim. Pri vsem tem se je zgodilo več nesreč, a med terai tudi ta, da ie avtomobil povozil psa nekega trgovca. Ta poslednji je zahteval za odškodnino 100 kron — ali pa da ga kralj vsprejme v avdijenco. Drugi dan je prišel trgovec vprasat, da-li ga kralj vsprejme? Pobočnik kraljev je pritrdil Veletržec ie bil uveden v kraljevo sobo, a kralj se mu je približal, dal mu sto kron in odšel molče, kakor je došel molče. Veletržee je bil osupnjen in ie odšel misle, da je morda vendar bolje irneti v žepu sto kron, nego pregovoriti par besedij s kraljem Edvardom. Kandidat — znorel. Iz Budimpešte javljajo. da \e Bela Vadnay, propadli kandidat v Vesprimu, znorel radi tega, ker je propal. — Došel je te dni v ministerstvo notranjih stvari in tam je hotel ubiti državnega tajnika Szella, brata ministerskega predsednika. Vadnay misli, da je rečeni tajnik največ kriv, ker je on propal. Grozno nakano 4sta jpi cpreftila dva policaja, ki sta pravočasno posegln vme.s. Sedem zapovedi, kako varovati svoje oči do starosti. 1. Ako te pri delu začno boleti oči in ti oko solzi in te v očesu zbada, ali ako se ti blišči pred očmi, nehaj takoj dtlati, da ti oči odpočijejo. Čez nekaj časa zainoretffžjpet prijeti za delo, vendar ako čutiš le najmanjše bolečine v očeh, odpočivaj takoj. 2. Pazi, da je dosti svetlo, kjer delaš in da ti pnhaja svetloba od zgor ali od leve strani. 3. Ako imaS slabe oči, ne čitaj nikoli, kadar se voziš, bodisi z vozom ali z železnico. 4. Ne čitaj ležeč. 5. Ne čitaj ako ozdravljaš od kake bolezni. 6. Svoje oči si obvaruješ najbolje, ako se primerno hraniš, zmerno delaš in se dovolj šetaš in gibIješ. Spi zadosti, a ne preveč, zaradi tega si tudi ne smeš preveč utrujati oči, ker utrujene oči potrebujejo tudi več spanja. Prebrisan žid. V Karlovih Varih se je zdravil žid Osim Ackermann, doina iz Galicije. Vsake toplice so drage, ni čuda, da je Ackermann pri vsi svoii varčnosti zapravil precej denarja. Zdaj bi moral še plačati stroske za železniško vožnjo domov. A zvita butica si zna pomagati. Gre ter ukrade nekaj sadja in jajec, za kar so ga zaprli. Po prestani kazni ga pošljejo kot odgonca v domovinsko občino. 121 let star. V rumunskem mestu Belcesti je umrl te dni tamošnji meščan Jurij Chele v dobi 121 let. V mladosti je Juri Chele živel lahkoraišlieno in potratno. Na stare dni pa se je izpametel. Sarao jedel je dosti, in je pri vsej svoji visoki starosti prenašal več pijač, nego vsak mlad človek. Nevarno bolan ni bil nikdar. Glasilo beračev. V Parizu izhaja jako čuden list »Giasilo beračev«. Ta list je autografiran in poroča natanko o vseh krstih, porokah, kateri obljubujejo beračem bogato žetev. V listu je dalje natančen imenik naveden. Končno slede še druga koristna »društvena« poročila. Proti dvoboju se natnerava ustanoviti v našera drž. zboru zveza tistih poslancev, ki nasprotuiejo dvoboju. Ta zveza izvrši organizacijo nasprotnikov dvoboja. Avstrijski vojaki snažili Prusakom Čevlje. «Budapešti H rlap» se poroča: Ko se je nedavno pruska vojaška godba pripeljala na Dunaj, zapazilo se je, da se }i je takoj pri izstopu iz železniških vozov približal oddelek avstrijskih voiakov. Vsak avstrijski vojak je imei v rokah kartačo za snaženje čevljev. Naši vojaki so se vrgli pred Prusaki v prab na kolena in gg. Prusakom snažili čevlje. Občinstvo ie ob tem prizoru glasno mrmralo. V Neapolju se ni pojavil noben nov slučaj kuge. Umoril soprogo. Kakor poročajo iz Budimpešte, je zabodel 11. t. mes. delavec Franc Sedok svojo ženo z nožem ter jej potem preparal trebuh. Sedok je bil že nekaj časa sem jako nervozen in je storil morda ta strašen čin v hipni blaznosti. Carja je prosil — ognja. Glasoviti francoski glumač Febore je gostoval 1. 1891. v Petrogradu. Neki večer se je šetal v zimskem vrtu. Po potu mu ie ugasnila smodka. Zaradi tega \e pristopil k nekemu častniku in ga poprosil ognja. Castnik je za trenotek obstal; potem pa mu je ponudil svojo gorečo cigareto. >Vi ste Francoz, gospod« ? ga je vprašal častnik. — >Sera.» — >Gotovo ste prvikrat v Rusiji.« — >Da.« — To se mi je zdelo; zato niste pozdravili onega gospoda, ki je bil poleg mene, ko ste me poprosili ognja.« — Tisti visoki gospod? Kdo je on?« — Niste ga poznali?« je rekel častnik. »To je bil car!« — »Ste-Ii gotov?€ — »Tem gotoveji, ker je moj oče . . .« je rekel car Nikolaj II. K Rimn! Dočim Nemci iz Prusije razvijajo agitacijo «Proč od Rima>, protestantje v Ameriki pristopajo k rimsko-katol. cerkvi. Nedavno je bilo po P. 0'Čonnerju v newyorski cerkvi sv. Frančiška Sal. sprejetih v katoliško cerkev 40 protestantov, mej katerirai so odlični prolesorji, pisatelji, časnikarji, umetniki in tudi nekaj bivših protestantskih pastorjev. V preteklem letu je samo v New Yorku prestopilo 900 oseb od protestantizma v katoličanstvo. «Res čudno», dejal je nek newyorški protestanški govornik, dobri nas zapuščajo, slabi in dvomljivi elementi pa prihajajo k nam! Jnnaškega duhovnika so dne 4 t. m. sprejeli v bolnico za kužne v Nisido, ki se je odlo-čil s prefektovim dovoljenjem žrto-  vati, če treba, tudi svoje življenje za rešitev duš nesrečnih bolnikov. Ta junak je župnik v Furrigrotti, Anton Guaoagno. Duhovščina in župljani so mu povodom odhoda priredili velike ovacije. Devet oseb obsojenih na smrt. V Karkovu na Ruskem so te dni radi raznih roparskih umorov obsodili. na smrt devet ciganov. Policijska zvyačnost Meseca avgusta je bila iz cerkve Santa Sabina v Rimu ukradena Sasseferratova sloveča slika Matere božje. Policija je prišla pač tatom na sled, ne pa tudi sliki, vsled tega ni tatov aretirala, ampak jim nastavila past, v katero so se tudi res ujeli. Tat neki portir Felice, je v neki družbi, ki se je dalje časa zbirala okrog njega, izvedel, da je prišel v Rim bogat Anglež, ki silno dobro plačuje vsakovrstne umetnine. Feliee seveda ni vedel, v kaki družbi je, kjer je to izvedel, so bili sami detektivi in da je bil tudi bogati Anglež — italijanski detektiv. Felice si je potom nekega posredovalca izgovoril za sliko 10.000 lir, a ko je z ukradeno sliko prišel k Angležu, ga je polieija prijela. Kako štajerski Nemci širijo svoj jezik. «Slovencu> se piše: Po nekaterih slovenskih krajih Štajerske dajo Nemci prepisavati svojim otrokom in otrokom slovenskih stariSev ali pa jim ustno ponavljajo naslednjo «nemško molitvico«: »Gelobnis: Wir geloben, von nun an unter einander nur deutsch zu sprechen. Wer das versprechen nicht halt, ist ein Schuft und muss bestraft werden. — Gebet. Vor den Menschen, die uns im Deutschen hinderlich sind, beschutze und behiite uns, o Golt, wir bitten dich. Sie schaden uns im irdischen Leben und werden uns in der Not keinen Pfennig geben. Wir aber wollen stets das Deutsche lehren und unsere Feinde gar nicht horen. — Dieses Gebet sollten deutsche Eltern ihren Kindern taglich nach dem Auistehen hersagen lassen!» — Napram takemu vstrajnemu širjenju nemščine so na slovenski strani žalostni pojavi, da slovenski rodoljubi s svojimi otroci nemško govorč. Deklica živa zgorela. Goriški listi poročajo: V hiši št. 3 v ulici Golonia v Stračicah stanuje družina Sušič. Jože Sušič, oče treh otrok, je delavec v tovarni v Stračicah. Ker pa mož preraalo zasluži, da vzdrži svojo družino, zaslužila je tudi njegova žena nekaj novcev s tem, da je hodila pomagat v tovarniško kuhinjo iedno uro dopoludne. Minuli petek je šla Sušič zopet na svoje delo, doma pa je pustila svoje tri otroke, deklice, jedno enoletno, jedno triletno in jedno petletno, ki jej je bilo ime Mercedes. Vse tri je zaprla v stanovanje, naročivSa jim, da bodo mirni, ključ od stanovanja pa ie izročila v pritličju stanujoči Katarini Mrak ter odšla. Ne dolgo potem pa začuje Mrak neko otročje vpitje, pogleda in vidi triletno deklico Sušičevo, ki Je odprla okno in kričala doli, da njena sestrica Mercedes gori. Mrak se je tega tako prestrašila, da se za hip ni mogla spomniti, kam je dejala ključ od SuSičevega stanovanja. K sreči je delal na strehi zidar, ki je tudi slišal klicanje deklice. Hitel je po lestvi skozi okno in tu se mu je prikazal strašen prizor: petletna Mercedes je klečala v kubinji na tleh in bila vsa v plamenu. Zidar ji naglo odtrga z života obleko, a bila je strašno opečena. Da \e\ piti vode, a pri tem je revica izdihnila svojo duSico. Ko so poklicali dr. Pitamica, je ta konstatiral, da Je dekHca vsled opeklin po životu, rokah in nogah umrla. Tudi lasje so jej popolnoma zgoreli. Društvene zadeve. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči gospodje : prof. Vreže 20 K, medičar Dufek 10 K, župnik Pet. Skuhala 1 K, N., duhovni svetovalec lavant. škofije 18 K 70 v, prof. dr. Medved 10 K, špiritual Rud. Janežič 5 K. Sv. Bolfenk pri Središču. PiSe se nam: Vi pišete, da se je pri Sv. Bolfenku osno- valo toli potrebno bralno društvo «Lipa».Toda kakšno bo to društvo? Ustanovil ga jeneki mladenič, ki je v zvezi s tukajšnjimnadučiteljem Slancem, o katerem ste ob časuvolitev pisali, da je jungovec, in vi ste pisali golo resnico. Zvedeli smo, da to bralno društvo dobiva novine «Slov. Narod*. Torej bo skušalo od liberalcev povzročeni prepir med brati zanesti tudi k nam. Kajti v listih, ki bodo društvenikom na razpolago, se bo zmerjalo največ čez duhovnike in cerkev, liberalne advokate in jungovske učitelje pa se bo hvalilo. G. urednik, kako bodočnost želite takemu društvu? Mislirao, da nobene. — Priprost bolfenski fant.