PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 80 lir Leto XXVH. St. 150 (7938) TRST, torek, 29. junija 1971 C0L0MB0 IN MORO NA URADNEM OBISKU V VELIKI BRITANIJI Osrednji temi pogovorov: EGS in evropska varnost Italijanska državna delegacija se je v Londonu pogovarjala tudi o odnosih z Vzhodom, o Bližnjem vzhodu, Sredozemlju in o položaju na Malti LONDON, 28. — Predsednik italijanske vlade Colombo in zunanji minister Moro sta prišla včeraj na uradni obisk v Veliko Britanijo, kjer sta imela že prvi dan pogovore s britanskim predstavnikom vlade Heatom in zunanjim ministrom Douglasom Homeom. Po nadaljevanju današnjih pogovorov v dopoldanskih urah v poletni rezidenci britanskega premiera, so se britanski in italijanski državniki sestali popoldne v Londonu. Osnovna tema pogovorov je bila vključitev Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Poleg tega sta Colombo in Moro obravnavala z Heatom in Homeom tudi vprašanje odnosov med Vzhodom in Zahodom, evropske varnosti, Sredozemlja in Bližnjega vzhoda ter v tem okviru dala poudarek tudi sporu med Malto in NATO. Med pogovori se je britanski premier Heath zahvalil Italiji za njeno prizadevanje, da bi Velika Britanija čimprej postala članica gospodarske skupnosti. O obravnavanih vprašanjih je danes popoldne podrobno govoril predsednik italijanske vlade Colombo na tiskovni konferenci. Na njej je Colombo najprej izrazil zadovoljstvo za pogovore, ki jih je imel s Heathom, ki so se «razvili v veliki vzdušju prijateljstva in iskrenosti*. Dejal je, »da je to razumljivo med dvema državama, ki sta že dvajset let zaveznici in ki bas ta kmalu članici iste skupnosti ter bosta tako nadaljevali z delom ne samo za razvoj Evrope, temveč tudi za varnost in mir na svetu.* Glede vključitve Velike Britanije v EGS pa je Colombo dejal, da je bila Italija vedno prepričana ne samo o pravici in koristi Velike Britanije da vstopi v EGS, temveč tudi o koristi EGS z vstopom Velike Britanije. Poleg tega je predsednik italijanske vlade izjavil, da so med pogovori podčrtali velik prispevek Italije pri razčišče-nju britanskih-francoskih odnosov. Izrazil je zadovoljstvo, da mu je Heath pojasnil, da se je razčišče-nje med Londonom in Parizom vršilo na ravni gospodarske skupnosti, kar je prišlo do izraza tudi na luksemburških pogajanjih. Glede vstopa Velike Britanije v gospo' ko skupnost je Colombo o-pozoril na dejstvo, da bo treba Napovedane nove stavke v Italcantieri in hotelskih uslužbencev Rim, 28. — Sindikalne organizacije skupine Italcantieri so napovedale nadaljnjih deset ur razčlenjene stavke, ki jo bodo delavci opravili od 1. do 10. julija. Sporočilo sindikatov pravi, da so sprejeli to odločitev, da pospešijo rešitev spora pred napovedanim novim sestankom med predstavniki delavcev in Intersindom. Hkrati pa sindikati napovedujejo, da če na sestanku v četrtek ne bo prišlo do zaželenega dogovora, bodo sindikati proučili možnost stavke vseh delavcev l«d-jedelske industrije. Kot je znano delavci in uradniki ladjedelnic Ital-cantieri zahtevajo izboljšanje ekonomskih in normativnih pogojev. Predstavniki sindikatov hotelskih uslužbencev CGIL, CISL in UTL so imeli danes tiskovno konferen-co, na kateri so obrazložili vzroke nove stavke, ki so jo napovedali za 2. in 3. julija ter stališče sindikatov na predlog ministra za delo Donat Cattina o rešitvi spora z delodajalci. Sindikalisti so izjavili, da je bila nova stavka napovedane zato, da se prisilijo lastnike hotelov, da odstopijo od svojega dosedanjega trmastega stališča, ki je povzročilo razbitje pogajanj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Na nedeljskem sestanku pri ministru za delo so delodajalci zavrnili njegov predlog, češ da bi jih »preveč obremenil*. Danes so bile v vsej Italiji zaprte trafike. Lastniki zahtevajo od državnega monopola višje odstotke za prodajo tobaka, znamk in kol-kovanih papirjev. Poleg tega zahtevajo tudi boljše pogoje za prevzem trafik na železniških postajih. Ministrstvo za finance je v soboto sporočilo, da vlada ne more na noben način odobriti višjih odstotkov na prodajo tobaka. V Genovi rešen spor o dodelitvi mest v občinskem svetu? GENOVA, 28. — Tu so odložili proglasitev izvolitve novih občinskih svetovalcev, ki so bili izvoljeni na volitvah 13. junija, zaradi spora, ki je nastal pri štetju glasov na volišču 243. Na tem volišču so napačno dodelili krščanski demokraciji več glasov kot jih je dobila. S tem je krščanska demokracija dobila enega svetovalca več komunisti pa enega manj. Na komunistični priziv je posredovalo državno pravdništvo, ki je zahtevalo vso dokumentacijo omenjenega volišča, da razčisti zadevo. Nocoj se je zvedelo, da je predsednik osrednjega volilnega urada Izjavil, da so ponovno proučili volilne izide tega sedeža ln da bo sporno mesto občin Skega svetovalca skoraj gotovo dodeljeno KPI. Uradna proglasitev Izvoljenih bo v sredo. Na osnovi tega bo občinski svet v Genovi takole sestavljen: KPI 29 svetovalcev, KD 21, PSI 11, PSDI 7, PRI 3, PSIUP 1, PLI 4 In MSI 4. Smrt nacističnega zločinca Stangla DtlSSELDORF, 28. — V zaporu v Dttsseldorfu je umrl danes zaradi srčne kapi Franz Paul Stangl, bivši poveljnik uničevalnega taborišča v Treblinki. Star je biil 63 let. Lani je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora najmanj 400.000 Židov. Do leta 1967, ko je zanj zvedel znani Simon Wiesenthal, je Stangl delal v brazilski podružnici avtomobilske tovarne Volkswagen. Proces proti ustaškim morilcem v Stockholmu STOCKHOLM, 28. — V Stockholmu se je začel proces proti petim ustaškim teroristom, ki so sodelovali pri umoru jugoslovanskega veleposlanika na švedskem Vladimira Rolovi-ča. Barešič in Brajkovič sta priznala umor, vendar sta zagovarjala tezo, da sta nameravala diplomata samo ugrabiti. DJEMAL BIJEDIČ NOVI MANDATAR PREDDVOR, 28. — V govoru, ki ga je imel na zborovanju aktivistov v Preddvoru blizu Kranja, je predsednik ZIS Mitja Ribičič napovedal, da bo v tem tednu novi mandatar Djemal Bijedič pričel prva posvetovanja z republiškimi vodstvi o sestavi nove vlade. Dveletno mandatno obdobje zveznega izvršnega sveta bo zapadlo konec julija. sedaj poglobiti eno najvažnejših vprašanj, se pravi vprašanje gospodarske in monetarne združitve. Sedanji nihajoči tečaj marke in vlai nered, ki vlada na monetarnem področju, je poudaril Colombo, zahtevata nujne sporazume in primerne ukrepe. O tem vprašanju, je izjavil predsednik italijanske vlade, ni prišlo med pogovorih do nobenih nasprotujočih si stališč. Zatem je Colombo govoril o trgovinskih odnosih med ZDA in gospodarsko skupnostjo ter o Sredozemlju. Dejal je, da so na pogovorih z obžalovanjem ugotovili, da .je prišlo do zastoja pri reševanju spora na Bližnjem vzhodu. Zato je bilo sklenjeno, da se podpre Rogersov načrt za rešitev tega vprašanja v skladu z resolucijo varnostnega sveta. O evropski konferenci je Colombo dejal, da je bilo na pogovorih poudarjeno, da predstavlja berlinsko vprašanje preizkusni kamen uresničevanja dejanske politike popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom. Medtem ko se je Colombo srečal s časnikarji se je Moro ponovno sestal z Douglasom Homeom. Na teh pogovorih so podrobno proučili evropska in druga pereča mednarodna vprašanja, vključno Sredozemlje, krizo na Bližnjem vzhodu in položaj v Aziji. Posebno pozornost sta zunanja ministra posveči-la vprašanju vključitve LR Kitajske v Združene narode. Med ostalimi mednarodni vprašanji sta obravnavala tudi položaj v Pakistanu in v Perzijskem zalivu. Zvečer se je predsednik italijanske vlade sestal na italijanskem veleposlaništvu z laburističnim voditeljem Jenkinsonom, ki je glavni zagovornih vstopa Velike Britanije v gospodarsko skupnost. Nato sta bila Colombo in Moro z ostalim člani italijanske delegacije gosta na svečani večerji, ki .jo je priredil Heath v svoji uradni rezidenci v Dovvning Streetu. Med drugimi gosti sta bila tudi minister za evropska vprašanja Rippon in laburistični leader Wilson. Tretja vsedržavna konferenca UDI BOLOGNA, 28. — Tu se je danes začela tretja vsedržavna konferenca Zveze italijanskih žena (UDI). Konference se udeležuje okrog 500 delegatk iz vseh italijanskih dežel. Navzoča je tudi delegacija ACLI. Ob začetku je predsednica konference Diana Orlandi med drugim izjavila, da sedanji reakcionarni napad OB OBISKU HRVATSKEGA ODPOSLANSTVA NAŠI DEŽELI Etnični skupnosti stvarno prispevata k razvoju odnosov med našimi narodi Predsednik IS Haramija na tridnevnem uradnem obisku v Furlani ji)-Julijski krajini - Pogovori z najvišjimi predstavniki deželne uprave - Danes si bodo gostje ogledali Oglej, razstavo Tiepolovih umetnin in Lignano «V tem delu Evrope sl moramo prizadevati, ne le da vzpostavimo trdne medsebojne vezi, ampak tudi novo vzdušje človečanskih in omikanih odnosov med našimi narodi. V tem okviru zavzema poseben pomen navzočnost slovenske narodne manjšine v Furlaniji-Julijski krajini in italijanske manjšine v Istri in na Reki, katerima je treba — po obveznosti, ki jo ponovno potrjuje skupno italijan-sko-jugoslovansko poročilo z dne 27. marca letos — zagotoviti največjo zaščito. V tej zvezi je dežela Furlanija-Julijska krajina v preteklih tednih predočila osrednjim državnim organom, katerim pripada ustrezna pri- Predseclnika Berzanti (levo) ln Haramija ob deželne uprave. srečanju na sedežu stojnost, potrebo po čimprejšni obravnavi na vladni ravni, s predstavniki slovenske manjšine, zahtev in vprašanj, povezanih s čedalje konkretnejšim izvajanjem njenih pravic. Zaradi naravnih zvez jezl-| kovne, zgodovinske in kulturne na-I rave, naša dežela vzporedno s tem sledi tudi problemom italijanske etnične skupnosti v Jugoslaviji, katere večji del živi in dela prav v okviru hrvatske republike. Mnenja smo, da etnične skupnosti morata pozitivno prispevati k razvoju odnosov med našimi naredi. ki stremijo k mirnemu ta demokratičnemu sožitju.* S temi besedami je predsednik deželnega odbora dr. A. Berzanti na včerajšnjem svečanem kosniu .................lili................. V PRIČAKOVANJU REVIZIJE SPORAZUMOV MER MALTO IN NATO ZAPRTJE MALTEŠKIH PRISTANIŠČ ZA LADJE AMERIŠKE MORNARICE «Netaktne» izjave admirala Birindellija so vzrok njegovega izgona z otoka WASHINGTON, 28. - »Malteška vlada je obvestila ZDA, da želi revizijo sporabumov z NATO. V' pričakovanju te revizije ameriške ladje ne smejo pristati v malteških pristaniščih*. S tem kratkim obvestilom je a-meriško zunanje ministi^tvo potrdilo včerajšnje neuradne vesti, po katerih so morale mornariške enote šeste flote ZDA odpovedati, na zahtevo novega predsednika malteške vlade Doma Mintoffa, obisk na Malti, ki je bil določen za prve dni julija. Gre torej za novo epizodo v sporu, ki je izbruhnil med NATO in Malto, potem ko je na zadnjih na pridobitve delavcev in demo- '.^J1 v tej državi zrna8aJa^^ kratičnega gibanja skuša prizadeti L.....'i x ‘ tudi razvoj ženskega gibanja. Zato morajo tudi ženske odločno nastopiti v obrambo demokratičnih pravic. buristična stranka, ki je iztrgala večino v parlamentu nacionalistični vladi Borga Oliviera. Sam Min-torr je že pred volitvami dal vedeti, da bo v primeru zmage začel MIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIOIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilUllllllllHIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIMIHIIIIIin D. Ellsberg prevzel odgovornost za objavo dokumentov o Vietnamu Po kratki razpravi in plačilu kavcije ga je sodnik pustil na svobodo Daniel Ellsberg NEW YORK, 28. ~ Daniel Ells berg, človek, ki ga je že nekaj dni iskal FBI, se je danes sam javil sodišču, nekaj pred 16. uro, kot je obljubil. Ellsberga je spremljala žena in njegova odvetnika. Pred sodiščem se je zbrala dokajšnja množica, ki je sprejela z odobravanjem človeka, ki je povzročil največjo polemiko o tem, ali ima ameriško ljudstvo pravico, da ve, kako in zakaj so bile ZDA zapletene v to dolgo in umazano vojno v Vietnamu ali ne. Med množico je bila tudi skupina študentov Massachusetts institute of Technology s transparenti, na katerih so izrazili svoje negodovanje zaradi vojne v Viet namu. Preden bi mu agenti FBI nadeli lisice, se je Ellsberg nekaj časa pogovarjal s časnikarji. Med pogo- vorom je izjavil, da je dokumente izročil že pred 18 meseci senatorju Williamu Fulbrightu. predsedniku senatne komisije za zunanje zadeve in enemu najbolj odločnih nasprotnikov vojne v Vietnamu. Ellsberg je izjavil: «Zavedam se, da sem prekršil vse predpise o varnosti in o državnih tajnah. Kot odgovorni ameriški državljan pa nisem več mogel sodelovati pri skrivanju teh informacij pred ameriškim ljudstvom. Prevzemam pase vso odgovornost svojih odločitev. Sicer pa, ali ne bi tudi vi radi šli v ječo, če bi s tem lahko pomagali h koncu vojne?* Ellsberg je nato dejal, da je spomladi leta 1969 izročil Fulbrightu na svojo odgovornost vse informacije, ki jih je vseboval tako imenovani »raport* Pentagona. Med dokumenti so bila tudi nekateri, ki so govorili o raznih študijah o pogovorih za mir na diplomatski ravni, ki jih ni izročil nobenemu časopisu. Rekel je, da so samo on in še nekatere osebe imele dostop do njih Letos spomladi, po novih invazijah in potem ko je še drugih 9.000 Američanov in nekaj sto tisočev Vietnamcev zgubilo življenje, se je začel kesati, da ni že prej izročil vse v vednost časopisom in ameriškemu ljudstvu. Ellsberga so obtožili, da si je protizakonito prilastil ter da ni vrnil dokumente, ki zadevajo državno varnost in ki so bistvene važnosti za obrambo države. Med obtožbami ni omenjeno dejstvo, da je dokumente prodal New York Timesu. Razprava je bila zelo kratka. Ob koncu je sodnik spustil Ellsberga na začasno svobodo, potem ko je zahteval kavcijo 50.000 dolarjev. Ellsberga je množica pred vrati sodišča dočakala z burnim ploskanjem. Danes se je moralo o zadevi Ells- berg izreči tudi ameriško vrhovno sodišče, saj bi se moralo zaključiti danes spomladansko zasedanje. Ker pa si sodniki niso bili edini, so odločili, da bodo zasedanje podaljšali.' Gre za dan ali dva, saj bodo verjetno razsodbo izrekli v teku prihodnjih 48 ur. Med tem časom pa časopisi ne bodo smeli objavljati drugih vesti v zvezi z dosjejem McNamara. Glasnik avstralskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da je avstralska vlada izrazila svojo zaskrbljenost v zvezi z objavo s stra ni New York Timesa in AVashing-ton Posta tajnih dokumentov Pentagona. nevtralistično politiko ter zahteval revizijo sporazumov z Veliko Bri tanijo in z atlantskim zavezništvom. Na podlagi teh sporazumov je Malta za razmeroma skromno vsoto petih milijonov funtov šter-ameriške zaskrbljenosti v NATO čeprav otok formalno ni član te organizacije. »Zaprtje* malteških pristanišč za ameriške ladje je seveda povzročilo nemalo zaskrbljenosti v NATO ter dal duška kampanji desničarskega tiska, ki je začel prikazovati Malto kot nekakšno sovjetsko kolonijo. Vsekakor pa je razburjenost a tlantskih zaveznikov povsem razumljiva, saj je do odpovedi obiska ameriških ladij prišlo samo tri dni potem, ko so poveljnika mornariških sil NATO za južno Evropo admirala Birindellija «povabili», naj zapusti Malto. Po podatkih, ki so prišli na dan v zadnjih dneh, pa kaže, da ni bil »izgon* Birindellija (ki je sicer znan po svojih nediplomatskih izjavah in po svoji simpatiji do skrajne desnice) zgolj odraz spremenjene politike malteške vlade, pač pa posledica admiralovega zadržanja za časa vo litev na Malti. Admiral je namreč nekaj dni pred volitvami izjavil, da bi zmaga Mintoffovih laburistov pomenila «odprtje vrat o-toka sovjetski floti*, kar so seveda na Malti tolmačili ne samo kot nedopustno vmešavanje v notranje zadeve otoka, ampak tudi kot grobo žalitev samega Mintoffa in njegovega nevtralističnega programa. Po vesteh, ki jih objavljajo nekateri listi, je Mintoff po teh izjavah in še pred volitvami »namignil* italijanski vladi, da bi bilo primerno, da bi admirala zamenjala, ker bi sicer lahko prišlo do zapletljajev v italijansko-malte ških odnosih. Italijanska vlada pa ni smatrala za potrebno, da odpokliče Birindellija, tako da je bil po Mintoffovi zmagi izbruh spora neizogiben. Jasno je namreč, da ni mogla nova vlada dopustiti, da bi na otoku deloval človek, ki si je dovolil tako netaktne poteze iiiimiiiiivimiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiimtiiiiiiiiHiiiiiitii Zunanji minister Kambodže na obisku v Jugoslaviji Predstavnik princa Sihanuka začel razgovore z Mirkom Tepavcem Dom Mintoff nazdravil vodij1! hrvatsikega odposlanstva, predsedniku IS Dragotinu Haramiji, ln njegovim sodelavcem. V odposlanstvu, ki se mudi v naši deželi na tridnevnem uradnem obisku, so podpredsednik IS VjekosJav Prpič, član IS Ing. Ervin Nomveiller, tajnik sekretariata za informacije pri IS Mirko Bilič, funkcionar IS Franjo Raknlč in načelnik kabineta predsednika IS Miljeniko Paravič. Predsednik Haramija je v svojem odgovoru prav tako omenil vprašanje manjšin ta v tej zvezi dejal: «Na naši meji vladata mir In prijateljsko vzdušje ln naša skupna želja je, da se to sodelovanje še razširi ln poglobi. To je pomembno tudi zaradi etničnih skupnosti, ki živita na obeh straneh meje ta katerih položaj nam je enako pri srcu, kajti prepričani smo, da bosta skupnosti tudi v prihodnje predstavljali vez ta dejavnik dobrososedskih odnosov ter .prijateljstva med našimi narodi« Hrvatsko odposlanstvo se mud! v naši deželi na povabilo predsednika deželnega odbora Berzamtija, ter s tem vrača obisk, ki ga je deželno odposlanstvo napravilo pred letom dni v Zagrebu in drugih središčih Hrvatske. Odposlanstvo, ki ga spremlja več časnikarjev, je dopotovalo v Trst v nedeljo zvečer. Na mejnem prehodu pri Fernetičih sta hrvatske goste pozdravila deželni odbornik za delo, načrtovanje ta socialno skrbstvo. N. Stop-per ta načelnik Berzanti jev ega kabineta dr. S. Paparo. Odposlanstvo so spremljali jugoslovanski veleposlanik v Rimu Srdja Priča, generalni konzul SFRJ v Trstu tag. Boris Trampuž ter konzul Zlatko Vi. dns. Zgodaj popoldne je bilo v sejni dvorani deželnega odbora svečano srečanje med člani hrvatskega odposlanstva in najvišjimi predstavniki deželne vlade. Poleg predsednika deželnega odbora Berzantija so bili prisotni podpredsednik in odbornik za turizem Moro, odbornik za industrijo in trgovino Dulci, odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Giust, odbornik za javna dela Masutto, odbornik za delo Stopper, odbornik za promet Varisco, načelnik predsednikovega kabineta dr. Paparo in načelnik tržaškega tajništva italijanskega ministrstva za zunanje zadeve prof. Gerin, jugoslovanski veleposlanik v Rimu Priča generalni konzul v Trstu Trampul iiiimiHiiimmiiiiiiiiimmiiiiiiimiimiiiinimmiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiimiimHiiimimiiniiimtiuiiiiiiiiimi ZA NORMALIZACIJO MED MOSKVO IN TEL AVIVOM Tajni sovjetski odposlanec na razgovorih v Izraelu? Sovjetski časnikar «na zasebnem obisku» se je sestal s prvim svetnikom Golde Meir (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Jugoslavija in Kambodža prijateljsko in bratsko sodelujeta v uresničenju politike neuvrščenosti in nevtralnosti, pri čemer imata mnogo skupnega, je izjavil danes ob prihodu na uradni obisk v Jugoslavijo zunanji minister kraljeve vlade nacionalne e-notnosti Kambodže Šarim Chak. Poudaril je nadalje, da je srečen, da mu je dana priložnost obiskati Jugoslavijo in izročiti pozdrave in zahvalo vlade in kmerskega ljudstva predsedniku Titu, jugoslovanski vladi in narodom Jugoslavije za vse stransko podporo in razumevanje. Ministra Chaka so na letališču pozdravili državni tajnik Mirko Te-pavac in drugi visoki funkcionarji državnega tajnika. Tepavac in Chak sta popoldne pričela z izmenjavo misli o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih in pri tem po svetila posebno pozornost dejavnosti neuvrščenih po konferenci v Lusa-ki. Po razgovorih je Tepavac priredil večerjo v čast svojega gosta, katerega bo jutri predvidoma sprejel predsednik Tito. Med bivanje v Jugoslaviji bo minister Chak obiskal tudi Ljubljano, kjer se bo srečal z zastopniki družbeno politične ga življenja Slovenije. B. B. TEL AVIV, 28. — Možnost ponovne navezave diplomatskih odnosov med Izraelom ta Sovjetsko zvezo je še vedno v žarišču pozornosti predvsem v telavlvskih časnikarskih krogih. Ves izraelski tisk se danes ukvarja s tem vprašanjem ter objavlja vest o potovanju nekega sovjetskega tajnega odposlanca v Izraelu, kjer naj bi se sestal z visokimi vladnimi funkcionarji. Te vesti posredno potrjuje ena najbolj uglednih ta Informiranih ameriških revij, «Time», ki v zadnji številki napoveduje skorajšnji začetek razgovorov med predstavniki SL ta Izraela za zopetno uposta-vitjev stikov, ki so jih prekinili leta 1967. »Tajni odposlanec« Moskve naj bi po poročilih tiska ta radia bil sovjetski časnikar Viktor Louis, ki sa je mudil v Izraelu od 13. do 18. junija. Louis naj bi prišel v Tel Avlv pod pretvezo zdravljenja v neki mestni bolnišnici. Ravnatelj te botaišmioe pa Je bivši veleposlanik v Moskvi dr. Arie Haral, ki naj bi Louisu organiziral srečanja z Vladnimi predstavniki. Po pisanju listov je sovjetski časnikar zaprosil za sprejem pri Goldi Meir, vendar se je moral zadovoljiti z razgovorom s prvim svetnikom predsednice vlade Simho Dtaitzem, kateremu naj bi Izrazil željo Moskve, da normalizira odnose s Tel. Avl vam Zanimiva so tudi poročila Izraelske tiskovne agencije ITIM, po katerih je Louisa, ki je zapustil Izrael 18. junija, namenjen v Bukarešto, pospremil na letališče neki funkcionar Izraelskega zunanjega ministrstva. Časnikar je menda dospel v Izrael z diplomaskim vizumom, kar Je dokaj neobičajno glede na to, da med obema državama ni uradnih odnosov. Izraelska vlada medtem vztraja na stališču, da si sicer želi obnovitve odnosov s SZ, vendar da ni prišlo do nobenih razgovorov s sovjetskimi predstavniki o tem vprašanju. Tudi minister Eban Je dejal, da ničesar ne ve o dblsiku sovjetskega odposlanca v Izraelu. Sam Louis pa je lz Moskve potrdil, da je bil v Izraelu, vendar je dodal, da je bil obisk zgolj osebnega značaja ter da sl je prišel zdraviti revmatizem. Povedal je tudi, da je srečal nekaj starih prijateljev, ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, če so bili med »prijatelji« tudi funkcionarji izraelske vlade. Pojasnil je, da noče odgovoriti, da ne bi koga «spravil v zadrego«. Seveda ostane dejstvo, da Je nekoliko neobičajno, da bi sovjetski državljan iz čisto .sebnih razlogov obiskal neko državo, s katero njegova domovina nima diplomatskih stikov, še bolj neobičajno pa je, da bi si izbral prav Izrael za zdravljenje tako vsakdanje bolezni, kot je revmatizem. V vsej zadevi vzbuja precejšnje zanimanje nekoliko skrivnostna o-sebnost sovjetskega časnikarja, ki je zaposlen pri nekem zahodnem listu, saj je moskovski dopisnik londonskega dnevnika »Evemtag News». To mu omogoča redne stike z zahodnimi krogi, poleg tega pa naj bi bil kot doma tudi v krogih sovjetske vlade. Ime Viktorja Louisa povezujejo tudi z znano afero okrog prodaje rokopisa spominov Hruščova reviji «Life»: po vesteh, ki niso bile potrjene, naj bi prav Louis vodil pogajanja z ameriško revijo. ter konzul Vidas. Po pozdravnem nagovoru, v katerem sta predsednik Berzanti ta Dra-gutta Haramija poudarila pomen čedalje tesnejšega sodelovanja med Furlanijo - Julijsko krajino, avstrijsko Koroško, Slovenijo in Hrvatsko na političnem področju, tako da se na prostoru med Alpami in Jadranskim ‘ morjem polagoma ustvarja širše območje skupnega interesa in skupnih prizadevanj na vseh ravneh, sta odposlanstvi začeli s pogovori, ki so trajali dobri dve uri. Razprava je zajela več vprašanj, ld dopuščajo poglabljanje že obstoječih medsebojnih odnosov, in sicer zlasti trgovinsko menjavo in maloobmejni promet, sodelovanje na industrijskem področju in v turizmu, usklajevanje pristaniških delavnosti, promet in avto cestne zveze ter vprašanje kulturnega in znanstvenega sodelovanja. Po pogovorih so hrvatski gostje obiskali predsednika deželnega sveta prof. Ribezzija, generalnega vladnega komisarja dr. Cappellinija, tržaškega župana ing. Spaccinija in predsednika pokrajinske uprave dr. Zanettija. Župan Spaccini se je ob tej priliki spomnil srečanj, ki jih je imel s predsednikom Ha rami jo, ko je bil ta še predsednik reške občine, predsednik Zanetti pa je v svojem pozdravnem govoru naglasil, da celotno tukajšnje prebivalstvo želi nadaljevati po poti, ki vodi k miru in sodelovanju s sosednimi narodi. Sledilo je skupno kosilo v Seslja-nu, kjer sta predsednika Berzanti in Haramija imela uradna govora, v katerih sta poudarila zlasti novo ozračje, ki se je vzpostavilo med Italijo in Jugoslavijo najprej po Saragatovem obisku v Beogradu, nato pa še po obisku predsednika Tita v Italiji. Predsednik Haramija je v tej zvezi izrazil prepričanje, da se bodo v tem ozračju lahko rešila med Italijo in Jugoslavijo še tista vprašanja, ki so ostala doslej odprta, in s katerimi se pravkar ukvarjata obe vladi. Popoldne so si hrvatski gostje v spremstvu predsednika Berzantija ogledali tovarno »Grandi Motor!.* v Boljuncu, kjer so Jih sprejeli predsednik družbe Ing. Vignuazi, podpredsednik Di Stefano, predsednik ustanove za industrijsko cono Sacerdoti ln načelnik oddelka za nove gradnje iz Turina Ing. Pezztai. Sledil je skupen ogled tržaškega velesejma. Ob vhodu na razstavišče so pozdravili goste predsednik velesejma dr. Slocovlch, pod-predsednik dr Gambassini ta glavni tajnik dr. Chiarutttal. Po ogledu razstave, v okviru katere so se člani hrvatskega odposlanstva pomudili zlasti v jugoslovanskem paviljonu, je predsednik Haramija čestital prirediteljem k vidnemu uspehu velesejma. Hrvatske goste čaka tudi danes precej razgiban dan. Že zgodaj bodo odpotovali v Oglej, nato sl bodo ogledali mednarodno razstavo Tiepolovih del v vlil Manin v Fas-sarianu (Codrolpo). Po ogledu Li-gnana, bodo obiskali tamkajšnje «termae» ta tujski krožek. Obisk bo zasebne ln ne uradne narave. V sredo je na sporedu ogled tovarne Snia Viscosa v Torvisoosi ter povratek v Trst. Popoldne bo v prostorih deželnega odbora tiskovna konferenca, ob 17.30 pa se bodo predstavniki deželne vlade postavili od gostov na mejnem prehodu pri Fernetičih. RIM, 28. — Predsednik republ ke Saragat je danes sprejel setu torja Giovannija Leoneja. DANES na športni strani Presenečenje v VVimbledonu Nepričakovan izid v četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v VVimbledonu: Ameri-kanec Gorman je izločil nosilca skupine št. ena, Avstralca Roda Laverja. «Tour» brez novosti: Eddy Merckx zmaguje Belgijec Merckx je osvojil drugo etapo in je še bolj utrdil svoje vodstvo na skupni lestvici. Veterani Danes popoldne bo v Trstu prijateljsko nogometno srečanje med veterani zagrebškega Dinama in Triestine. V obeh ekipah bo Igralo več bivših državnih reprezentantov. Turnir v Trebčah V Trebčah sc bo danes o-poldne zaključil ženski odbojkarski turnir, katerega organizira domači Primorec v okviru praznika demokratičnega tiska. TRŽAŠKI DNEVNIK PO TRINAJSTIH DNEH INTENZIVNEGA DELA Danes se na Montebelu zaključi 23. tržaški mednarodni sejem VII. mednarodni dan kave - V Trstu tudi zaloga afriškega blaga? Izid natečaja o pohištvu ■ Obisk hrvatskega odposlanstva Po trinajstih dneh intenzivnega dela zaključuje tržaški velesejem svojo 23. mednarodno prireditev. Nocoj ob polnoči se bodo vrata na razstavišču zaprla za zadnjimi obiskovalci ki zastave številnih tujih držav, ki na njem sodelujejo, bodo prenehale plapolati. Zadnje obiskovalce razstave opozarjamo na to, da je danes dostop na sejem možen tudi v dopoldanskih urah, in sicer od 10. do 12. ure ter seveda zvečer od 17. ure dalje. Sinoči si je ogledalo razstavo hr-vatsko odposlanstvo, ki se mudi te dni v naši deželi, in ki ga vodi predsednik IS SR Hrvatske Dragu-tin Haramija. V soboto je bil na sejmu 7. mednarodni dan kave, ki ga je vodstvo velesejma organiziralo v sodelovanju s tržaškim združenjem indu-strijcev in trgovcev s karvo in trgovinsko zbornico, in sicer pod pokroviteljstvom evropskega združenja pražilcev kave (EUCA) in Italijanskega odbora za kavo. Ob tej priliki se je med strokovno razpravo o problemih kave izoblikovala misel. da bi tržaški sejem m pristojni organi Evropske gospodarske skupnosti poskušali postaviti v našem mestu stalno zalogo afriške kave, ki naj bi predstavljala nekakšno protiutež obstoječi zalogi brazilskega blaga. Prav s pomočjo te stalne zaloge, Je namreč Brazilija v zadnjih letih močno izpodrinila druge države pridelovalke na italijanskem trgu. Leta 1958 je Brazilija dobavljala I-taliji 24 od sto celotnega uvoza kave, lani pa se je njen delež povzpel na 70 od sto. Predstavnik odbora EGS dr. Ugo je na strokovnem srečanju naglasil ugodnosti, ki bi jih postavitev stalne zaloge afriške kave v Trstu lahko imela zlasti za dežele članice EAMA. Kamerunški konzul v Trstu dr. Hesse je prikazal razvoj dobav afriške kave tržaškemu trgu ter s statističnimi podatki dokazal, da se je v zadnjih letih povečal le uvoz blaga iz demokratičnega Konga in iz Slonokoščene obale, medtem ko se uvoz iz drugih dežel, tako zlasti iz Kameruna, ni povečal. Predsednik združenja EUCA dr. Bly je v tej zvezi naglasil, da bi moral Evropski sklad za razvoj finančno podpirati primemo propagando za uživanje kave v Italiji, kjer se močno čuti konkurenca drugih brezalkoholnih pijač. Predsednik Italijanskega odbora za kavo dr. Paschi je s svoje strani dodal, da se odbor stalno zavzema za to, da bi Italija povečala svo.je nabave surovega poživila iz dežel EAMA. Ob zaključku je dr. Hasse navedel vrsto razlogov, zaradi katerih bi stalna zaloga afriške kave v našem mestu lahko pomenila velik u-soeh za zainteresirane dežele pridelovalke. Predvsem je od tod razmeroma lahko prodirati v evropsko šesterico in v dežele Evropske cone za svobodno menjavo; iz Trsta je možno prodirati tudi v dežele vzhodnoevropskega tabora, in to zlasti na Poljsko, v Romunijo in na Madžarsko. Iz Trsta je možno razpečevati kavo tudi v evropske države, ki niso članice niti ene niti druge gospodarske skupnosti, odprta je pot na bližnji in srednji Vzhod m, končno, v Trstu deluje več priznanih razpečevalcev kave, na katere se tudi afriške dežele EAMA lahko popolnoma zanesejo. Glavno poročilo o pridelovanju in razpečevanju kave v svetovnem merilu je podal predsednik odbora evropskih združenj za kavo A. Gail-lo, ki je med drugim dejal, da je treba sedanji razkorak med pridelkom in potrošnjo kave prioisati zlasti prešibki potrošnji tega poživila v nekaterih razvitih državah. To velja zlasti za Italijo, je naglasil govornik, kjer znaša letna potrošnja na glavo le 2,95 kg, medtem ko dosega potrošnja v skandinavskih Umrl je Venček Krečič F vsv V soboto popoldne je v tržaški bol-nišnici po dolgi bolezni izdihnil bar-kovljanski rojak, zaveden Slovenec in antifašistični borec Venček Krečič. Vsi Barkovljani so ga poznali in cenili zaradi njegove dobrohotnosti in zavednosti, postal je skoraj del kraja, v katerem se je rodil in živel. Venček Krečič se ie rodil 6. sep tembra leta 1899 v skromni slovenski delavski družini. Že od mladih let se je začel ukvarjati s prosvetnim delovanjem. Bil je med glavnimi pobudniki in najbolj aktivnimi odborniki starega barkovljanskega prosvetnega društva, istočasno pa »e je vključil tudi v pevski zbor. Aktivno je sodeloval z mladinskimi političnimi skupinami, v okviru ka terih se je kot aktivni borec za na rodne in socialne pravice Slovencev ostro spoprijel z nastajajočim fašizmom. Svojo vdanost je plačal iz-redno drago. Ko je fašistična tolpa napadla barkovljansko Obrtnijsko društvo, je bil Venček Krečič med tistimi, ki so branili sedež društva. Fašisti so ga z železnimi palicami tako pretepli, da se je zgrudil nezavesten, kmalu potem pa so se tudi pojavili prvi znoki hudih poškodo, ki so ga v nekaj letih privedle do popolne slepote. Pokojni Venček je svojo bolest stoično prenašal. Nihče ga nikoli ni slišal, da bi se pritoževal. Svojo slepoto je omenjal le, ko je kdo našteval težave, ki so se pojavljale ob rešitvi enega ali drugega problema. in ko je odvračal: «Ko hi jaz imel eno samo oko, bi že videli, da je mogoče!* Ohromelost ga ni ovirala ne pri delu — poglobil se je v radiotehm-ko in začel popravljati radijske aparate — ne pri političnem delovanju. Med fašističnim zatiranjem in terorjem je vodil antifašistične skupine, pripravljal akcije in bil med tistimi, ki so kljub najhujšim oviram še naprej gojili slovensko besedo in pesem. VeUk je bil tudi nje-gov prispevek pri ustanovitvi Or v Barkovljah, kjer je ustvaril mrežo ilegalnih borcev, od Judovca do Stare gore, od Bajerdina do Kuncev, od Gešperetov do Cjakov. Marsikdo se ga še spominja, ko je ob osvoboditvi spregovoril prve besede v slovenščini, ko je s preprostimi besedami pred zbranimi Barkovljani pozdravil svobodo in zmago nad nacifašizmom. Leta 1945 je Venček Krečič vstopil v komunistično partijo. Začela se je tedaj nova doba z novimi za- Težko in skoraj nemogoče je v nekaj besedah obnoviti življenje človeka, ki se je razdajal v boju proti fašizmu, za priznanje pravic in rešitev problemov Slovencev, za kulturo in politiko. Včeraj so Barkovljani pospremili Venčka Krečiča na njegovi zadnji poti. Krsto, Id je bila pokrita z rdečo zastavo, so nosili domačini, sosedje in prijatelji. Pred odprtim grobom je občuteno spregovorila Jelka Gerbec, ki se je spomnila vseh njegovih zaslug. Za njo je kratko spregovoril v italijanščini še Franc Gombač, nakar je zbor «J. Gallus* zapel žalostinko. Marsikdo si je obrisal solzo, ko je domača zemlja zakrila krsto s truplom zaslužnega Barkovljana. n. k. deželah 12 kg, na Nizozemskem 9,16 kg in v ZDA 5,99 kg. Lanski svetovni pridelek za izvoz je znašal 51,5 milijona vreč (po 60 kg), letos pa bo še večji, medtem ko so cene v zadnjem času popustile za okoli 30 od sto. S pridelovanjem kave se v svetu ukvarja okoli 20 milijonov ljudi, za marsikatero deželo pa predstavlja kava največjo izvozno postavko. Glede potrošnje kave v Italiji, so strokovnjaki med razpravo poudarili zlasti dejstvo, da italijanska mladina uživa rajši dru ge brezalkoholne pijače, kar močno ovira prodor kave na tržišče Med zadnjimi strokovnimi srečanji na sejmu naj omenimo sesta nek glavnih ravnateljev narinske službe v EGS, ki so se ga udele žili član odbora pri EGS prof. A Spinelli ter ravnatelji carinarnic To masone (Italija), Oberkamf (Fran cija), Hutter (Zah. Nemčija), Dek ker (Nizozemska) in Cuypers (Bel gija). Na srečanju so se pogovar jali o problemih, ki zadevajo na daljnje usklajevanje carinske zako nodaje v okviru evropske skupnosti, zlasti po vstopu Velike Britanije. Žirija, ki je pregledala izdelke za 11. vsedržavni natečaj o pohištvu, je ugotovila, da noben izdelek ne zasluži prve nagrade. Drugo nagrado (500.000 lir) so prejele ex-aequo skupine arh. G. Grignani in G. Cos-macini iz Milana, grupa Metaforum Studio iz Firenc (v obeh primerih je šlo za racionalno izdelan stol) ter grupa A. Franchi in E. Agosto-ni iz Bologne (obešalnik); nagrado 200.000 lir pa so prejeli arh. W. Ronchi iz Milana (zložljive police), arh. A. Alberici iz Milana (fotelj) in arh. A. d’Auria iz Neaplja (stol). Državno nagrado za najbolje urejene izložbe «E. Padovan*, ki se letos prvič podeljuje v Trstu in sicer zaradi tega, ker je bil začetnik te sodobne obrti E. Padovan po rodu iz našega mesta, je prejel načelnik prodajnega centra milanske industrije Motta G. Albanese. Včeraj dopoldne so se na trgovinski zbornici srečali nekateri predstavniki tržaškega poslovnega sveta s člani gospodarskega odposlanstva iz Konga Brazzaville. Kakor znano, sta na tržaškem velesejmu letos prisotna oba Konga (Brazzaville in Kinšasa), ki sodelujeta pri) kolektivni razstavi 8 afriških dežel EAMA. ------------------ Včerajšnje nagrade na tržaškem velesejmu Sinoči »o na tržaškem velesejmu izžrebali sledeče nagrade: konfekcije likerjev Baoker - Glavarina Valussrt, Ul. Oliva 15; zapestna ura MU 15 - Santa Lugll, Stara Istrska cesta 15; električni aparat za masiranje las - Umberto Borbo, An-drorva Acquilela 1, Tržič; dive škatli Dimna - Nelia Baccht, Pesek 52; 15 zavitkov praška Onda viva - Vit. torio Dl Oostanttal, Ul. Clmanoea 4. Stavka v Delavskih zadrugah Kot napovedano, se je včeraj nadaljevala stavka uslužbencev Delavskih zadrug, zaradi česar so bile zaprte vse trgovine. Stavka bo trajala tudi jutri. Vzrok stavke je napovedana deklasifikarija upraviteljev in vodij trgovin. Včeraj so tudi v Trstu, kot po vsej državi, stavkali tudi lastniki trafik, ki zahtevajo večje odstotke od prodaje cigaret, tobaka in drugih artiklov državnega monopola. Zato ni bilo moč nikjer kupiti tobaka in cigaret, saj jih niso prodajali, v znak solidarnosti, tudi lastniki 'avnih lokalov, ki imajo zadevno licenco. Danes praznuje v Vižovljah št. 8 svoj imendan mali PAVEL ANTONIČ Obilo sreče in zadovoljstva mu želita nono in nema. V Grabrovcu št. 5 ima god PAVEL FURLAN Iskreno mu čestitajo z najlepšimi željami hčerka Marica in zet Rudi z družino. Včeraj sta se poročila MOJCA ŠIŠKOVIČ in P1ETRO PANIZON Nov oporočencema želijo profesorji, odbor in orkester Glasbene matice obilo sreče in zadovoljstva v novem življenju. čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Razna obvestila PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA USTANOVITEV AMATERSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU obvešča vse gledališke amaterje in ljubitelje gledališke umetnosti, da bo u-stanovni občni zbor gledališča v petek, 2. julija 1971 ob 21. uri na sedežu prosvetnega društva »Ivan Cankar*, Ul. Montecchi 6 — IV. nadstr. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše, da se prične kolonija v Nabrežini v petek, 2. julija. Dečki naj bodo ob 16. uri popoldne na sedežu društva v Ul. Machiavelli 22 od koder bo odhod. Prosvetno društvo Kraški dom Repentabor vabi na sestanek, ki bo v četrtek, l.VII.t.l. ob 21. url v dvorani občinske kopalnice v Rep-mu. Razpravljalo se bo o pripravah za postavitev kioskov za prodajo vina in pršuta ob priliki praznika terana ta pršuta, ki bo 10. in ll.VII. t. 1. Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva. Italijansko - ameriško združenje AIA, bo organiziralo tečaje angleščine, ki se bodo začeli 1. julija. Lekcije bodo štirikrat tedensko v večernih urah in sicer ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih. Konverzacije bodo ob ponedeljkih in sredah od 19. do 20. ure. Vpisovanje je v tajništvu AIA v Ulici Roma 15 od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. ...............................111111111111111111111111111111111.. Dane«, torek, 2». junija PETER in PAVEL Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 12.05 in zatone ob 0.00. Jutri, sreda, 30. junija EMILIJA, MILICA Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 27, najnižja 19,4, ob 19. uri 25 stopinj; zračni tlak 1011,7 rahlo pada, veter 6 km na uro vzhodnik, vlaga 52-odstofcna, nebo jasno, morje skoraj mirno, tempe-rtura morja 24 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26., 27. in 28. junija 1971 se je v Trstu rodilo 28 otrok, umrlo je 25 oseu. UMRLI SO; 81-letna Elisabetta Kerviscner vd. Soinar, 72-ietm Giuseppe Murn, 88-ietm Silvio Pravi-sam, Vs-ieuia lmoerta Uaiiigaris por. Liberi, Vd-letm hrinennao Mel-loru, 4a-ietna Anna Tulliani por. Penizer, 7/ietna Anna Acatigna por. Gnisci, be-ietna Anna Maria uopac por. Berce, 68-letna Maria Kfczzin, 84-letna Aurelia Roberti, ttt lelna Antonia Urlini vd. Vascon, 93-ietna Zaira Bembo vd. Godigna-ru, 77-letna Eglie Simoncini, 73-let-ni Michele Zaza, 71-letna Santa Cre-vatin vd. braico, 68-letni Giuseppe 'iioerio, 31-ietni Ludano Regis, 71-letni Guido Miiller, 84-letna Maria Marž vd. Furlanich, 63-letni Bruno Carli, 52 letna Libera Davanzo par. Mauro, 73-letni Pietro Abatematteo, 73-letni Eugenio Novara, 71-letni Venčeslav Krečič, 81-letni Guido Benella. OKLICI: Claudio Carli in Anne marie Beister, trgovski pomočnik P. d. Ivan Grbec — Skedenj vabi na Prvi nastop gojencev društvene glasbene šole ki bo v sredo, dne 30. VI. ob 21. uri. Vstop prost I KJP »PEDOCADA* 3. JULIJA v nabrež Inskem portlču (Oanovela de Zoppoll) PIKNIK na 18. JULIJA Rakeku. Ljudska prosveta Prva odborova seja SPZ bo v četrtek, 1. julija ob 21. uri na sedežu zveze v Ul. Geppa 9. SPDT organizira 10. in 11. julija eno in pol dnevni avtobusni izlet v San Martino dl Castrozza, od koder Je možno z raznimi sedežnicami in žlčnloami se vzpeti na nad 2000 m ta uživati krasen razgled na Ctmon della Pala in Pale dl San Martino itd. Za planince bo poskrbljeno prenočišče v Rtfuglo Fedrot-tl in vzpon na Col dl Rosetta 2.742 metrov. Mali oglasi FROFUMERIJA v centru Išče vajenko. Telefonirati na št. 37 2 39. Včeraj-danes Franco Vatta in delavka Lidia Ceglar, telefonski uslužbenec Giuseppe Toscano in telefonska uslužbenka Giovanna Rizza, uradnik Roberto Pison in kartotehnik Rita Zu-gna, mehanični izvedenec Claudio Raggi in gospodinja Paola Samsa, delavec Giorgio Porcorato in uradnica Caterina Casali, učitelj Vin-cenzo Di Nicolč in uradnica Alberta Contino, gradbeni izvedenec Dragotin Danieli in učiteljica Mai-da Cemeka, uradnik Adriano Del-l'Agnolo in univ. študentka Anna-maria Modolo, mehanik Silvio Doz in prodajalka Gigliola Monaro, u-radnik Socrate Bocus in univ. štu- ____„ dentka Gilda Brovedani, trg. pot- htevami novimi nalogami in novimi1 njk Gio Batta Malenza in univ. oblikami boja za narodne in social asistentka dr. Barbara Mennea, mina pravice na razdejanju neizprosne zar Roberto Gagliai in delavka Pao-voine in fašističnega pustošenja.! lina Battistella, uradnik Dario De Krečič ie bil sredi tega boja odlo | Panfilis in prodajalka Liliana Can-čen in dosleden a tudi v najtežjih ciani, cevinar Sergio Rebelli in pro- trenutkih za tržaško napredno gi-banie »vest svojemu prepričanju in svojemu narodu. dajalka Filomena Del Vecchio. strojni častnik Marco Namer in proda jalka Adriana Poropat, trg. potnik Walter Olivo m uradnica Rita Co-mel, delavec Luigi Perini in frizerka Rosanna Apollonio, gostilničar Cosimo Vitale in gospodinja Antonia Napolitano, pomorščak Giovarini Grassi in uradnica Anna Maria Bussani, trgovec Mario Usco in gospodinja Erminia Leskovec, trg. potnik Giuseppe Crisma in uradnica Elisabetta Santin, mehanik Giovanni Arzon in šivilja Elda Sossi, Riccar-do Crevatin in gospodinja Antonia Poropat, mehanik Dario Svetlic in prodajalka Neva Žerjal, karoserist Guglielmo Jurincicn in prodajalka Vidojka Brajnik, sodni paznik Giovanni Lusso in gospodinja Amelia Cappai, zavarovalec Franco Pietro Bassani in študentka Nidia Rizzardi uradnik Giorgio Vaselli in uradnica Lilia Dovis, šofer Angelo Spena in bolničarka Marcella Antonello, karabinjer Sabatino Tiravia in šivilja Rosetta Russo, delavec Albino Sul-li in uradnica Maria Angela Noviel-lo, skladiščnik Roberto Zanier in prodajalka Nadia Gioia Roganovich, agent javne varnosti Cosimo Scip-pa in gospodinja Vincenza Cellama-re, trgovec Silvio Ghirardi in uradnica Dolores Vasari, trgovski pomočnik Boris Novak in prodajalka Anna Maria Di Donato, delavec Luigi Triani in prodajalka Maura Lucas, uradnik Roberto Sustersich in delavka Marina Dicandia, industrijski izvedenec Fabio Balbo in učiteljica Donatella de Barba, profesor Franko Drasič in univ. študentka Zoja Tenze, študent Gianni Busechian in prodajalka Nadja Bidovec, agent javne varnosti Ezio Lalovich in delavka Antonia Fa-bris, strojni kapitan Mauro Gorian in uradnica Gisella Donnarumma, industrijski izvedenec Gianfranco Simoni in vzgojiteljica Desolina Biz-zocoli, tag. pomočnik Boris Bassa-nese in gospodinja Maria Rosa Lan-di, pomorščak Giorgio Pesarino in prodajalka Luciana Bemobich, u-radnik dr. Claudio Conti in uradnica Ester Sciacca, delavec Giorgio Damiani in prodajalka Giannina Vi dulich, uradnik dr. Luciano Golinelli in gospodinja Silva Collavo, uradnik Ferdinando Vallisneri in uradnica Elenita Paulica, železničar Aldo Marzari in delavka Fiorella Forza, trg. pomočnik Giordano Gregori in natakarica Emilia Bianchetti, pek Riccardo Gregorio in uradnica Nadia Semeja, finančnik Danilo Lombardi in gospodinia Vittoria Žagar, -Mavec Vito De Tullio in gospodinja Rosa Autiero, uradnik Mario Pugliese in uradnica Omella Zar- dan, uradnik Rogelio Zovatt© in študentka Elisabetta Petronio, študent Mario Moratto in uradnica Lui-sella Aschieri, uradnik Sergio Gia-comini in univ. študentka Arina Pa-scolutti, mizar Gaetano Vatta in gospodinja Anna Vatta, agent javne varnosti Gilberto Masullo in bolničarka Marta Boiardi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEscuiapio, Ul. Roma 15, INAM, Al Cammello, Drev. XX. septembra št. 4, Alla Maddalerta, Ul. Istria 35, Chiari-Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLU2BA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busollni, Ul. P. RevolteUa 41, Pizzul-Ctgnola, Korzo Italija 14, Prendlni, Ul. T. Vecellio 24, Serrar vallo, Trg Cavana 1 LOTERIJA BARI 39 85 71 40 68 CAGLIARI 71 9 18 73 66 FIRENCE 37 68 50 29 32 GENOVA 7 90 34 17 22 MILAN 62 13 44 I 52 NEAPELJ 82 18 71 31 87 PALERMO 73 90 13 57 21 RIM 28 15 54 79 40 TURIN 24 48 23 51 87 BENETKE 13 79 69 50 23 ENALOTTO X 2 X 1 2 2 2 1 1 1 1 1 Kvote: 12 točk - 13.635.000; 11 točk — 403.600; 10 točk 30.100 Ur. ZDRAVNIK DR. GRUDEN JUST bo odsoten od 1.7. do 31.7.71. Nadomestil ga bo DR. PILATO LIVIO, ki bo sprejemal kakor sledi: v Nabrežini v ponedeljek, torek, četrtek ta petek od 14.30 do 15.30; za občino Zgonik v občinski ambulanti v Zgoniku — v ponedeljek In četrtek ob 16. uri; za Občino Repentabor — v torek in petek ob 16. uri. O S M I C A Josip Lavriha, Dolina 233, toči belo in črno vino. Vabljeni vsi prijatelji žlahtne kapljice. KINO «|RIS» PROSEK predvaja danes ob 16. uri barvni avanturistični film: ANGELI DELLA VIOLENZA (HeUVAngels 70) Igrajo: Tom S tem, Conny Von Dyke in Steve Sandor KINO NA OPČINAH predvaja danes ob 16. url barvni film: IL SEGRETO DI SANTA VITTORIA Igrajo: Antony Quinn, Anna Magnati! tol Renato Rascel Gledališča VERDI Jutri ob 21. uri bo na Gradu otvoritvena predstava poletne gledališke sezone z uprizoritvijo Shakespearove drame «Dvanajsta noč» pod pokroviteljstvom Teatra Stabi-le in avtonomne letoviščamske ta turistične sezone. V glavnih vlogah bodo nastopili Mario Soaocia, Ile-ama Ghione, Leda Negroni, Umberto D’Orsl, Massimo Foschl in Roberto Heriiirtzka. Režija Orazio Costa Glovamgigli, originalna glasba Alfrede Stramo, scena in kostumi Eugenio GugMeiminetti. V Trstu bosta samo dve ponovitvi tol sicer v četrtek na gradu in v petek v gledališču Rossetti. Ce bo vreme neugodno bodo vse predstave v Rossettiju. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372 ■ 38547). MIRAMARSKI PARK Predstave «Lučl in zvoki)>. Danes v torek tedenski počitek. Nazionale 15.30 «Par pochi dollari ancora», Giuliano Gamma. Fenice 16.00 «2000, la fine del man-do». Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 15.30 «Non drammatizziamo«, b solo questione di coma», Jean Pierre Leaut, Claude Jade. Tech-nioolor. Grattacielo 16.00 «Le lsole dell’a-more», Technlcolor. Excdsior 15.00 «L’altra faccda del- Darovi in prispevki l’amare», Richard Chamberlain, I Gerdol Danilo 6.000 lir Glenda Jackson. Technlcolor. Ritz 15.30 «La calata del barbari«, S. Koščina, O. Welles, L. Har-■wey. Alabarda 15.00 «Non stuzzicate 1 cow boy che dormano«, James Stevvart, Henry Fonda, ShMey Jones, Technlcolor. FUodrammatico 15.00 «Per qualche merendina ln plu«, Stan Laurel, Oliver Hardy. Cmobeli film. Aurora 15.30 «La grande fuga«, Steve McQueen. Impero 15.30 «La domna tavisibile«, Giovanna Ralli. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «OaTter», Michael Catne. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capltol 15.30 «11 confonmlstavt, J. L. Trintignant. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 15.00 «La vendetta di Tarzan«, Roy Ely, Wood Strade. Technlcolor. Vittorio Veneto 15.30 «Pupe calde e mafla nera». Prepovedano mladini pod 14, letom. Ideale 14.30 «Un uomo chiamato Charro«, Elvis Presley tol Ima Balin. Astra 15.30 «Boatnlk’s», R. Povvers, technlcolor. Walt Disneyev fitai. Abbazia 15.00 «La cltotk viotenta«, Charles Bromson, T. Savalas. Prepovedano mladini pod 14. letom. TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE ZAKLJUČEK VPISOVANJA Slovenski dijaški dom v Trstu opozarja, da te zaključi vpisovanje v tečaj za popravne izpite za vte razrede slovenskih srednjih iol v sredo 30. junija. Starše obveščamo, da je vpisovanje samo še danes v torek, 29. junija od 10. do 12. ure in jutri v sredo, 30. junija od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure v ravnateljstvu na Čampo S. Luigi 11, oziroma v Ul. Ginnastica 72. ZVEZA PARTIZANOV AN Pl OPČINE priredi v nedeljo, 4. julija 1971 v prosvetnem domu na Opčinah VI. PARTIZANSKI TABOR Spored: ob 10. url otvoritev razstave knjig, tiska ta slik 1z NOB; ob 18. uri pozdravni govori, nastop pevskih zborov, recitacije partizanskih pesmi (dramska skupina SPD Tabor), koncert godbe iz Brega. Po 20. uri prosta zabava s plesom. Igral bo ansambel IJt.4 Trst DRUŽBA DRŽAVNEGA OBSEGA išče za stalno zaposlitev v Trstu DIPLOMIRANO OSEBO s temeljito glasbeno izobrazbo. Prosilci morajo Izpolnjevati naslednje pogoje: — ne smejo biti rojeni pred 1.1.1941; — imeti morajo diplomo o opravljeni višji srednji šoli ali o opravljeni višji stopnji konservatorija ali glasbenega zavoda s priznanjem javnosti; — morajo odlično znati slovenski jezik; — morajo biti italijanski državljani; — za moške kandidate: da so odslužili vojaščino ali so je oproščeni. Interesenti naj pošljejo curriculum vltae, v katerem na) tudi podrobno navedejo, da ustrezajo vsem zgoraj navedenim pogojem, na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. DANES SE ZAKLJUČI 23. VELESEJEM IZKORISTITE ZA OBISK RAZSTAVE POHIŠTVA V ULICI SETTEFONTANE 58, 62, 64 ODPRTE DANES OD 8. DO 13. URE 7TOIAI Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja «France Prešeren* v Trstu sporoča, da se vrši vpisova. nje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije ta klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 24. julija 1971. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1971. Ravnateljstvo državne srednje šole «Ivan Cankar* in državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da se je začelo vpisovanje za novo šolsko leto 1971-72. Vpisovanje bo od 30. junija do 24. .julija; za tiste, ki imajo popravne izpite, pa takoj po opravljenih izpitih. • V petek, 2. julija ob 20.30 bo v Ljudskem domu v Ul. Capltollna 3 za krožek «Pinko Tomažič« predavanje o temi: Obramba narave in okolja: nova naloga delovnega ljudstva. Govoril bo dr. Stojan Sancin. Sledila bo diskusija. Vljudno vabljeni ! V počastitev spomina pokojne Celestine Grilanc darujeta družini Gruden-Peric 5.000 lir, Antek Terčon 3.000 lir za SPT «Igo Gruden« ta ŠD «Sokol». Lojzka Vrana daruje 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Marije Sto-pair vd. Kavčič daruje Ančka Luko-tova 2.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici. V počastitev spomina pok. Venčka Krečiča daruje družina Pertot-Janikovič 5.000 lir za pevski zbor «Jacobus Gallus«. Namesto cvetja na grob pok. Marije Stopar vd. Kavčič daruje Zdenka iz pekarne 2.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici. Namesto cvetja na grob pok. Marije Stopar vd. Kavčič daruje Pepka Koži-nova 2.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici. V počastitev spomina pok. Valerija Bizjaka darujejo prijatelji iz Gropade 3.500 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob drage Elizabete Kapun daruje nečakinja za spomenik padlim na Proseku 15.000 lir. V počastitev spomina pok. kap. Maksa štrajnška daruje sestra Marija 2.000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici. Ob 8. obletnici smrti drage Pavle Pečenik darujeta sestri Mila ln Marija 2.000 lir za ŠD Breg in 2.000 lir za PD Prešeren. Namesto cvetja na grob pok. tovarišu Venčku Krečiču darujejo družine Pertot Elo, Pertot Mit© in za prosvetno društvo Marij Matjašič v Barkovljah. V počastitev spomina pok. Venčka Krečiča darujejo družine Krošelj, Puntar in Battistella 3.000 lir za Dijaško matico. Ob tretji obletnici smrti sina Viktorja daruje Celestina Mokole iz Prečnika št. 18 3.000 lir za šolo-spomenik v Cerknem. V počastitev spomina pok. Venčka Krečiča daruje družina Štoka 3.000 lir za pevski zbor Jacobus Gallus, v isti namen daruje druži- Jpevskem^ zOorn, vsem vaščanom na Milič 2.000 lir. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našo Emo Blažina vd. Gabrielli Srčna zahvala vsem darovalcem cvetja. DRU2INE: TAUSANI, ZOLLIA in GABRIELLI Sesttjan, 29. junija 1971 ZAHVALA ISkrana zahvala vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi dobrega in nepozabnega brata Josipa Sulčiča Posebno zahvalo č. g. župniku, Namesto cvetja na grob pok. bratranca Venčka Krečiča darujejo za pevski zbor Jakobus Gallus Nini in Olga Pertot 5.000 in Mara Luxa 5.000. prijateljem, znancem ta darovalcem cvetja. Sestra SLAVICA in svak Edi I. T. F, Ul. Zonta 3, tel. 38006 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 63. letu starosti za vedno zapustil naš dragi BRUNO KRALJ Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 29. tm., oh 18. uri lz hiše žalosti v Bazovici 31 na domače pokopališče. žalujoča žena Marija, sinova dr. Leon z družino in Marijan, sestri Dora in Marija ter drugo sorodstvo Bazovica * Trebče, 29. junija 1971 ZAHVALA Vsem, ki so spremili našega dragega VENČKA KREČIČA na njegovi zadnji poti se najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala tržaški sekciji KPI, pevcem za žalostlnke, darovaloem cvetja ta vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin. Žalujoči družini Gembrlni in Frezza Trst, 29. Junija 1971 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali ob nenadni izgubi naše predrage CELESTINE GRILANC roj. GRUDEN Posebna zahvala dr. Stepančiču, prof. štruklju, č.g. župniku, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so Jo spremili k večnemu počitku. DRUŽINE: GRILANC, PAHOR in BERTOCCHI Nabrežina, 29. junija 1971 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili na zadnji poti nar dragega očeta GABRIJELA TURKA Enaka zahvala daroval oem cvetja in vsem, katerim se ne moremo osebno zahvaliti. OTROCI: NADJA, BOGDAN in BORIS Trst, 29. junija 1971 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali Oto Izgubi naše predrage mame ln none EMILIJE ŽERJAL vd. CAHARIJA Posebna zahvala g. župniku, sorodnikom, sosedom, darovalcem cvetja ter tistim, ki so Jo spremili na zadnji pod. DRUŽINE: CAHARIJA, ŽERJAL in BAGOZZI Nabrežina, 29. Junija 1971 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki Izgubi naše drage MARIJE MILIČ por. GRILANC se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku Iz Zgonika, dr. G. Grudnu, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so Jo spremili na zadnji poti. Mož ALOJZ tudi v Imenu vseh sorodnikov Trst, 29. junija 1971 V NEDELJO PONOČI V MIRAMARSKEM DREVOREDU Pri trčenju v obcestni cementni drog dve osebi mrtvi, ena pa hudo ranjena Zaradi silovitega treska se je drog zaril pol metra globoko v prednji del vozila V pretresljivi prometni nesreči, ki k je predsinočnjim pripetila v Mi-lamarskem drevoredu, sta izgubila življenje dve osebi, eno pa so hudo ranjeno odpeljali v glavno bolnišnico. Bilo je pozno ponoči, ko je šofer komaj kupljenega avta (TS 134082) »fiat 124 šport*, 50-letni trgovec Giordano Brandolin iz Ul. Ghirlan-daio 18 vozil iz Barkovelj proti Trstu, sopotnika pa sta mu bila 45 letni mehanik Pietro Diviach iz Ul. Manzoni 8, ki je sedel ob šoferju, ter Brandolinijeva žena, 51-letna Gabriella Diviach por. Brandolin. Do nesreče je prišlo bliskovito. Brandolina je, morda zaradi prenagle vožnje, morda zaradi drugih, še neznanih okoliščin, na ovinku po železniškem nadvozu, točneje pri ovinku bivšega lokala »Piccolo Monde*, tako zaneslo, da se je z vso silo strahovito čelno zaletel ob obcestni cementni drog električne razsvetljave. Udarec je bil tako silovit da se je motor avtomobila pomaknil za pol metra nezaj. Diviach je bil zaradi zloma lobanjskega dna pri priči mrtev, medtem ko je Brandolinijeva izdihnila med prevozom v glavno bolnišnico. Edini, ki je ušel smrti, je bil šofer vozila, Brandolin, ki se je ob slutiji strahotnegatrčenja nagonsko močno oprijel volana. Na cestišču preiskovalci niso našli nobenih sledov zaviranja, pač pa je močan tresk izrul vse naokrog cementnega droga del pločnika, kar daje še bolj misliti na to, kako strahovito je moralo biti trčenje. Na kraju hude nesreče so kmalu prihiteli agenti cestne policije, gasilci ter osebje Rdečega križa. Policisti so se morali pošteno truditi, da so spet vzpostavili promet, saj je medtem nastala približno kilometer dolga kolona vozil. O tragični nesreči so nemudoma obvestili tudi dežurnega namestnika državnega pravdnika dr. Brencija. Zborovanje zveznega odbora za ctnično-jezikovne skupnosti Mednarodno združenje za zaščito ogroženih jezikov in kultur oziroma Zvezni odbor za etnično-jezikovne skupnosti ter za deželni kulturo v Italiji bo imel nedeljo 11. julija 1971 v Tarčentu poletno zborovanje s sledečim dnevnim redom: letnega dijaka Grazianda Comellija iz Ul. Lazzaretto vecchio 22, ki se bo zaradi odrgnin po prsih moral zdraviti približno 8 dni. Fanta je malo prej med prečkanje ulice pri vogalu Miramarske-ga drevoreda z Ul. degli Stella povozil avtomobil z angleško registracijo. 1. Poročilo tajnika o opravljenem delu v zvezi s statuti dežel z navadnim statutom; 2. Položaj furlanščine v šoli in toponomastiki; 3. Izmenjava podatkov o stanju posameznih jezikovnih skupnosti in koordinacija pobud za izvajanje obstoječih predpisov v korist jezikovnih skupnosti (Ustave in deželnih statutov); 4. Utrditev AIDLCM; 5. Popis prebivalstva; 6. Razno (Ustanovitev drugoježič-nih sekcij v vsedržavnem sindikatu pisateljev). Zbor bo dan prej ob 16.30 v hotelu Albergo Centrale, via Garibaldi, 33017 Tarcento / Tarcint (tel. 0432-79150). V kolikor se bo že takrat zbralo dovolj udeležencev, bo začetek zasedanja že v soboto. Angleški šofer povozil fanta Včeraj ob 11.45 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 16- iiiLuimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiimiimiiniiiiiiiiiiiii NA POMORSKI POSTAJI V TRSTU Vrsta dragocenih zbirk na razstavi «Numphila 71» Razstave se je udeležilo 130 zbirateljev iz Jugoslavije, Italije, Avstrije in Madžarske POLEMIKA 0 INDUSTRIJSKI CONI «Volk kliče na pomoč proti nedolžnemu jagnjetu» Odločen govor svetovalca odv. Sanzina v goričkem občinskem svetu - Temu vprašanju bodo posvetili posebno sojo občinskega sveta ■ Predsednik industrijcev Caselgrandi odgovarja SDZ Podeljene literarne nagrade Trsta Minister za dežele senator Euge-nio Gatto je včeraj prisostvoval na gradu Sv. Justa podelitvi nagrad zmagovalcem literarnega natečaja za nagrado Trsta. To nagrado so ustanovili prijatelji kulturnega in šolskega obzornika. Letošnji nagrajenci so: Umberto Bosco, Manlio Cec-covini, Salvatore Comes, ltalo De Feo, Alessandro Parronchi, Michele Prisco, Sergio Quinzio, Carlo Diano, Nello Saito in Maria Luisa Spa-ziani. Ljubitelji filatelije in numizmatike iz štirih držav — Jugoslavije, Italije, Avstrije in Madžarske — so si letos izbrali Trst za sedež zanimivega srečanja, ki je že peto po vrsti in je tako še bolj utrdilo sorazmerno kratko, a zato tembolj bogato sodelovanje med zbiratelji iz Ljubljane, Gradca, Nagykanizce, Szombatelyja, Zagreba in Trsta. Otvoritev te mednarodne razstave »Numphila 71», ki se je je letos udeležilo 130 razstavljavcev iz omenjenih držav, je bila v soboto zjutraj ob 10. uri na pomorski postaji. Poleg delegacij iz mest, ki so se udeležila razstave, ter številnih predstavnikov tržaških oblasti, je bil na razstavi prisoten tudi podtajnik za zunanjo trgovino posl. Corrado Belci, ki je imel otvoritveni govor. Pozdravil je to hvale vredno pobudo, ki je dokaz stvarnega utrjevanja prijateljstva med nastopajočimi mesti. Za to priložnost je kipar Giovanni Man- S SOBOTNE SEJE DEŽELNE K0NZULTE ZA IZSEUENSTV0 Večkrat je pri izseljevanju odločilen politični faktor Predstavniki izseljenskih organizacij so zahtevali, naj raziskava zajame tudi tujino V soboto zjutraj je bila v Trstu trebni, da bi se za glasovanje vr-deželna konzulta za izseljenstvo. Kakor smo že napovedali, sta bili na sobotnem dnevnem redu dve zanimivi točki: sprejetje s strani deželnega odbora nekaterih predlogov predstavnikov izseljenskih društev in statistika o izseljevanju iz Furlanije — Julijske krajine ter o zaposlitvi in brezposelnosti. O statistiki bi bil moral poročati deželni izvedenec, raziskava pa še ni končana, zaradi česar so se navzoči zapletli v dolgo diskusijo, kakšna naj bi bila raziskava in kaj vse naj bi zajemala. Na izjavo predsednika Stopper-ja, da raziskava, ki jo sedaj vodijo deželni izvedenci in ki naj bi posredovala čim točnejše podatke o izseljevanju iz naše dežele, nima nobene politične veljave, je poudaril predstavnik napredne izseljenske organizacije ALEF Leonardo Zanier. Ni namreč mogoče govoriti o izseljevanju, ne da bi upoštevali političnih faktorjev, ki so večkrat pri tem odločilni, kakor se dogaja v nekaterih predelih videmske pokrajine, kjer živijo etnične manjšine. V zvezi z istim problemom je imel daljši poseg tudi predstavnik Društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije Dino del Medico, ki je opozoril, da Beneška Slovenija ni samo Nadiška dolina, kakor menijo nekateri, ki ne poznajo področja, ne problema, Beneška Slovenija so vse tiste doline, v katerih živijo Slovenci. Dalje se je ustavil ob vlogi, ki jo imajo politični faktorji pri izseljevanju in razširil misel Zaniera. Vztrajal je, da bi morala biti ena seja konzul-te v celoti posvečena problemom Beneške Slovenije in zdi se, da je predsednik Stopper skoraj pristal na to, čeprav ni bil predlog formalno sprejet. Vedno v zvezi z raziskavo je drugi predstavnik or ganizacije ALEF Copetti poudaril, da mora biti raziskava absolutno razširjena tudi na tujino, kjer živijo in delajo Furlani. Samo na ta način, ob upoštevanju pogojev v katerih izseljenci živijo, in ,.ob točnem pregledu krajev, kjer so zaposleni, bo slika zares točna in popolna. Dalje je bil govor o plačah in mezdah delavcev v tujini ter o razmerah, ki jih je treba ustvariti v deželi, da bi bil možen povratek čim večjega števila izseljencev. Navzoči so se dotaknili tudi deželnih volitev, ki bodo prihodnje leto in ukrepov, ki so po- nilo domov čim več izseljencev Prihodnja seja deželne kozulte bo po počitnicah, točneje 25. septembra. cini izdelal posebno medaljo, ki nosi na eni strani odtis tržaškega žiga iz XIV. stoletja, na drugi strani pa geslo »Numphila 71» ter grbe vseh šestih nastopajočih mest. Številni obiskovalci razstave so imeli priložnost občudovati izredno zanimive in dragocene zbirke znamk, starih kovancev, tiskovin, medalj itd. Že na začetku se je razvila tudi živahna trgovina. Ljubitelji so imeli priložnost nabaviti, prodati ali izmenjati primerke, ki so jih zanimali. Okrog 11. ure so vse delegacije sprejeli na županstvu, kjer so jim izročili kopijo starega tržaškega žiga. V okviru razstave, ki se zaključi danes, so priredili še vrsto zanimivih pobud, Na pomorski postaji delujeta dva poštna urada s posebnimi spominskimi žigi. Poleg tega so priredili tudi križarjenje po tržaškem zalivu z motorno ladjo «Dioneo», na kateri deluje priložnosten poštni urad. Razstavo bo ocenjevala posebna mednarodna žirija, ki bo najboljše zbiratelje nagradila. Nagrajevanje bo danes ob 17.30 v muzeju Revoltella ob prisotnosti župana. Med delovnim kosilom, ki ga je Avtonomna letoviščarska ustanova priredila na čast udeležencem razstave, je kap. Italo Vascotto izročil v imenu predsednika organizacijskega odbora odv. Berceta poseben pokal ministrskega predsednika Colomba dr. Luigiju Raybau-diju. Massiliji, predsedniku mednarodne žirije, za njegove zasluge pri osjanizaciji razstave. Ob tej priložnosti so se gostiteljem zahvalili tudi predstavniki vseh prisotnih delegacij, ki so posebno poudarili potrebo po še tesnejšem sodelovanju med sosednjimi narodi. NAJ VEČJA EVROPSKA PREDSTAVA LIANA-NANDORINALDO Ženske ln krokodili v boju v v središču treh aren velikem panoramskem bazenu OD JUTRI DVE PREDSTAVI: OB 17. IN OB 21.45 Rezervacije ln prodaja vstopnic pri blagajni cirkusa (od 10. do 23.) tel. 815-359 Predprodaja v Centralni blagajni UTAT Pasaža Prottl — tel. 36- 372 In 38-547 OBIŠČITE NAJ VEČJI ŽIVALSKI VRT V EVROPI njal, da je treba stvari posvetiti posebno sejo pokrajinskega sveta. Omenimo v zvezi s tem vprašanjem še pismo, ki ga je predsednik goriške zveze industrijcev Caselgrandi poslal tajniku SDZ prof. Bratini. V njem ponavlja Caselgrandi svoje trditve izražene na občnem zboru zveze industrijcev. To kar je on ob tej priliki dejal, je rečeno v pismu, je že več časa znano v goriških javnih krogih. Po njegovem mnenju se Sovodenjci in Štan-drežci ne ukvarjajo več s kmetijstvom in zaradi tega je prav da se ta zemljišča razlastijo. Caselgrandi trdi še, da so pri Krminu plačali zemljišča po nizki cen® in pravi, da so zemljišča pri Krminu boljša kot ona med štandrežem in Sovodnjami. V pismu ponavlja predsednik industrijcev še znane trdit- V NEDEUO ZJUTRAJ OB 5. URI V GRADIŠČU Polemika o zemljiščih industrijske cone se širi. Na petkovi seji občinskega sveta je to vprašanje iz predala potegnil fašist Pedroni in ugotovil, da je treba rehati s »špekulacijo* štandreških in sovodenj-skih lastnikov zemlje in da je to le slovenski »nacionalizem*. Istočasno se je Pedroni obregnil ob stranke leve sredine, med katerimi vlada tem vprašanju precej trenja. V debato o tem vprašanju je posegel socialistični svetovalec odv. Peter Sanzin. Dejal je, da moramo enkrat vendarle nehati z nasiljem na račun slovenskih ljudi, da ne sme javno mnenje prizadete lastnike zemlje sumničiti, da so špekulanti. Odv. Sanzin je dejal, da ima dokaze, po katerih državna oblast ceni prizadeta zemljišča tudi po ceni 1200 lir za kvadratni meter (znano je, da so te cenitve nižje od realnih), da pa je občina v preteklosti plačevala nekatera zemljišča tudi po 500 in po 800 lir kvadratni meter. Treba je torej dati kmetu, če se mu odkupi zemljo, denar ki mu zanjo pritiče. Ne smemo niti pozabiti, je dejal govornik, da so se na tej zemlji potile cele generacije štandreških in sovodeniskih kmetov. Ne gre torej za špekulacijo. Istočasno je treba tudi najti najbolj ustrezen način, da bi ohranili slovenski značaj omenjenega kraja. Če bo občina to zemljo odkupila jo bo morala nato oddati le takemu industrijcu, ki bo na njej zgradil tako tovarno, kateri ne bo že čez nekaj let grozila kriza. Svetovalec Sanzin je še zahteval, da se o stvari čimprej razpravlja v občinskem svetu. Svoja izvajanja o krikih industrijcev, ki kričijo, da hočejo kmetje špekulirati s svojo zemljo, je odv. Sanzin zaključil z ugotovitvijo, da «volk kliče na pomoč proti nedolžnemu jagnjetu*. K debati so se na kratko oglasili še liberalec Fomasir, Bratina od SDZ, Pagura in odv. Battello. Ta je dejal, da morajo stranke leve sredine, ki nosijo odgovornost za upravljanje goriške občine, razčistiti znotraj koalicije pojme o tem vprašanju. Odv. Battello je dejal še, da je to zelo lahko za socialistično stranko in slovensko demokratsko zvezo, ki sta zavzeli o tem vprašanju zelo jasno in pozitivno stališče. Stvari pa niso jasne v stališčih krščanskih demokratov in socialdemokratov. Tudi on se je stri- uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiimiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiimniuiiiiiiiHiiuniiHiiiiiiii ve, o katerih smo že pisali. Vsekakor je tudi v tem pismu ohranil in celo podčrtal svoja izvajanja, povedana tako v trgovinski zbornici kot na občnem zboru industrijcev. Po njegovem mnenju gre za »nacionalizem* in za »špekulacijo*. «Seghizzi», ki bo v našem mestu od 2. do 5. septembra, je veliko zborov, ki so na tej prireditvi že sodelovali in tudi odnesli zaslužene lovorike. Glas o goriški prireditvi pa gre naprej in letos, tako vsaj napovedujejo prireditelji, bomo imeli še nove goste. Baje bo sodeloval tudi pevski zbor iz Kolumbije, ki bo v tem času na obisku v Evropi. Napovedanih je 35 zborov iz dvanajstih držav; na odru dvorane UGG se bo zvrstilo nič manj kot 1600 pevcev. Prireditelji so morali odkloniti številne prijave, ker ni pri nas dovolj mest na razpolago v hotelih. Od prvih skromnih začetkov se je goriška pevska prireditev spremenila v veliko mednarodno manifestacijo, ki zavzema še večjo važnost kot podobna manifestacija v Arezzu. Vendarle pa imajo v tem mestu južne Toskane na razpo- HlllllllllllllllllllllllllllimilllllllimiMMIIIIIIIfMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIimilUllllMIIIIIIIIHIIIIH Jutri na gradu sestanek o turizmu Jutri zvečer ob 21. uri bo v gostišču Lantema d'Oro na gradu sestanek voditeljev goriške Pro Loco z zastopniki političnih strank. Pogovor je priredila Pro Loco, da bi skupno s političnimi zastopniki razpravljali o turističnih vprašanjih našega mesta. PRIPRAVE ZA PEVSKO TEKMOVANJE Tudi letos bodo v Gorici nastopili zbori iz več dežel Prišli bodo tudi Poljaki in Madžari - Spet med nami zbor iz Ljubljane • Med prijavljenimi ni slovenskih zborov iz zamejstva Med udeleženci letošnjega medna-1 lago velika finančna sredstva in zarodnega tekmovanja pevskih zborov radi tega lahko vabijo nanjo zbore __ :_— - .. 1 1 L. mm Mtnnill P* VFflrtll Anlm Z ukazom goriškega državnega pravdnika izgnani delavci iz zasedene tovarne Včeraj je bila v Gradišču splošna stavka - Občinski svet solidaren z delavstvom - Sindikatom ni všeč ravnanje goriškega državnega pravdnika V prvih jutranjih urah nedelje 27. junija se je skupina karabinjerjev pripeljala na svojih vozilih pred tovarno Mucchiut v Gradišču in od maloštevilnih delavcev, ki so bili v tovarni, zahtevala, da se oddaljijo. Karabinjerji so pokazali delavcem »ukaz o izpraznitvi tovarne*, ki ga je dva dni prej, 25. junija, podpisal goriški državni pravdnik dr. Pietro Marši. V svojem »ukazu* u-gotavlja goriški sodnik, da so delavci zasedli tovarno že 18. maja letos, da so s tem svojim aktom vznemirili normalni potek dela, da so ta dejanja kazniva na podlagi členov 508 in 511 kazenskega zakonika. Proti tej odločbi, katero je baje zahteval laistnik tovarne, je že v nedeljo protestiralo celotno javno mnenje v Gradišču, včeraj ob 11. uri pa se je v tem mestecu vse delo ustavilo. V PRIREDBI PD :Prebijaii se bomo od skale do skale navzgor,« je zavpil vodnik in skočil. Ne meneč se za krogle, so rinili po koritu hudournika navzgor in se čez nekaj minut zbrali v kotanji, ki jo je bila skopala voda, vsi opraskani in prepoteni. Pred njimi je bil še strm skalnat prag in kmalu za njim goščava. Od tod je vodnik z daljnogledom ugotovil, da se del Nemcev pomika naprej in da jim bodo odrezali izhod Iz korita. Mlajši je bil ves lz sebe. Sovražno se je oziral v dekle, ki je ležala za skalo In ju žalostno gledala. Stikala sta glavi in se posvetovala. Slutila je, da se odloča njena usoda. Mlajši je dejal: »Zadržuje naju. Zaprli so nam umik. Naju bodo ubiM, ona pa jim bo prišla živa v roke.« »Tudi to se lahko zgodi,« je dejal vodnik. »To se ne sme zgoditi!.- Ubijva jo! Potem se umikajva vsak po svoje.« »Ne!« je odsekal vodnik. Poznal ga je, da je bil svojčas likvidator in da so ga včasih tudi v diviziji uporabil za dela, ki jih ni nihče rad opravil. Videl je, kako se trese od strahu in kako se mu oči ubijalsko svetijo. »Ubil bom to prekleto gestapovko! Zavoljo nje sva padla v to hudičevo kašo « »Ne boš je! Tu jaz ukazujem! Pemc mi Je naročil, da mora priti živa v Trebušo. Aid razumeš?« »Ne!.... Ušla bo po tvoji krivdi, prišla bo Nemcem v roke. Ti boš odgovarjal! Sicer pa naj vaju oba vzame hudič! Jaz grem. Ce se izmažemo, se dobimo pri oglarski kolibi.« Ana je videla, kako se je pognal iz zavetja In se zapodil med grmovjem na levo v korito, kjer Je bil breg bolj strm in bliže gozdu. Nemci so divje streljali nanj. Medtem je vodnik skočil k Ani in zavpil: »Za menoj!« Tekla je in tekla za njim čez goljavo, dokler nista premagala skalnatega praga In kakor ubita obležala v redkem grmovju. Nagonsko sta se ozrla nazaj. Mlajši je bil že tik pod vrhom pobočja — tedaj pa je zakrilil z rokami in se kot spodrezan strkljal po melišču. Na grebenu so Nemci zmagoslavno zarjull. To ju je pognalo naprej. Mukoma mu je sledila, padala in se pobirala In tekla, tekla... Okoli nje so krogle klestile veje. Mislila je, da ji bo raztrgalo pljuča. Naposled sta Jim izginila izpred oči. Njihove krogle Jima niso bile več nevarne. Do kraja upehana sta se privlekla na rob. Po grebenu pa jima je prišla nasproti nemška izvidmica... Vodnik ta nemški podoficir sta oba hkrati dvignila brzostrelko in sprožila. Nemec se Je zgrabil z eno roko za prsi, se nagnil in telebnil na obraz. K njemu sta pritekla spremljevalca. A tudi vodnik se je rahlo zamajal. Najprej se je oprl z ramenom na drevo, potem pa Je padel ta se zvalil v ko-tltaico. Ana se Je sklonila nadenj. »Zadeli so me, hudiči,« je hropel. Z roko je odpel bluzo ta segel za srajco. Ko je potegnil roko ven, mu Je od prstov kapljala kri. Nedaleč od njiju Je zahrskala hosta. »Na, užgl po njih ta vrzi bombo!... Potem se bova skušala odplaziti.« Ko je začutila v rokah težo orožja, Ji Je krt burno za-plala po žilah. Ročico je potegnila sunkovito nazaj in napela... Prihuljeno se je dvignila. Med drevjem ni bilo nikogar. Mislila je, da jo bo zlovešča tišina raztrgala. Potem je spet zahrskalo, to pot še bliže. Med drevjem je zagledala Nemca s čepico gorskih lovcev jna glavi in puško v rokah. Pomerila mu je v sredino prsi, kakor jo je bil učil Primož. V Jeku rafala se Je Nemec sesedel ta zarjul. Bilo ji Je, ko da se je z nje sesula gora skal. Objela Jo je rahla omotica... Pomerila je še na tistega, ki se je potajil ob drevo, pritisnila in držala prst na petelinu, dokler ni izstrelila vseh krogel. Tedaj je iz smeri, kjer je padel vojak, jeknila puška ta krogla ji Je švisnila mimo glave. Spomnila se je na bombo. Segla Je za pas. Se nobene ni vrgla. Mrzlično je potegnila za sprožilo ta jo zagnala. Pritisnila je glavo k tlom ta čakala. ' Votel tresk je pretresel ozračje. Ko se je dvignila, je skozi dim zagledala Nemca, ki se je med begom zaletaval v drevesa. Pustila ga je, da je Izginil. V kotanji je sedel vodnik. Rano si je zamašil z zavojem ln cunjami. »Brž pojdiva od tod, dokler ne pridejo drugi! Rešiva se lahko samo z begom.« Oklenil se je je okoli vratu in izginila sta v goščavi starega gozda. Iz daljave sta slišala nemško vpitje, pok rakete ta rafale. Sli so za njima. Ko sta bila dovolj daleč od nemškega vpitja, sta se ustavila. Ranjencu so se zapletale noge, postajal je svinčeno težak, moči so mu pešale. Z naraščanjem njegove slabosti pa je tudi Ani pričelo zmanjkovati poguma. Zavlekla sta se v goščavje in se zgrudila na tla. Dala mu je vode, potem pa ga je preobveaala. Izgubil je že mnogo krvi. Obveza Je bila že vsa rdeča. Krogla mu J* prebila pljuča in izstopila na hrbtu. Srknil je nekaj kapelj vode. Potem sta blodila naprej, dokler nista odkrila podzemne Jame. Zavlekla sta se vanjo in se zakamuflirala. Vodnik)1 so pohajale moči, Nemci pa so se drli čedalje bliže. »Dobro, da te nisva ubila,« je dahnil. »Slišala sem, kako sta se pogovarjala. Zdaj vidiš, da nisem tvoja sovražnica.« »Rešila si mi življenje. Tega ti ne bom nikoli pozabil.« »Tudi tl si ga rešil meni.« »Sicer pa še nisva Izven nevarnosti. Morava se privleči do ljudi. Dobro poznam te kraje, ker sem tu blizu doma-Nedaleč od tod je skrita bolnišnica. Cimprej morava najti ljudi, ker tudi hrane nimava. Fant je imel v nahrbtniku S® nekaj krompirjev. Zdaj sva ob vse... Lačna bova, do ljudi Je daleč.« Ko so se pomikali nemški glasovi mimo, sta utihnila-Slišala sta, kako poka dračje. Ani je trepetalo srce kot ujeti ptici. Potem so glasovi počasi zamrli in oddahnila sta si- Počakala sta še nekaj časa, potem pa sta se previdno odcijazila iz Jame. Do mraka sta se počasi privlekla do požganega zaselka, kjer so se poti cepile v dve dolini in nazaj na greben, ki se je povezoval z gozdnato planoto, od koder sta prišla. Zidovje Je bilo sprano od dežja, ruševine prazne in zapuščene. Sla sta naprej. Vodnik Je vedel za pol pogorelo, prazno hišo, kjer se je včasih ustavljal z brigado. Našla sta J°-Vrata so bila odprta na stežaj. Sipe v oknih so bile pobite, tramovje ožgano. Obstala sta ta se spogledala. V požgane ta zapuščene domove Je vstopila vedno z žalostnim srcem. Navdajal Jo Je občutek, da Jo bodo zdaj zdaj zgrabile skrite roke. Pa Je morala vstopiti. Potrebovala sta zavetje, noč Je že legla na gore. Tesnobno Je napravila prve korake. Hiša Je bila prazna ta zapuščena. Skozi prevotljenl strop so mežikale zvezde daljnega neba, skozi okna Je bril mrzel veter. Splazila sta PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT 29. junija 1971 NA KOLESARSKI DIRKI «T0UR DE FRANCE» Merckx ne štedi svojih sil STRASBOURG, 28. — Kot je bilo pričakovati, je Merckx že v začetnih etapah letošnjega »Toura* po kazal zobe in si tako tudi danes ni pustil odvzeti vodilnega položaja. še več: osvojil je tudi etapno zmago. Današnja etapa je bila dokaj naporna. Tekmovalce je namreč že v začetku namakal dež, v obraz pa jim je pihal dokaj močen veter. Do odločilnega pobega je prišlo po štiridesetem kilometru, ko je na spustu s 720 metrov visokega sedla Firsppala ušla petnajsterica kolesarjev, katero so sestavljali vsi najboljši udeleženci letošnjega «Tou-ra». Ta skupina si je kmalu priborila izdaten naskok in si je na cilju razdelila med seboj najboljša mesta. V zadnjem naletu si je Merekx, s sodelovanjem svojega pomočnika Van Springla, priboril nekaj prednosti, osvojil prvo mesto in dobil tudi časovne odbitke. S tem je svoje vodstvo na skupni lestvici seveda še utrdil. Etapna lestvica: 1. Eddy Merckx (Bel.), ki je prevozil 144 km dolgo pot od Mul-housa do Strasbourga v 3 urah 05’27” V njegovem času so prispeli na cilj še: 2. Roger De Vlaieminck (Bel.) 3 h 05’27” 3. Van Springel (Bel.) 3 h 05’27” 4. Zoetemelke (Niz.) 3h05'27” 5. Motta (It.) 6. Tabak (Niz.) 7. Paolini (It.) 8. Rajmond (Fr.) 9. Gosta Pettersson (Šv.) 10. Ocana (Šp.) 11. Mortensen (Dan.) 12. Thomas Pettersson (šv.) 13. Thevenet (Fr.) 14. Van Itnpe (Bel.) 15. Delisle (Fr.) vsi z istim časom 16. Grosskost (Fr.) 8’05” zaostanka. Skupna lestvica: 1. Merckx (Bel.) 8.4T16” 2. Van Springel (Bel.) 21” zaost. 3. Roger De Vlaeminck (Bel.) 32" 4. Gosta Pettersson (Šve.) 37” 5. Paolini (It.) 42” 6. Tabak (Niz.) 42” 7. Zoetemelk (Niz.) 42” 8. Motta (It.) 44” 9. Thomas Pettersson (šve.) 47” 10. Van Impe (Bel.) 47” 11. Delisle (Fr.) 47" 12. Rajmond (Fr.) 47” 13. Thevenet (Fr.) 47” 14. Mortensen (Dan.) 47” 15. Ocana (šp.) 47” V soboto in nedeljo so opravili predetapo na kronometer za ekipe in prvo etapo, ki je bila razdeljena na tri dele. V tej etapi, ki predstavlja novost za «Tour», je prišlo do protestov tekmovalcev, ki so izjavili, da bodo stavkali, če jim bo vodstvo dirke zmanjšalo nagrade. Lani so med tekmovalce namreč razdelili za 60 milijonov frankov nagrad, letos pa so jih razpisali za 13 milijonov manj. To je tekmovalce razburilo in šele ko so jim organizatorji zagotovili, da bodo vso stvar zadovoljivo uredili, so kole serji nadaljevali s tekmovanjem. V soboto in nedeljo so tekmovalci vozili takole: Predetapa (v Mulhousu, 11 km na kronometer ekipno) 1. MOLTENI (Merckx, Stevens, Huysmans, Van Schill, Wagt-mans) 1*03”3” 2. FERRETTI 13*24” 3. MARS FLANDRI 13'30”4 4. BIC 13'31”8 5. PEUGEOT 13’39”7 6. SALVARANI 13’41”5 itd. 1. etapa odsek A (Mulhouse - Basel 59.500 km) 1. Leman (Bel.) 1.24’”36” s p. h. 42,198 km na uro 2. Godefroot (Bel.) 3. Reybroeck (Bel.) odsek B (Basel - Friburg 90 km) 1. Karstens (Niz.) 2.28’25” s p. h. 36,300 km na uro 2. R. De Vlaeminck (Bel.) 3. Godefroot (Bel.) odsek C (Friburg - Mulhouse 74.500 km) 1. Van Vlierberghe (Bel.) 1.43*32” s p. h. 43,300 km na uro 2. E. De Vlaeminck (Bel.) 3. Paolini (It.) * * * Jutri bodo tekmovalci prevozili od Strasbourga do Nancyja tretjo etapo v skupni dolžini 165,500 km. Proga bo razmeroma lahka in bo imela le en 739 metrov visok vzpon. Na dirki «Po Jugoslaviji* Sovjet Gorelo v prevzel vodstvo TREBINJE, 28. — Zmagovalec 3. etape 27. mednarodne dirke »Po Jugoslaviji*, ki se je pričela včeraj v Sarajevu, je Sovjet Nikolaj Gorelov, ki je 148 km dolgo pot od Mostarja do Trebinja prevozil s časom 3.29’31”. Najbolje uvrščeni Jugoslovan v tej etapi je Rudi Valenčič, ki je osvojil 5. mesto s časom 3.34*32”, Z današnjo zmago je Gorelov prevzel tudi rumeno majico. Najbolje uvrščeni Jugoslovan na skupni lestvici je Bilič, ki zavzema 8. mesto. Prvi dve etapi pa sta se odvijali I gll«n.. 7. Božičnik (Jug.) 20*07” 8. Bilič (Jug.) 20*13” 2. etapa (124 km od Sarajeva do Mostarja) 1. Soerensen (Dan.) 3.04*32” 2. Kuvalja (Jug.) 3. Vermeulen (Niz.) oba v zmagovalčevem času. Naslednja skupina je prispela na cilj s poldrugo minuto zamude. finalu moških posameznikov na mednarodnem teniškem turnirju v Wimbledonu. 25-letni ameriški igralec Tom Gorman, čigar ime do letos v teniškem svetu ni bilo posebno znano, je povsem nepričakovano izločil glavnega favorita za končno zmago, nosilca skupine št. ena, 32-letnega levičarja Avstralca Roda Lavetrja. Drugače je bilo pri dekletih, pri katerih ni prišlo do nobenega presenečenja. V srečanju dvojic med Jugoslovanoma Piličem (ki se je v soboto poročil z jugoslovansko dramsko igralko iz Beograda Mijo Adamo- NA MEDNARODNEM TENIŠKEM TURNIRJU V WIMBUDONU Presenetljiv poraz Laverja LONDON, 28. — Danes je prišlo vič) ter njegovim soigralcem Juž-1 na tekma med Torinom in Milanom do izrednega presenečenja v četrN noafrikancem Drysdalom na eni se je namreč končala v regular NAMIZNI TENIS Na sedežu ARAC v Trstu bo deželni odbor Italijanske namiznoteniške zveze danes ob 9. uri nagradil najboljše igralce našega področja v pretekli sezoni. Med nagrajenci bodo tudi slovenski tekmovalci Miličeva, Fabjan, Cattonar, Ukmar in Sokol (kot društvo). takole: 1. etapa (8 km od Sarajeva do Trebeviča na kronometer): 1. Kelleners (Niz.) 18*39” 2. Gorelov (SZ) 19*08” 3. Gavriček (Pol.) 19*35” 6. Piccin (It.) 20*01” NOGOMET Danes v Trstu veterani Triestine proti Dinamu Kot smo že poročaill, bo danes ob 19.30 na stadionu Grezar v Trstu prijateljska nogometna tekma med veterani zagrebškega Dinama In domače Triestine, veljavna za 2. trofejo ((Grandi Magazzlni Gto-vanrnl«. V tej tekmi, ki bo trajala dvakrat po 35 minut, bo jugoslovanska ekitpa nastopila v postavi, v kateri bo tudi več jugoslovanskih reprezentantov izpred druge svetovne vojne in po njej. Moštvo bo namreč sestavljeno tako: Ameri, Ma-jerovič, Delič, Bonožlč, Strugar, Lehner, Franjčevlč, Markovič, Re-žel, Gašpert, Horvat, Kokotovlč, Iipošlinovie, Relss, Lešnik, Jerkovič, Gruškovnjalk, Comč in Antol-kovič. Reprezentanti so bili Lehner, Leš. nlk, Antolkovlč, Kokotovlč, Horvat, Jerkovič in Markovič. Enajsterica Triestine pa bo taka: Nuciari, Bandimi, Valenti, Brach, Glanint, Radio, Petagna, Pison, Var-Sadar, Rossetti, Trevlsan, Oergoli, San telil, Oolaussl, Maldini. Začetni udarec tekme med veterani Triestine in Dinama bo dala znana cirkuška umetnica Liana Or-fei. Povratno srečanje bodo odigrali v Zagrebu julija ali avgusta. rnmmmm Avgust Lešnik, član predvojne jugoslovanske državne nogometne reprezentance, ki bo drevi nastopil v vrstah veteranov Dinama proti Triestini .......................................................................■■iiiiiiliiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiijiiiMiimiu.iiiiiiiiiiiitiiniiH NA ŽENSKEM ODBOJKARSKEM TURNIRJU V TREBČAH Šesterki Primorca in Zarje v finalu strani, in Avstralcem Bowreyem nem času z neodločenim izidom brez ter Davidsonom na drugi, je prišlo golov. Ker nato niti podaljški tek- opiboii* Primorec in Zarja sta se uvrstila v finale ženskega odbojkarskega turnirja v Trebčah. Obe ekipa se bosta potegovali za prvo mesto v tekmi, ki se bo začela danes ob 11. uri. V tekmi za osvojitev 3. mesta se bosta pomerili šesterki Gaje in Sovodenj (ob 10. uri), za 5. mesto pa Partizan Sežana in Mladost iz Doberdoba (ob 9. uri zjutraj). Razdelitev nagrad bo približno ob 13. urii. V soboto in nedeljo so v okviru Partizan Sežana tega turnirja igrali takole: Gaja — Partizan Sežana 2:1 Primorec — Gaja 2:0 Zarja — Sovodnje 3:0 Zarja — Mladost 2:0 Sovodnje — Mladost 2:0 Primorec — Partizan Sežana 2:1 Dosedanji del turnirja se je odvijal ob precejšnjem zanimanju občinstva, pa tudi posamezne tekme so bile lepe in borbene. Danes bo v Št. Petru ob Soči tradicionalni ženski mladinski odbojkarski turnir, katerega se bodo udeležile šesterke Corridonija, AGI, Bora in Sokola. Na moškem odbojkarskem turnirju za memorial P. Špacapana v Gorici je zmagal tržaški ACE-GAT. 2. je bil Sokol in tretji PAV. KOŠARKA V zaključnem dnevu letošnje Borove košarkarske sezone so odigrali več tekem z naslednjimi rezultati: Levi - Orli 42:24 Naraščajniki Minibasket Plavi - Rdeči 56:42 Člani Red Arrows - Blue Devils 65:58 • * * V košarkarskem prvenstvu naraščajnikov je Don Bosco premagal Bor po podaljških igre s 56:55. Po- ji*j 'm f.jrii. /!t\ :Wu„ let pa je odpravil Italsider z 51:34. V prvenstvu naraščajmo je Galca Bloch premagala Polet z 80:19. Danes bodo Borovi naraščajniki odigrali pred časom odgodeno košarkarsko tekmo z Lloydom Adria, ticom. Srečanje bo na igrišču «Prvi maj* ob 8.30. «Plavi» bodo nastopili z naslednjo postavo: Barazuttl (k), Koren, Francia, Umek, Košuta, Klobas, Colja, Kosmina, Žetko, Kapič. do protirasističnih demonstracij. Več mladincev je vdrlo na igrišče, prekinili so srečanje, razdeljevali so letake s protirasistično vsebino, toda policija jih je kmalu odstra nila. Današnji četrtfinalni rezultati so bili naslednji: MOŠKI POSAMEZNIKI: Tom Gorman (ZDA) — Rod Laver (Avst.) 9:7, 8:6, 6:3 Stan Smith (ZDA) — Onny Parun (NZ) 8:6, 6:3, 6:4 ŽENSKE POSAMEZNICE: Evonne Goolagong (Avst.) — Nancy Gunter (ZDA) 6:3, 6:3 Judy Dalton Tegart (Avst.) — Ker-ry Melville (Avst.) 6:2, 3:6, 6:3 Billy Jean King (ZDA) — Frangoi-se Durr (Fr.) 2:6, 6:2, 6:2 Margaret Court (Avst.) — Winnie Shaw (VB) 6:2, 6:1. Torino pokalni prvak Nogometno tekmovanje za italijanski pokal letos prav do konca ni pokazalo zmagovalca. Tudi dodat- iiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiii.iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii 1. — 1. Paesaggio 1 2. Cheeckbois 2 2. — 1. Quifuni 1 2. Martel x 3. — 1. Lant 1 2. Possanza x 4. — 1. Melona 1 2. Mabel 2 5. — 1. Sadko 2 2. Pompeinana 2 6. — 1. Dardor 2 2. Boleko x KVOTE 12 - 279.941 lir 11 — 12.031 lir 10 - 2.006 lir OBVESTILO Športno društvo Breg priredi v nedeljo, 4, julija, tradicionalni poletni izlet v Škofjo Loko. ki bo združen z nogometno tekmo In izseljenskim piknikom. Cena izleta In vstoonice na zabaviščni prostor |e 2.500 lir. Zaključek sprejemanja pri(av bo danes, 29. t. m. zvečer. Prijave sprejemajo: v DOLINI Peer štrain, Silvan Klabjah* In Valter Žerjal v PREBENEGU Nevio in Boris Bandi v MAČKOVLJAH Jordan Tul v RICMANJIH Bernard Žuljan in Društvena go-stllua pri DOMJU Jordan Kralj v BORŠTU Boris Žerjal v BOLJUNCU pekarna Ota. me niso prinesli spremembe v re zultatu, so morali streljati enajstmetrovke. Pri tem je imel Torino več sreče in tekma se je zaključila v njegovo korist s 5:3. V zadnji kvalifikacijski tekmi za vstop v italijansko nogometno A ligo je Catanzaro premagal Bari z 1:0 in se je tako uvrstil v višje tekmovanje. Ker si je Atalanta že pred tem zagotovila napredovanje, izgleda končna lestvica kvalifikacij takole: Atalanta 2 2 0 0 3 0 4 Catanzaro 2 10 1112 Bari 2 0 0 2 0 3 0 BOKS Ameriško vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo, s katero je bil bivši svetovni boksarski prvak Cassius Clay leta 1967 obsojen na pet let zapora, ker se ni hotel predstaviti naborni komisiji in odslužiti rednega vojaškega roka. Kot je znano Clay ni hotel obleči vojaške suknje iz verskih razlogov in ameriško vrhovno sodišče je zdaj to upoštevalo. TELOVADBA Na 3. balkanskem prvenstvu v telovadbi v Beogradu je zmagala Romunija, pred Jugoslavijo in Bolgarijo. Med posamezniki je pri moškin zasedel prvo mesto Romun* Mi-haiuc, 2. je bil Bolgar Uristov in 3. Jugoslovan Brodnik. Pri dekletih je zmagala Romunka Ceampelea pred svojo rojakinjo Goreac, bronasto odličje pa je pripadlo Jugoslovanki šljepici ~ Bajin. KOŠARKA V okviru mednarodnega moškega košarkarskega turnirja v Chietiju je Jugoplastika premagala Simmenthal s 101:88. Ker je tudi v prvi tekmi tega turnirja premagala ameriško ekipo Pettazzoni s 130:96 je splitska peterka osvojila prvo mesto. NA TURNIRJU «L. BRUNNER» V TRSTU —--- I ■ - - . ....— Dobra igra mladincev Občinski stadion Pino Grezar je bil konec preteklega tedna prizorišče mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za trofejo »Leone Brunner*. Ta turnir je prinesel zasluženo zmago mladi enajsterici Dinama iz Zagreba, ki je bila najboljša med vsemi štirimi nastopajočimi. Turnir je uspel zelo dobro in organizator (Triestina) zasluži samo pohvalne besede. TRIESTINA - STURM GRAZ 1:0 To je bila prva izločilna tekma, ki je zasluženo odprla pot do finala domači Triestini. Zmaga z 1:0 ni najboljše plačilo za prikazano igro varovalcev Ulcigraia. DINAMO - MILAN 3:2 Obe enajsterici sta prikazali izvrsten nogomet. Zagrebčani so se izkazali kot odlično uigrana ekipa in so dosegli prvi gol v 21. min., štiri minute kasneje pa so vodstvo podvojili. Branilec prve trofeje, Milan, pa ni vrgel puške v koruzo in je v pričetku drugega polčasa razliko znižal na 2:1. V 18. min. je odlični Agarevič pokopal vse upe Milana. Tri minute pred koncem je Ross postavil končni rezultat. MILAN - STURM 5:1 Tretje mesto je zasluženo osvojil lanski zmagovalec Milan, ki je bil v spopadu z Avstrijci boljša enajsterica. Vsekakor pa je Sturm prvi povedel že v prvi minuti. To pa je bilo obenem vse. Premoč Milana je bila več kot očitna in 5 golov je najboljše plačilo za razplet dogodkov na igrišču. DINAMO — TRIESTINA 5:1 Za sklepno tekmo lahko rečemo, da je bil spopad dveh neenakovrednih enajsteric. Prizadevni in nekoliko utrujeni Zagrebčani so prišli v vodstvo že v drugi minuti. Po tem zadetku je postala igra uravnovešena in mladi igralci Triestine so se trdovratno upirali, da bi obdržali ta rezultat do konca prvega polčasa. V drugem delu pa se je spet pokazal pravi Dinamo, ki smo ga občudovali prvi večer v spopadu z Milanom. Od tega trenutka naprej je bila njegova premoč očitna in mrežo domačinov je še štirikrat potresel. Častni gol za Triestino pa je dosegel v 28. min. Ludvig. Po končani tekmi sta nam trenerja Triestine in Dinama dala naslednji izjavi: Ulcigrai (Triestina): »Dinamo je zasluženo zmagal, saj je ta ekipa telesno in tehnično izredno dobro pripravljena. Prikazal je res vrhunski nogomet in navdušil številno občinstvo. S svojimi varovanci sem zadovoljen in drugo mesto je za nas velik uspeh. Fantje so še mladi in bodo še veliko pokazali.* Srebrič (Dinamo): »Najlepša je umiliiiii 11 (r iiiiiiii|MitiTriii'i)iit^. •••*••»j••«••• bila tekma med Dinamom in Milanom. Obe ekipi sta prikazali lep in navdušujoč nogomet. V finaljjem spopadu so bili moji fantje nekoliko utrujeni in v prvem delu smo proti Triestini igrali slabše. V drugi polovici smo strli odpor dobre Triestine in tako zasluženo osvojili trofejo »Leona Brunnerja* ■ G. F. Po velikem uspehu Hajduka Slavje v Splitu Z zmago nad Olimpijo z 2:1 je splitski Hajduk zaključil letošnje jugoslovansko državno nogometno prvenstvo, kot novi državni prvak. Ta naslov mu je uspelo ponovno o-svojiti po 16 letih. V Splitu so uspeh Hajduka proslavili z izrednim navdušenjem, ki je zajelo celotno mesto pod Marjanom. Prvenstvo se je uspešno zaključilo tudi za oba slovenska predstavnika v 1. ligi: Olimpija je dosegla svojo najvišjo uvrstitev, odkar sodeluje v tem tekmovanju. Maribor pa se je rešil izpada. Izidi zadnjega kola: Hajduk — Olimpija 2:1 Vojvodina — Partizan 3:3 Bor - Čelik 3:3 C. zvezda — Sarajevo 4:2 Borac — Maribor 3:1 Velež — Crvenka 3:0 Željezničar - Radnički (N) 3:1 Radnički (K) — Dinamo 2:1 Sloboda — Beograd 0:0 KONČNA LESTVICA Hajduk 34 18 13 3 61:31 49 Željezničar 34 18 9 7 59:34 45 Dinamo 34 17 9 8 55:32 43 Beograd 34 15 12 7 54:44 38 Partizan 34 14 10 10 44:34 38 C. zvezda 34 14 8 12 62:46 36 Olimpija 34 13 10 11 47:35 36 Velež 34 14 8 12 52:4« 36 Čelik 34 14 8 12 35:32 36 Sloboda 34 9 14 11 23:20 32 Rad. (N) 34 11 9 14 38:43 31 Sarajevo 34 9 n 14 42:51 29 Maribor 34 9 n 14 33:48 29 Borac 34 9 n 14 47:66 29 Vojvodina 34 9 10 15 38:43 28 Rad. (K) 34 9 10 15 29:50 28 Bor 34 9 8 17 43:66 26 Crvenka 34 8 7 19 28:58 23 Hajduk je osvojil naslov jugoslovanskega državnega nogometnega prvaka za leto 1971, iz. 1. zvezne lige pa sta izpadla Bar in Crvenka. SMUČANJE Na mednarodnem smučarskem poletnem tekmovanju ha Stelviu v veleslalomu je zmagal Italijan Gustav Thoeni. Sovodnje — Zarja: udarec Križmančičeve SAO PAULO, 28. — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Sao Paulu v Braziliji je jugoslovanska državna reprezentanca premagala Argentino s 84:70 (39:31). ENTE NAZIONALE PEB 1‘ENERGIA ELETTRICA E N E L RIM . Ulica G. B. Marconi 8 IZPLAČILO IZŽREBANIH OBVEZNIC Od 1. julija 1971 dalje bodo izplačali, v isti vrednosti, sledeče obveznice: Enel-Europa 6% 1965-1980 italijanska izdaja za nominalno vrednost 7.000.000.000 lir - Enel 6% 1966-1968 2. izdaja za nominalno vrednost 4.000.000.000 lir lago Povračilo bodo izvedle običajne bančne ustanove. Poročilo, ki vsebuje številke izžrebanih obveznic, je na razpo-gospodom lastnikom obveznic pri omenjenih bankah. se v obokano kuhinjo z odprtim ognjiščem. Tudi tu je bilo — kakor v izbi — nekaj otepov gnile slame. Zakurila je. Vodnik je slonel ob steni in hropel. Od hoje je močno oslabel. Odšla je na rob gozda in se vrnila z naročjem suhljadi. Čudila se je: ko je bila s Primožem, je nd bilo prav nič strah. Zdaj pa ba od strahu skoraj skopmela. Kljub temu je poiskala vodnjak in odprla pokrov. Voda je bila črna, nagnusna, spolzka. Vrnila se Je in mu to povedala. Oba sta se sprijaznila s tem, da bosta pač žejna. Voda jima je že pošla in ranjenec si je oblizoval grenke ustnice. Ko se je plamen razgorel, Je vdahnil v puščobo nekaj življenja. "““>;Če umrem, preden prideva do ljudi, te prosim, da poiščeš mojo ženo in ji poveš, kako je bilo z menoj,« je trudno govoril. »Daj ji vse, kar je v torbici, razen zapečatenega pisma. To pismo zadeva tebe. V roke ga lahko dobe le vosovci in nihče drug... Kako Je čudno! Včeraj si bila U V mojih rokah, danes sem jaz v tvojih.« Skomignila je z rameni in nehote posnemala Pajka: »Vojna je....« Potem ji je pripovedoval, kako je pri njem doma. Leto potem, ko se je poročil, je Izbruhnila vojna, v Abesiniji in žena je rodila sina. Vzeli so ga k vojakom. Nekaj let je životaril po Italiji, bil je v Afriki, v delavskem bataljonu, ob kapitulaciji pa je pobegnil k partizanom. Medtem so mu umrli starši, žena je ostala na skromni kmetiji sama s sinom. Ko se je vrnil, ga je komaj prepoznala. , Govorjenje ga je utrudilo. Vdano ga je poslušala, saj Je tako rad pripovedoval o svojih v teh trenutkih tesnobe, ko ga je krotovičil dvom, ali jih bo še kdaj videl ali ne. Potem mu je ona povedala svojo zgodbo. Prosila ga Je, da ji dovoli napisati Primožu pismo in poskrbi, da mu pride v roke. Vzel je torbico in ji dal vojaški blok in svinčnik. »Ce bom ostal živ, ga bom prav gotovo poiskal, čeprav Jetnikom ni dovoljeno pošiljati obvestil. Pa kaj vse ni dovoljeno in kaj vse je dovoljeno v tej prekleti vojni!« je mrmral. »Oziral se bom samo na svojo vest. Saj tudi tega ni v pravilih, da bi aretiranci reševali svoje stražarje.« Malo je še pobrskal po torbi in Ji pokazal sliko žene in otroka. »Rad bi ju še videl.« »Pozdravil se boš in šel boš k svojim. Ne obupaj! Jutri bova prišla do ljudi.« »Upajva, da Nemca ne bodo rinili naprej in nama prestregli poti.« Potem so mu veke postale težke. Zmanjkalo ga je. Glava mu je omahnila na nahrbtnik, ki mu ga je podložila podnjo. Izmučen je trdno zaspal. Zunaj Je bila vlažna noč. Potegnil je veter ln zaloputnil oknico. Vsa se Je stresla. Brzostrelko je potegnila k sebi in čakala, če se bo še kaj premaknilo. Iz gozda so odmevali zategli kriki nočnih ptic. Oglašale so se v presledkih. Pomirila se je le s tolažbo, da tam, kjer se oglašajo ptice, ni ljudi. Tako jo je bil poučil Vojko. Vodnik je spal kot ubit. Na njegovem bledem obrazu so trepetale sence ugašajočega ognja. Bala se je, da ne bi med spanjem umrl. Hotela ga je že zbuditi, pa se je premislila. Naložila Je še nekaj vej na ogenj, potem je vzela v roke blok in začela pisati z okornimi črkami: »Dragi Primož! Trepetam od tesnobe, ko ti to pišem. To so morda zadnje besede tebi, ki te edinega ljubim na vsem izgubljenem svetu. Noč Je, neskončna temina, polna sovražnih šumov, senc In klicev, jaz pa nebogljena bedim ob človeku, ki je prestreljen in se bori za življenje. Danes sem ubila prvega človeka, Nemca, gorskega lovca. Čudno mi je bilo pri duši. Ne znam ti tega opisati, pa saj sam veš, kako je to. Mislim nate, samo nate. Ti si ml pokazal pot v življenje, pot, ki premaguje smrt. Kapljica sem na veji, ki se lahko vsak hip utrne. Ne bojim se umreti, čeprav bi rada živela. Predvsem bi živela zate ln s teboj. Oh, kako nore sanje ob tej hudi uri! Misel nate mi daje upanja in moči, da lahko še vzdržim in da ne zblaznim od obupa. Dokler si tl z menoj, ima vse smisel. Ti si gledal v prepad smrti s posmehom, naj še jaz. Bojim se teme, bojim se konca... Primož, ti si sonce mojega življenja! Ne veš, kaj vse čutim. Besede so prešibke, da bi ti mogla to povedati. Ti moj edini, ki poznaš resnico moje bolečine in pot iz zmote. Zdaj, ko ti govorim iz daljave, od koder morda ni vrnitve, vedi, da v bridkosti človek nikoli ne laže. Tolaži me le to, da si ti z menoj in v meni, vedno in povsod. Čakaj me, Primož! Danes, Jutri, vedno in povsod... Tudi če me ne bo, bom s teboj. Predolgo sva se Iskala, preden sva se našla, in prehitro sva drug drugega izgubila. V teminah zapuščenih gozdov bom s teboj, v ognju smrtonosnih Strelov bom s teboj, v valovih mrzlih rek, v soncu, v dežju in viharju. Vselej bom s teboj! Misli name! Tudi takrat, kadar poslednji šumi dramijo umirajoče srce, ker ljubezen budi, daje življenje in premaguje smrt. Jaz sem s teboj, v tebi in povsod in vedno samo tvoja — Ana.« Ob zadnjih besedah so se ji po licih ulile solze. Na ognjišču so umirali plameni. Drv ni imela več. Z roko Je segla po slami ln jo vrgla na ogenj, da je zagorela s svetlim plamenom. Vodnik je ležal bled ln negiben, kakor mrtev. Bilo jo je groza. Objela jo Je vijoličasta tema. Troti jutru ju je prebudil hlad. Drgetala sta, dokler se ni zdanilo. Z dnem pa sta krenila naprej proti zaselku, ki ga je bil napovedal vodnik. Iz daljave je donelo bobnenje topov in regljanje mitraljezov. S sedla sta opazila visok dim v smeri, kjer so bili padli v zasedo. »Madona, požigajo... Menda kar od kraja. Saj tam ni brigad,« je dejal vodnik z razklanim glasom. »Ubogi ljudje!« je dahnila Ana. Kmalu sta naletela na partizansko patruljo. Bill so fantje iz zaščitne enote bolnišnice. Na srečo je vodnika eden poznal. Prišli so o pravem času, ranjencu so že pojemale moči. Naložili so ga na nosila in ga nesli do prvih hiš. Tam so dooili vola in voz. Ker je samo vodnik poznal strogo zaupno Javko poveljstva VOS, ni mogel nihče prevzeti Ane. Povrh vsega so nemške enote presekale pot ln preiskavale področje, kamor sta bila namenjena. Vodnik se Je precej časa pogajal s patruljo, preden so privolili, da jo začasno sprejmejo v bolnišnico. Potem so obema zavezali o« in ju odpeljali v neznano. Vodnika so čez nekaj časa preložili z voza na nosila. Ana Je hodila peš in Jo je nekdo od patrulje vodil za roko. Zdelo se ji je, da blodijo v krogu. Včasih se Je spotaknila, vendar je hodila mnogo laže kakor prej z zvezanimi rokami. Ko so jima sneli z oči ruti so bili v skalovnati kotanji sredi gozda, od koder je bilo videti samo kos neba. V dnu kotanje Je bilo nekaj barak lz brun, ki so se komaj ločile od okolice. Zakamuflirane so bile z mahovjem, skalami in lubjem. Sprejel jih Je dežurni zdravnik. Povedal je, da so barake prenapolnjene z ranjenci in da bolnišnici primanjkuje hrane. Nemški prodor jih je odrezal od preskrbovalne baze. Sovražnik počasi prodira proti bolnišnici, Je dejal, ln na poti vse pretakne; že dva dni živijo v strogi pripravljenosti Ob prvem stiku z ranjenci in strežnim osebjem je Ana spoznala da Je vznemirjenje upravičeno. Bolnišnica m Imela osebja, ki bi v primeru nevarnosti odpeljalo ranjence na varno 2e nekal dni so v bližini kopah skrivališča, kjer bi skrili nemočne, vsi drugi pa naj bd se umikali sami. Vodnika so izročili zdravnikom, Ana pa se Je priključila osebju. Opoldne so jedli redko krompirjevo juho z repo in molče poslušali bobnenje, ki se je čedalje bolj bližalo. Strah se Je naselil v srca, se zrcalil v očeh in gibih. Vsi so vedeli, da se jim bliža sovražnik ln se strahoma spraševali, če bo šel mimo. Poskrili so težke ranjence v podzemna skrivališča in čakali vesti bližnjih straž. (Nadaljevanja sledi) Uradniitvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnice GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 29. Junija 1971 la SfKJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglati Za vsak mm v višini enega ttolpca: trgovski 200, finančno « upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi« 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbliclti Italiana«. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trti POZIV SINDIKATOV CGIL, CISL IN UIL Nevarnost sklepov CIPE o skrčenju ladjevja PIN Sindikati zahtevajo takojšnje razgovore * predstavniki oblasti za skupen nastop Po časopisnih vesteh o bližnji o-dobritvi sklepa CIPE glede preureditve in krčenja podržavljenih pomorskih prog in ladjevja (PIN) so se včeraj sestala pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL, da preučijo položaj. Kot je znano, predvideva omenjeni načrt, da bi spravili s prometa in nato demolirali kar 48 ladij, kar bi pomenilo ukinitev nad 4.000 delovnih mest. Pri tem bi bilo hudo oškodovano, kakor je bilo že večkrat poudarjeno, tudi naše mesto, saj je med prizadetimi pomorskimi družbami tudi Tržaški Lloyd. Prizadeti bi bili tržaško pomorstvo, ladjedelništvo, pristanišče in vzporedne dejavnosti. Omenjene sindikalne organizacije, ki bodo odločno nadaljevale dosedanjo akcijo in posredovanja na vseh ravneh (občina, pokrajina in dežela) glede izdelave načrta za razvoj in okrepitev pomorstva, upoštevajoč potrebe tega sektorja, odločno zavračajo namene CIPE ter zahtevajo takojšnje razgovore z deželnimi in krajevnimi oblastmi, da se razčisti položaj in določi skupen nastop. Razen tega pozivajo javnost in delavce, zlasti pomorščake, pristaniške delavce in delavce v ladjedelnicah, naj bodo pripravljeni na potrebne akcije za zaščito pomorskega gospodarstva. Odkritje spomenika Almi Vivodi V zelenem gaju nad Ulico Pinde-monte so včeraj popoldne odkrili spomenik Almi Vivodi, požrtvovalni aktivistki in organizatorki osvobodilnega boja v Miljskih hribih, ki je točno pred 28 leti tam blizu, pod Bošketom, darovala svoje življenje za svobodo. Poleg svojcev, bivših borcev in aktivistov ter predstavnikov naprednih strank in borčevskih organizacij so se svečanosti udeležili podpredsednik deželnega sveta Pittoni, podprefekt dr. Pino, odbornik Volk kot zastopnik pokrajine, odbornik dr. Blasina kot zastopnik tržaške občine, dolinski župan Lovriha, zgoniški župan J. Guštin, deželna svetovalca dr. Godnič in dr. Štoka. Spomenik, ki ga je postavila milj-ska občina, je odkril miljski župan Millo, ki je orisal lik in vlogo Alme Vivode ob začetku osvobodilnega boja v miljski občini. V slovenščini je spregovoril Peter Viola, ki je omenil požrtvovalno delovanje Alme Vivodo ter poudaril, da nam mora biti njen lik za zgled in spobudo v nadaljnjem boju za mir, pravico in bratsko sožitje med narodi. O Almi Vivodi in njenem delovanju ter o nevarnosti porajanja fašizma je imela občuten nagovor Pierina Postogna. Začela se je razprava o «doIinski zadevi» Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Ligabue, stranska sodnika Vecchione in de Falco, javni tožilec Brenči) je v teku sodna razprava proti prof. Lojzetu Tulu, ki je obtožen nedovoljene prisvo-pitve 4.058.220 lir z obtežilnimi okoliščinami. V samem začetku je javni tožilec predlagali razveljavitev preiskovalnega postopka, enako se je zavzel branilec prof. Tula odvetnik Bog dan Berdon (Tula brani tudi odv. Logar), ki se je uprl prisotnosti zasebne stranke (odv. Agneletto in Ko-storis). Po večurnem zasedanju je sodišče te zahteve zavrnilo. Zavrnilo je tudi nekaj prič, ki so bile obtožene v preiskovalnem p<»slopku in nato oproščene. Popoldne in zvečer so zaslišali obdolženega prof. Tula in nekaj prič, v glavnem razlaščencev. Sodna razprava, ki bo trajala nekaj dni, se nadaljuje jutri. Prof. dr. Michael De Bakey in drugi znanstveniki na kongresu kardiovaskularnih kirurgov V SOBOTO IN V NEDELJO NA TRŽAŠKI UNIVERZI Mednarodni kongres o vaskularni kirurgiji s posegi domačih in tujih izvedencev Otvoritvene svečanosti so se udeležili podtajnik Belci, generalni konzul SFRJ B. Trampuž in najvišji predstavniki dežele, pokrajine in občine V nedeljo se je zaključil v Trstu mednarodni kongres voskulame kirurgije. Na tem simpoziju je predavalo osem najbolj znanih specialistov teh operacij. Kongresa se je udeležilo več kot petsto kirurgov, ki so se zbrali v Trstu, da bi poslušan predavanja taiko slavnih u-čiteljev. Otvoritvene svečanosti, ki je bila v soboto dopoldne ,so se udeležile najvlSje politične oblasti našega mesta in dežele, poleg njih pa so bili v glavni dvorani tržaške univerze tudi državni podtajnik poslanec Belci, generalni konzul SFRJ Boris Trampuž, prvi predsednik prizivnega sodišča Renzi in še mnogo drugih vidnih kulturnih in poli- llllllltllllllllllllllllll||lltill|fiiiii|itiiiiiiii||t|||||||||||||||||||||||||l||ll||||||||||||||,|||||,,|,||||,|in,,||||||||M|||||||||||||||Mn|,|||||||||||M||||||||||||||||||||||||||||||M|m||||||||||||„|,|||„|||,|||,|,|||,||,|„n„|,|,M,|mmi||||||l||,l| Nedelja kulturno-prosvetnih prireditev Minula nedelja je potekla v zna- zborov. Najprej je nastopil mešani Prispevajte ta DIJAŠKO MATICO! menju številnih prireditev, ki so imele na svojih programih nastope s sodelovanjem pevskih zborov, folklornih skupin, orkestralnih ansamblov, recitatorjev itd. Prav gotovo je bila to v ljudsko-prosvetnem smislu ena najbolj pestrih nedelj letošnjega poletja in potrdilo več, da je prosvetno življenje pri nas krepko zasidrano in da ima, kljub pogostemu tarnanju razveseljivo veliko aktivnih in pasivnih ljubiteljev. Dolina Največ ljudi je privabil praznik «Deia» v Dolini, kjer je občinska uprava uredila na »Malih Broah« pod starodavnimi hrasti na moč primeren prostor za take ljudske prireditve, V soboto zvečer se je številnim poslušalcem, katerim je najprej spregovoril poslanec Albin škerk, predstavilo kar pet pevskih •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHininnininiin,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,! Zelo ugoden, izid malih matur na slovenskih nižjih srednjih šolah Od 201 dijaka jih je izdelalo 197, odklonjeni so bili samo štirje Na nižjih srednjih šolah so te dni objavili izide zaključnih izpitov, ki so jih opravili dijaki po dokončani, šolski obveznosti. Uspeh letošnjih malih maturantov je zelo dober, saj je na 201 dijaka izdelalo 197 dijakov, 4 pa so bili odklonjeni. V današnji številki objavljamo seznam vseh dijakov, ki so uspešno zaključili nižjo srednjo šolo. Nižja srednja šola «Sv. Cirila in Metoda« pri Sv. Ivanu K zrelostnim izpitom je bilo prepuščenih 37 dijakov. Izdelalo jih je 35, dva pa sta bila odklonjena. Razred HLa. Izdelali so: Walter Burolo, Dušan Grgič, Miloš Husel, Jožko Kete, Willy Mikac, Walter Pertot, Robert Sturman, Julijan Zocchi, Suzana Grgič, Ticijana Prelz, Vladimira Puntari, Ticijana Purger, Erika Scheimer, Arijela Vertovec, Rozana Versa in Silvana Žagar. Razred III.b. Izdelali so: Pavel Bertocchi, Iztok Crevatin, Jurij Gustinčič, Edi Košuta, Sandro Pertot, Adrijan Obersnel, Klavdij Radetti, Stojan Sancin, VValter Vatovec, Lucijana Benedetti, Dragica Blasina, Tatjana Černivec, Menka Ferluga, Licia Furlan, Rozana Gersin, Tea Košuta, Ida Mesghez, Tjaša Pau-lettich in Barbara Trošt. Nižja srednja šola »Fran Erjavec« v Rojanu K zrelostnim izpitom je bilo prepuščenih 9 dijakov. Izdelali so vsi. Izdelali so: Boris Siega, Pavei Trampuž, Marija Neva Bisiacchi, Marina Cebulec, Patricija Don, Patricija Fortuna, Ornella Neppi, Renata Slobez, Neva Umek. Nižja srednja šola »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu K zrelostnim izpitom je bilo prepuščenih 22 dijakov, ki so vsi izdelali. Izdelali so: Darij Brezovec, Luiza Cerkvenič, Danijela Eva, Sabrina Franco, Patricija Jakopič, Robert Klobas. Izabela Marega, Sonja Oblak, Aleksander Ota, Igor Pauletti, Davor Pečenko, Mirjam Salvi, Stanislav Salvi, Sergij Sancin, Amalija Scabar, Patricija Srebernik, Fausta Tončič, Melita Valli, Savino Va-tovani, Igor Vrabez, Aldo Žerjal, Silva Šijanec. Nižja sred. šola »Simon Gregorčič) v Dolini K zrelostnim izpitom je bilo prepuščenih 29 dijakov. Izdelali so vsi. Razred m.a. Izdelali so: Pavel Bandi, Adrijan Lovriha, Emil Petti-rosso, Erol Pettirosso, Franko Pregare, Aldo Strain, Mara Antonini, Dorjana Kofol, Julijana Oblak, Franka Povh, Marina Sturman, A-lenka Zahar, Majda Zeriali, Silvana Zeriul. Razred m.b. Izdelali so: Franko Abrami, Robert Foraus, Evgen Her vat. Klavdij Smotlak, Franko Strain, Henrik Zeriali, Franko Zeriali, Mi ran Zeriali, Julijana Bandi, Rozana Jerjan, Sonja Pobega, Mariza Šantl, Eleonora Schillani, Neva Tul, Sonja Zeriali. Nižja srednja šola »Srečko Kosovel« na Opčinah K zrelostnim izpitom je bilo prepuščenih 34 dijakov. Izdelalo je 33 dijakov, ena dijakinja pa je bila odklonjena. Razred III.a. Izdelali so: Valter Ban, Edvin Bernetič, Darko Carli, Igor Crismancich, Darij Ferluga, Aleksander Kalc, Marko Lupine, Bruno Pieri, Sergij Savarin, Paride Sossi, Marija Fucka, Ida Gregori, Sonja Milkovič, Marta Puric, Ana Skerlavaj, Norma Versa, Tatjana Volčič. Razred IH.b. Izdelali so: Ivan Budin, Renato Carli, Boris Cok, Zvonko Hrovatin, Lorenzo Milic, Igor Racman, Silvan Škabar, Žarko Škabar, Edvard Sosič, Pavel Sossi, Lo-ris Tavčar, Marina Guglielmi, Lucijana Hrovatin, Vilma Padovan, Rozana Sossi in Morana Tavcer. Nižja srednja šola »Fran Levstik« na Proseku K zrelostnim izpitom je bilo prepuščenih 28 dijakov. Izdelali so vsi. Razred IH.a. Izdelali so: Sergij Carli, Igor Furlan, Igor Milič, Bogdan Obad, Franko Reggente, Igor Starc, Sergij Stocca, Jožko Zoli, Jadrana Budin, Zdenka Cante, Majda Dolliani, Miranda Doglia, Boži-na Gruden, Sonja Kante, Dragica Pegan, Sonja Rebula, Majda Se-mez, Mira Starz in Majda Stubelj. Razred m.b. Izdelali so: Karel Ban, Walter Husu, Sergij Pertot, Robert Prašelj, Vasilij Starz, Igor Stocca, Walter Stocca, Aleks Timeus in Magda Husu. Nižja srednja šola v Sv. Križu K nižji maturi je bilo prepuščenih pet dijakov. Izdelali so vsi. Izdelali so: Natalino Savi, Neva Bogatez, Katy Kostnapfel, Elder Švab in Aleksandra Tenze. Nižja srednja šola »Igo Gruden« v Nabrežini K nižji maturi je bilo prepuščenih 29 dijakov. Izdelali so vsi razen enega. Razred HI.a. izdelali so: Eddy Cante, Severino Gabrovec, Lucijan Gruden, Adrijan Leghissa, Darij Štolfa, Iva Abram, Doroteja Brecelj, Neva Grobiša, Lilijana Kralj, Jožica Legiša, Marija Legiša, Adri-jana Mervič, Rozana Pernarčič, Gracijela Stanissa, Nadja Trampuž, Nadja Vidimari. Razred IH.b. Izdelali so: Irene Gruden, Olga Gulič, Nives Kolman, Marta Leghissa, Sonja Leghissa, Damijana Mervič, Marijagracija Metli-kovec, Emilija Pernarčič, Nadja Pernari, Silvana Pieri, Elena Semolič in Marija žužek. Nižja srednja šola na Katlnari K zrelostnim izpitom je bilo prepuščenih 8 dijakov. Izdelali so vsi: Sergij Cioch, Ivan Coretti, Aleksej Kalc, Leonard Koren, Mauro Malalan, Vilma Kjuder, Magda Nadli-šek in Juridislava Spetič. •iiiiiiiiiiifiniiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiimmiiiiiiiiiiiuiiiiminiiiiiiiiniiMiiiiiiuiHiiiun NOCOJ S SLAVNOSTNO PREDSTAVO V UL. FLAVIA liana Orlei bo predstavila novost stoletja ■ «cirkusrama» Vrsta izrednih atrakcij z barvnimi stereoprojekcijami Nocoj ob 21. 15 uri bodo pod velikim šotorom, ki so ga včeraj razpeli na nagometnem igrišču v Ul. Flavia, Liana, Nando in Ri-naldo Orfei predstavili tržaškemu občinstvu njihov fantastični cirkuški svet, ki so ga delno pomladili, v spored pa so vnesli nekaj novih točk, ki so jih popestrili z novimi prijemi. Gre za ccirkusrama«, to je stereoprojekcije, ki s čudovitimi barvami pričarajo v treh arenah med že tako kratkimi odmori kot med izvajanjem posameznih točk enkrat magično, drugič pa sprivnostno vzdušje. Končno nekaj novega, edinstvenega, je rekla včeraj na sedežu časnikarjev elegantna, vedno nasmejana in prijazna Liana Orfei, ki je na razgovor s tržaškimi novinarji, kar se dogaja vselej, ko pride s svojo ekipo v Trst, pripeljala brata Rinalda, madžarskega akrobata Lukazsa, krotilca krokodilov in kač Alhama Saharija Karakhur ja in njegovo ženo Shiro ter dobrodušnega pritlikavca. Fulvia Co-stantinides je pozdravila Liano in njene sodelavce in ji z voščilom za čim večji uspeh podarila šop vrtnic, Liana Orfei pa se je zahvalila in poudarila, da so te novosti, ki jih ni malo, in 23 atrakcij ter predvsem stereoprojekcije sad 158-letnih izkušenj pod cirkuškimi šotori. »Ne bom se hvalila«, je Liana, sicer s ponosom, poudarila, »vendar gre za izredno predstavo, polno barv in izredne lepote. To pa tudi ogromno stane, saj je v zaključni sceni samo v oblekah... 45 milijonov lir«. Po kratki zakuski se je Liana poslovila in se — kraljica cirkusa — naglo oddaljila s svojim dvorom artistov. Vrnila se je v svet prikolic, šotorov, kletk, kjer se čuti v svojem elementu. Sicer brez nje delo ne steče, saj odgovarja za režijo, koreografijo, sceno in se ukvarja tudi in predvsem z umetniškim vodstvom. zbor ((Slovenec« iz Boršta, nato moški zbor «Slavec» iz Rlcmainj, mešani zbor «France Prešeren« iz Boljunca in končno združena moška zbora »Vasilij Mirk« s Prose-ka-Kcntovela in domači «Valentin Vodnik«. Vsak zbor je zapel po tri pesmi, umetne, narodne ali partizanske, le združena zbora sta jih zapela šest. Vse pesmi so vžgale, posebno pa seveda partizanske. V nedeljo pozno popoldne pa so Imeli Dollnčani v gosteh imenitne goste — folklorno skupino «Joža Vlahovič« iz Zagreba, eno vodilnih jugoslovanskih tovrstnih skupin, ki Je gostovala že po vsej Evropi in odnesla številne visoke mednarodne nagrade. V svojih krasnih narodnih nošah ter oh spremljavi karakterističnega orkestra tamburic, so gostje, polni mladostne svežine, zaplesali najprej splet starih slavonskih kmečkih plesov, nato banatske fantovske plese in plese iz severozahodne Hrvaške z močnim madžarskim vplivom, ženski ansambel pa je zapel nekaj pesmi s tega področja. Gostje so našo izvajali prekmurske plese In nato še plese iz okolice Dubrovnika ob spremljavi starega ljudskega glasbila «ljerica», ženske plese iz Posavine, tamburaški orkester Je zaigral nekaj narodnih, za zaključek pa so spet nastopili plesalci s slikovitimi bunjevskiml plesi ob pozvanjanju ostrog. Navdušenja Je biilo veliko in niti grozeči oblaki, zaradi katerih je moral ansambel nekoliko skrajšati program, ljudi niso mogli pregnati. Pred nastopom folkloristov je i-grela razne venčke, koračnice in druge skladbe godba na pihala iz Brega, po programu pa je bila pozno v noč plesna zabava ob zvokih orkestra «Kras». Pred začetkom kultumo-prosvet-nega programa sta navzočim po pozdravu Mira Kaplja spregovorila v slovenščini dolinski župan In deželni svetovalec Dušan Lavriha, v italijanščini pa deželni svetovalec Silvano Baclcchi. Oba sta govorila o nujnosti skupnega boja proti fašizmu in poudarjala enotnost nastopanja za slovenske narodne pravice. Festival v Dolini se zaključi danes z nastopom godbe na pihala lz RiamanJ ter ob 20.30 z .nastopom Koprskega baHeta, ki bo izvajal med drugim moderni balet »Deklica iz Vietnama«. Repentabor Slovenska prosveta Iz Trsta je priredila na Repen tatom vsakoletni slovenski tabor, letos posvečen 25-letnemu delovanju te ljudsko prosvetne organizacije na Tržaškem. Pred pričetkom sporeda, na katerem so imeli glavno besedo mladi glasbeniki, pevci in Igralci, Je predsednik Slovenske prosvete Marij Maver pozdravil vse navzoče ter goste, med katerimi generalnega konzula SFRJ Borisa Trampuža ln podpredsednika SPZ Svetka Grgiča, predsednik SKGZ Boris Race pa je poslal organizatorjem pismene čestitke. Okrog tri ure trajajoči spored Je odprl mladinski pevski zbor iz Mačkovci j, ki Je pod vodstvom učiteljice Ljube Smotlak zapel pet pesmi. Pod vodstvom Franca Pohajača Je nato nastopil glasbeni ansambel TAIMS lz Flnžgarjevega doma na Opčinah in Izvedel nekaj narodnih slovenskih kompozicij in popevk. Po krajšem pozdravnem govoru župana repen tabrske občine Mihaela Guština, se Je zvrstil na odru pred repentabrsko oeifcvljo cerkveni pevski zbor od Sv. Antona lz Tista, ki je pod vodstvom Janka Bana zapel dve pesmi, prvi del sporeda pa so zaključili člani dramskega odra mladinskega doma lz Boljunca, ki so v režiji prof, Ivana Theurschuha predstavili enodejanko o živčni pripravi na neko prireditev, »Generalna vaja«. V drugem delu sporeda sta napovedovalca Alenka Rebula ter Peter Svagelj najprej predstavila glasbeni ansambel Slomškovega doma iz Bazovice KONDOR, ki Je izvedel nekaj Slakovih poskočnih melodij, nato pa Je prof. Jože Peterlin Imel slavnostni nagovor o 25 letih ljudsko prosvetnega dela Slovenske prosvete na Tržaškem, Sledlila sta še nastop mladinsko-otroškega zbora iz Sv. Križa, ki je pod vodstvom sestre Celine Kan-telj zapel pet otroških pesmic ter nastop folklorne skupine borštan-ske mladine iz Krekovega doma, ki je zaplesala venček slovenskih narodnih plesov. Za sklep je nastopil še cerkveni pevski zbor z Opčin, ki je pod vodstvom Staneta Maliča zapel nekaj slovenskih pesmi. Križ V Križu so imeli dvojno slovesnost: zaključek »Kriškega tedna« in začetek »Praznika vina in rib«. Zjutraj so Križanj odprli razstavo vin s pokušnjo, katere so se udeležili ljubitelji pristne domače kapljice. Popoldne je bilo nogometno srečanje naraščajnikov, istočasno Pa so predstavniki kriškega društva »Vesna« priredili sprejem za reške goste, predstavnike »Doma pionirjev«, ki so pripravili večerni nastop. Folklorna skupina »Ivo Lola Ribar« je v nedeljo nastopala z 22 člani, ki so stari od 12. do 14 let. Ansambel »Akordeon«, ki ga dirigira v Trstu že precej poznani učitelj Rajmund Hrovat, pa je samostojna skupina, ki deluje v okviru «Doma». Ansambel je bil ustanovljen pred enajstimi leti in v njem igrajo mladinci od 15. pa največ do 19. leta, nekateri od teh pa so v ansamblu že od ustanovitve. V ansamblu igra običajno 22 ljudi, včeraj pa jih je nastopalo samo 13, deset s harmoniko, trije pa z do-polnjevainimi inštrumenti, kot so tolkala in podobno. Folklorna skupina je predstavila istrski ples «Balun», venček slovenskih narodnih, svatbeni ples in še splet hrvaških narodnih. Mali folkloristi so izvedli še plese iz operete »Mala Floramy», srbsko kolo in zaključni ples iz opere »Ero z onega sveta«. Ansambel »Akordeon« je začel svoj spored s Horvatovo koračnico, izvedel je še Dvoržakov »Slovanski ples št. 10» in odlomke iz Gotovčeve opere «Morana», Rossinijeve opere »Italijanka v Alžiru«, Zajčeve »Nikola Zrinjski« in še Sup-pejevo in Fučikovo skladbo. V imenu PD »Vesna« se je nastopajočim zahvalil Miro Sedmak, ki je dirigentu Horvatu poklonil tudi šop cvetja. Sledila je kratka za-kuska v Ljudskem domu. Trebče V soboto zvečer so se na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah začele prireditve ob štiridnevnem praznovanju komunističnega ttoka. Najprej je bila na vrsti odbojkarska tetama v okviru turnirja, ki ga je organiziralo S. d. Primorec. Tekma je povzročila tudi zamudo, zaradi katere Je skupina »Canzo-niere triestlna« s svojim sporedom nastopila zelo pozno in Je bila zaradi Istega razloga tudi prisiljena okrniti svoj spored. Mladinci so se v govorjenih odlokmih — za katere sta poskrbela Živa Gruden ln Marjan Spetič — dotaknili najlbolj perečih političnih vprašanj, ostala dva člana Skupine pa sta med vsakim odlomkom zapela primemo pesem, ki je govorila zdaj o vojni v Vietnamu, zdaj o problemih delavstva ail o organizaciji NATO. Sele malo pred polnočjo je bila vrsta na ansamblu »Lords«, ki je zaigral nekaj pesmi, da so se navzoči lahko tudi zavrteli. Bolj živahno Je bilo v nedeljo. Odbojkarski tetami Je sledil nastop zbora «Tabor» z Opčin, zbora »Slavec« iz Ricmamj ter godbe na pihala «Parma» lz Trebč. Zatem sta govorila inž. Roberto Costa, ki se je ustavil ob Izidih volitev na Siciliji ln ob ramlh. fašističnih Izgredih, ter Stojan Spetič, kt je grajal desničarsko politiko krščanske demokracije v zvezi z odprtimi vprašanji Slovencev. Sledil Je spet ples ob spremljavi ansambla «Lords«. Dutovlje V soboto in nedeljo je bilo v Dutovljah izredno število gostov, ki so prišli s Krasa, iz Istre, iz Ljubljane, iz Vipavske doline, s Tržaškega in Goriškega na praznik kraškega terana in pršuta. Že v soboto zvečer, da ne govorimo v nedeljo, je bila na prireditvenem prostoru prava gneča. Terana in raznih pijač ni zmanjkalo, že v nedeljo popoldne pa ni bilo več nekaterih vzorcev terana, ki so dobili najvišjo oceno in po katerih je bilo seveda največ povpraševanja. Ob kiosku za pokušnjo terana je bil objavljen seznam 45 vinogradnikov z oceno njihovega terana. Največ točk (17) je po oceni posebne strokovne komisije dosegla Hermana Hoveljia — V. Dol 51, sledijo Franc Fabjan — Ponikve 12 in Marija Brundula — Godnje 2 (16,8), Milan Gulič — Ponikve 35 (16,7), Marija Jazbec — Sveto 29 in Miroslav Volk — Dutovlje 48 (16,6). Kraške kmetovalce je zelo zanimala razstava kmečkih strojev, na kateri sta sodelovali tudi Kmetijska zadruga iz Trsta in «Agraria» z Opčin. Povedali so nam, da so bili skoraj vsi stroji, med katerimi je bilo največ traktorjev in kosilnic, razprodani že v nedeljo dopoldne. Zanimiv je bil ustni časopis, ki so ga priredili uredniki Kmečkega glasa (razgovor z vinigradniki, s predsednikom zadruge »Kras«, z občinskim odbornikom za gospodarstvo, šaljiva tekmovanja, nagrade itd.). Občinstvo je navduševal nastop folklorne skupine «Tine Rožanc« iz Ljubljane ter pevskih zborov iz Repna in Dutovelj. Za goste s Tržaškega je bilo ugodno, ker je bil mejni blok pri Repen-tabru odprt do L ure po polnoči, kakor bo tudi 10. in 11. julija, ko bo praznik terana in pršuta v Repnu. tičniih predstavnikov. Kongres je otvoril rektor tržaške univerze prof. Origone, ki je poudaril Izredno znanstveno pripravljenost predavateljev in se je zahvalil organizatorjem, da so priredili talko pomemben kongres na našem vseučilišču. Nato so spregovorili še prof. Pez-zuoli, predsednik italijanskega odseka organizacije International Col-lege of Surgeons, ki je organiziral simpozij, podtajnik Belci, deželni odbornik za zdravstvo in higieno odjv. Devetag, predsednik organizacijskega odbora prof. Pietri in tržaški župan Spaccini. Vsi so poudarili pomen tega kongresa ter veliko čast, katere je deležen Trst in mlada tržaška medicinska fakulteta, ker se je tu zbralo tako veliko število znanstvenikov. Ob koncu svečanosti je odv. Devetag izročil predavateljem in nekaterim drugim udeležencem zlate spominske medalje. V soboto popoldne so se začela predavanja. Prvi je predaval prof. Jean Natali, ki je govoril o kirurških posegih na arteriji karotis in hrbteničnih žilah, prof. Pavel Firt iz Prage je orisal posege na anev-rizmih trebušne aorte, Peter Martin je predaval o revaskulari-zaoiji oživlja na nogi. Zadnji je bil v soboto Rene Fontaine, ki je govoril o revaiskularizaciji stegne-niške aorte. Kongres se je nadaljeval v nedeljo zjutraj z referatom Michaela De Bakeya, ki je orisal kirurške posege na srčnih žilah. Nato je Paride Stefanini govoril o kirurgiji ledvičnega ožilja. John Ochsner je predaval o kirurgiji nadaortnega ožilja. Charles Dubost pa je spregovoril o anevrizmih prsne aorte. Ob koncu je spregovoril predsednik kongresa prof. Edmando Malan, ki se je zahvalil organizatorjem ln predavateljem. Predavanja s tržaškega kongresa bo objavil Journal of Cardiovascular Sur-gey,'nato pa jih bodo objavili tudi zbrana v knjigi. Ob koncu kongresa je tržaški župan priredil sprejem v vili Revol-teHla. ZLATA MASA NA OPČINAH Tridesetega maja smo objavili v našem listu članek in sliko župnika Vidaua iz Rodika. Povedali smo tudi, da je g. Josip Vidau openski rojak. Danes, na praznik sv. Petra in Pavla, bo imel g. Vidau ob 11. cerkvi. Rojaku, ki je pretežni del svojega življenja žrtvoval poklicu in domovini, čestitamo posebno openski župljani in vabimo na slovesnost tudi Slovence iz drugih vasi in iz mesta. Openski rojaki Novogoričana ]e ogoljufal za 3 milijone dinarjev Preteklo soboto so agenti letečega oddelka kvesture aretirali ln prijavili sodnim oblastem 26-letnega Enza Corslja lz Istrske ulice št. 76, ki je ogoljufal jugoslovanskega državljana M. C. Iz Nove Gorice. Goljuf je namreč obljubili Novogoričanu, da mu zamenja tri milijone dinarjev v lire, potem pa, ko je že prejel vlsotoo vsoto, izginil. Prepričan je namreč bil, da ga M. C. ne bo zatožil jugoslovanskim oblastem, ker bi talk korak privedel do marsikaterih zapletljaijev. Pa se Je pripetilo ravno obratno. Ker je bila «pogodba» sklenjena delno v Novi Gorici, delno na italijanski strani, je M. C. prijavil goljufa tržaškemu letečemu oddelku kvesture. Ta je, kot izhaja iz policijskega poročila, priznal goljufi |o, že v nedeljo pa se je javil na sedežu tržaškega italijanskega dnevnika in ogorčeno protestiral češ da ni priznal ničesar. Preiskovalci so nadalje ugotovili, da je Corsd, potem ko je izvedel za tožbo policisjim oblastem, ustrahoval M. G. in nekega Oscarja Mi-licha s Tržaškega tako, da jim je s pismi izsiljeval, naj umakneta izjave, ki sta jih dala policistom. Ko so Corsiju policisti zaplenili propustni«), se je ta zagnal proti njim in jim zagrozil, da jiih zatoži žara di slabega ravnanja. Pred sodniki se bo moral zagotavjati tudi zaradi obrekovanja. Admiral Virgilio Spigai predsednik tržaškega LIoyda Na seji upravnega sveta tržaškega Lloyda so izvolili admirala Vir-gilia Spigaia za novega predsednika družbe. Prejšnji predsednik ing. Gianni Bartoli je bil znova izvoljen v upravni svet. Za podpredsednika so potrdili prof. Dina Saravala in za delegiranega upravitelja pa dr. Umberta Nordia. uri zlato mašo v openski župni aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiHiiiiiNi111 g 'S//////J Vj '/jir///A Vt Vssssss TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 in 23.15 Poročila; 8.30 Godalni orkestri 9.00 Maša; 9.45 Glasba za čem balo; 10.00 V prazničnem tonu 11.00 Recital sopranistke Z. Ga šperšič; 11.15 Mladinska radij ska igra; 11.45 Veseli motivi 12.10 Pratika; 12.25 Za vsako-gar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 15.30 «Pisma gospodične De Lespinasse«; 16.30 Strauss: Don Juan; 16.50 Pleši te z nami; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Ansambel «Jethro Tuli«; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Srečanja A. Kacina; 19.20 Zbor ((Fantje izpod Grmade«; 19.35 Glasbeni best-sellerjil; 20.00 Šport; 20.30 Rossini: Gospod Bruschino, opera; 21.45 Melodije v polmraku; 22.05 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.00, 11.00, 12.30, 14.00, 17.00, 19.00, 22.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.15 Zabavna glasba; 13.30 Plošče; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Zbor E. Grlon; 14.30 Zbori ln baleti iz oper; 15.00 Naši pevci; 16.00 Spored RL; 16.30 Počitniški vrtiljak; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Iz priljubljenih oper; 18.10 Plošče; 18.45 Iz melodije v melodijo; 19.15 Klasična glasba; 20.30 Spored RL; 23.20 Glasbeni cocktail; 24.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 in 23.00 Poročila; 7.00 Operna glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.30 Maša; 10.15 Vi in jaz; 11.30 Galerija melodrame; 12.00 Plošča za poletje; 13.15 Glasbeno-govorni spored; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Za vas mlade; 19.00 Boccherini-Jeva in Haendlova glasba; 19.30 Lahka glasba; 20.20 Verdi: I masoadieri, opera. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta F. Hardy in L. Toffalo; 8.40 Orkestri; 9.50 Goya, radijska igra; TOREK, 29. JUNIJA 1971 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.30 Lahka glasba; 14.00 ln 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 18.35 Glasbena medigra; 19.02 Spored s Pippocm Baudom; 20.10 Glasbeno-govorni spored; 22.20 X. Canta-giro. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Od Monteverdija do Scarlattlja; 13.00 Medigra; 13.30 Plošče; 15.30 Simfonični koncert, dirigira Z. Meh ta; 17.35 Jazz; 18.15 Lahka glas ba; 18.45 Zakaj umirajo na ce stah; 19.15 Vsakovečeml koncert; 21.30 Simfonična glasba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Bachovi koncerti; 10.00 F. Pou-lemc: Les Biches; 10.20 Vzporedna glasba; 11.00 Medigra; 12.30 Skrčena melodrama; 14.15 Antologija interpretov. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 18.00, 19.30, 22.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.20 S pevcema E. Viler in A. Dodičem; 10.40 Počitniški pozdravi; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Nikola Hercigonja: dva odlomka iz opere ((Gorski venec«; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi dio vasi; 14.30 Priporočajo vam... 15.10 18 tednov — 18 oktetov; 15.40 «Na poti s kitaro«; 16.30 Glasbeni imtermezzo; 16.40 Recital flavtista B. Čampe; 17.00 ((Vrtiljak«; 17.40 Z orkestrom R. Binge; 18.10 Popoldanski simfonični koncert; 19.15 V torek na svidenje! 19.45 Četrt ure s pevko A. Pinterič; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Ansambel Fantje treh dolin; 21.00 Prodajalna melodij; 21.30 Radijska igra; 22.30 Majhen koncert lahke glasbe; 23.15 Komorna glasba makedonskih skladateljev; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 18.45 Vera danes; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Un’estate, un lnverno, TV nadaljevanka; 22.20 Podelitev nagrad: »David dl Donatello«; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 16.45 Evrovizlja: Tour de France; 21.00 Dnevnik; 21.20 Boeme-rang; 22.20 X. Cantagiro. JUG. TELEVIZIJA TOREK, 29. junija 18.55 E. Perocie Nina in Ivo; 19.10 Risanka; 19.25 Obzornik; 19.40 Slovenski Top-Pops; 20.05 Sprehod po angleških vrtovih; 20.30 Mamila danes; 20.40 Pet minut za boljši jezik; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Prekleta sleparija; 23.25 Milhaud; Popotovanje kralja Reneja; 23.40 Poročila. SREDA, 30. junija 16.00 Aachen: Ježa z ovirami, prenos; 18.45 Pika nogavička; 19.15 Obzornik; 19.30 Zabavna glasba; 20.00 Na sedmi stezi; 20.00 Naš ekran; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Teh naših 50 let; 22.35 Hamlet; 23.15 Poročila. ČETRTEK, 1. julija 15.00 Wimbledon: Tenis, P°^}~ nale moški; 19.20 Obzornik; 19.35; Družina; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Vse življenje v letu dni; 21.00 TV dnevnik; 21.35 L. N-Tolstoj: Vojna in mir — I del: 22.25 XXI. stoletje; 23.25 400 let slovenske glasbe: Vilko Ukmar: 00.00 Poročila. PETEK, 2. julija 15.00 VVimbledon: Tenis, finale žensk; 19.15 Obzornik; 19.30 Veseli tobogan; 20.00 Mestece Pey' ton; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Split 71; 23.05 Odiseja miru; 23.35 Poročila. SOBOTA, 3. julija 15.00 Wimbledon: Tenis, finale moški; 17.20 Rokomet žensk za pokal Jugoslavije; 19.00 Obzornik; 19.15 »Omišaljski veli pir*> 20.10 Izgnanci: 21.00 TV dnevnik; 21.35 Split 71; 23.05 Svet otokov in atolov; 23.30 Maščevalci; 00.20 Poročila.