Neprijetno poročilo Nadzornega odbora MO NM »Dedek Mraz na sekretu« bo v kratkem spremenjen Intervju: Boštjan Tadel Potlač: Konec košarke v Novem mestu Novo mesto, številka 5, letnik 7, 19. februar 2004, cena 450 SIT www.park Knjižnica Mirana Jarca Rozmanova 26 8000 Novo mesto Naročniki revije park so tudi podjetja: ABC Cibic Novo mesto d.o.o. projektiranje, svetovanje, nadzor Novi trg 1, Novo mesto tel.: 07 33 70 320 /CM zavarovalnica tilia d.d. ______novo mesto ARHITEK1 Novi trg 9.8000 Novo mestol tel.: 07 33 71 520 fax: 07 33 71 521 gsn: 041 671 338 roN d.o.o. projektiranje inženiring ID - interier design d.o.o. Arhitektura & design Germova u. 3, Novo mesto Elica Križ s.p. Pridobivanje upravne in gradbene dokumentacije Ljubljanska cesta 4, Novo mesto tel.: 07 33 24 851 Gradbeno projektiranje.^ I in inženiring d.o.o. Ji.. 1 I■ M Ljubljanska cesta 26, Novo mesto tel.: 07 33 77 630, www.gpi.si »liHlilHII www.Luminus.si » PEGAS MEDNARODNI TRANSPORTI Turkova 2, 8000 Novo mesto Tel.: 07 33 21 308 Avtohiša Berus Podbevškova 1, Novo mesto V J MONTAŽA IN POPRAVILO VODOVODNIH INŠTALACIJ Jernej Jakše s.p. ^ ^ Bršljin 32, Novo mesto /(c# 1 vgsm: 041 647 319 TL _ A j Avtošola Riba avtošola Ulica stare pravde 15, a Q | Q A J Novo mesto m\ID/'* tel.: 07 33 26 722 doc. Računovodski servis Jožica Bukovec s.p. Adamičeva ulica 2 t tel.: 07 33 79 130 J / "N f ^ U MalkoM! Ljubljanska 1, Novo mesto tel.: 39 31 470 f, sntottnslk aiwDDSirr^ A Avguštin AVBAR s.p. n LASERSKO GRAVIRANJE tel.: 07 33 79 021 GSM: 041 682 468 SOREX d.o.o. Foersterjeva 10,8000 Novo mesto irawi>*K*iiii[ii e-mail: info@sorex.si, www.sorex.si uv!*i/T?jlllUll Samolepilne etikete • Foto papir) Forex Commerce d.o.o. Smrečnikova ulica 19 8000 Novo mesto Jtrallova ulica 15 (Šmihel), 8000 Novo mestoy SOPHOS SOPHOS ANTI-VIRUS Pooblaščeni distributer za Slovenijo www.sophos.si 1— c Moba moba Izdelava posteljnih vložkov Latoflex Stopiče J ■MF d.o.o. Novo moato \ E-mail: stia@slol.net y tol.: 07 39 34 780 -fa»L- 07 39 34781, Branko Tratar s.p. projektiranje, posl. posredovanje, nadzor UL talcev 2, Novo mesto tel.: 07 33 80 900 Wellness center Balnea je pravo uresničenje oddiha, sprostitve in ugodja. Bazeni, savne, fitnes studio, masaže, kopeli, športne aktivnosti - Balnea nudi za vsakogar nekaj. \ »Čas novih začetkov« D0LENISKE TOPLICE I^KRKKZDRAVIUŠČK Wellness center Balnea v Dolenjskih Toplicah. Informacije in rezervacije: Wellness center Balnea Tel: 07 39 19 750, 751 ^ E-mail:booking.dolenjske@krka-zdravilisca.si BaLnea* WtLLNtSS CfcN 1 tR J Revija park je dostopna gostom v naslednjih lokalih in frizerskih salonih: Bistro in pizzeria Kaval Panda d.o.o. Velike Brusnice 13 tel.: 07 30 85 623 R 'Renata “Peterk s.p. “Brštjin 22, ‘Hcrvo mesto tet: 07/30 23 384 frizerski salon NovljaN Novi trg, Novo mesto tel.: 07 33 22 223 McDonalds Ljubljanska 27 Novo mesto Figura Krneki Ljubljanska cesta 27 Novo mesto Knjigarna Goga Glavni trg 6, Novo mesto Frizerski salon Jure Kandijska 19, Novo mesto Frizerstvo in lasjiljarstvo KBBREEK Ljubljanska 80, tel.: 07 33 26 028 vSmolenja vas 3, tel.: 07 33 44 118 Prepih Gornja Težka voda 19 Stopiče I tel.: 07 30 89 404 EPIHmc BkultI Simona Šimec s.p. ul. Marjana Kozine 3 8000 Novo mesto Tel.: 07/33 73 461 GSM: 041 609 144 Gostilna in prenočišča^-;— Kandijska cesta 63 /*** PRI *V\ Novo mesto (BELOKRANJCU) tel.: 07 30 28 444 \w7 v www.pribelokranjcu-vp.si www.lokalpatriot.si lokalpatriot@lokalpatriot.si Vabljeni v frizerski salon »SAŠO« Vtel. .30 85 843, GSM:031 322 237 park Tel.: 07 393 08 12 E-mail: park@park-on.net www.park-on.net uvodnik kazalo Romi, to smo mi Tina Ban Ne le svetovna, tudi slovenska javnost se vedno pogosteje soočata z vprašanjem: kako živeti v sožitju z ljudmi različnih etničnih pripadnosti in veroizpovedi? Za mnoge je soočanje z drugačnostjo tako boleče, da v jezi odhajajo na ulice, podpisujejo peticije ali celo organizirajo vaške straže. Še zdaj, na pragu vstopa v Evropsko unijo se zdi multikulturnost le oddaljen, nedosegljiv ideal. Mozaiku aktualnih medijskih tem, vprašanju džamije, izbrisanih in narodnostnih manjšin pa bi bilo nujno dodati tudi romsko vprašanje. Romi so namreč ena večjih, če ne celo največja etnična manjšina v Sloveniji. Po popisu prebivalstva iz I. 2002 (Statistični urad RS) naj bi tu živelo 3246 Romov, po večini neuradnih ocen pa med osem in deset tisoč. Največ jih je v Prekmurju, na Dolenjskem in v Beli krajini. V nečem pa je romsko vprašanje vendarle drugačno. Za razliko od drugih omenjenih je staro že več stoletij. Nestrpnost do Romov pravzaprav traja toliko, kot traja njihovo bivanje v Evropi. Prvi konflikti z oblastmi in večinskim prebivalstvom so nastali zaradi njihovega svobodnjaškega, nomadskega načina življenja, ki je bil popolnoma tuj idealu fevdalne zvestobe in vezanosti na zemljo. Skozi čas so spori vse bolj preraščali v splošno etnično in rasno sovraštvo. V nemških deželah so Rome razglasili za izdajalce krščanskih dežel, turške vohune in prenašalce kuge. Drugod so jih obtožili čarovništva, ugrabljanja otrok in celo kanibalizma. Sistematično preganjanje in uničevanje se je začelo že v 15. stoletju. V Jugovzhodni Evropi so uvedli zasužnjevanje Romov, ki so ga odpravili šele leta 1856. Znameniti grof Dracul Transilvanski naj bi na svoja posestva iz Bolgarije pripeljal 12 000 romskih sužnjev. V 15. st. zapišejo prve protiromske zakone, v katerih so jim večinoma prepovedovali nomadstvo. Ponekod so jih kaznovali z obešanjem, drugod s pohabljanjem. Portugalci in Španci so jih kaznovali z delom na galejah ali pa so jih izgnali v nove ameriške kolonije. Češki Jožef I. je v začetku 18. stoletja izdal zakon, po katerem naj bi obesili vse ujete odrasle Rome brez sojenja, mlajše fante in dekleta pa pohabili. Dobrega pol stoletja kasneje je Marija Terezija ukazala, naj vse otroke, starejše od pet let, odvzamejo romskim staršem in jih dajo v rejo kmetom. Njen sin Jožef II. je prepovedal romski jezik, oblačenje in glasbo ... V času nacizma pa je sovraštvo do Romov doseglo svoj višek in se izživelo v genocid nad romskim prebivalstvom. Še pred začetkom druge svetovne vojne, že leta 1934, so Rome začeli množično pošiljati v koncentracijska taborišča. Dejstvo je, da je tudi romska brezbrižnost do okolice in njenih pravil vplivala na potek te krute zgodbe. Vendar dejstvo je, da je prav stoletja trajajoča demonizacija in diskrimizacija večine ogromno prispevala k temu, da se Romi še danes niso uspeli izviti iz oklepa marginalnosti. Ena najbolj margina-liziranih in nemočnih skupin so prav dolenjski Romi. Njihove zgodbe se zdijo še vedno uklete v stoletni začaran krog, iz katerega lahko pobegnejo le najmočnejši posamezniki. Velika večina romskih otrok se rodi neizobraženim, pogosto nepismenim in še najstniškim staršem. Malo je tistih, ki bi - ko stopijo v šolo - že govorili slovensko. Zaradi neznanja jezika tudi nadarjeni otroci težko napredujejo. V šoli so deležni opazk, segregacije in izolacije. Ker tudi doma ni prave spodbude, mnogi odnehajo še preden bi zaključili osnovno šolanje. Zelo mladi se poročijo, imajo otroke in ti so spet na začetku iste zgodbe. Tudi tisti, ki si uspejo pridobiti osnovno izobrazbo in iščejo delo, imajo zaradi svojega porekla na trgu delovne sile občutno manj možnosti kot ostali slovenski državljani. Predsodki okolice so premočni. Posameznik, ki išče službo, je vedno Rom, ki išče službo. Družba mu hitro dokaže, da se njegov trud ne izplača, in pogosto je izolirano življenje v njegovi skupnosti edino, kar mu preostane. Romi trenutno sami ne morejo izboljšati svojega položaja, ampak potrebujejo pomoč različnih ustanov. Zdi se, da se je tega zavedla tudi država ali pa je le ugotovila, da ji voda teče v grlo in da bo treba pohiteti. V osnovne šole uvaja romske asistente, prireja tečaje opismenjevanja za odrasle in se trudi z zaposlovanjem prek javnih del. Romi so dobili tudi svoje občinske svetnike. Državno skrb med drugim najbrž zbuja tudi romski prirodni prirastek, ki je precej višji od slovenskega povprečja. Relativni delež, namenjen za otroške dodatke in podpore za brezposelne Rome, bo tako iz leta v leto večji. Toda škoda bi bila, če bi na romsko vprašanje gledali samo s stališča finančne izgube. Evropska unija spodbuja skrb za romske manjšine in v ta namen gotovo namenja tudi določena sredstva. Čas je že, da se v romski drugačnosti, ki je bila za evropske narode od nekdaj tako moteča, začne iskati prednosti. Nekatere evropske pokrajine in dežele svojo prepoznavnost dolgujejo pr_av Romom. Zdi se namreč, da ti namreč s svojo “magičnostjo” napolnijo tudi prostor, v katerem živijo. Španska Andaluzija bi bila brez Romov, njihove glasbe in flamenka najverjetneje le neznana, marginalna puščavska kotlina na skrajnem robu Evrope. Brez Romov tudi Prekmurje ne bi bilo isto in Vlado Kreslin bi moral iz repertoarja črtati svoje največje uspešnice. Madžarska, Romunija ali Makedonija se ne bi mogle postavljati s svetovnimi glasbenimi imeni, violinistom Sandorjem Lakatosem, Budapest Gypsy Simphony Orchestra, Taraf de Haidouks, Esmo Redžepovo ... S svojo glasbo, plesom in svojevrstnim načinom življenja Romi že od romantike dalje navdihujejo velika imena evropske umetnosti. Skladatelj Liszt, pesnik Lorca, pisatelj Lainšček ter mnogi drugi so poiskušali v svoja dela ujeti vsaj delček njihove eksotičnosti, neukrotljivosti in magičnosti. Čeprav se dolenjski Romi v preteklosti res niso izkazali s posebnimi kulturnimi dosežki, se stvari spreminjajo. Samo v novomeškem naselju Brezje trenutno delujeta dve folklorni in ena pevska skupina. In imajo svojo pesnico Jelenko Kovačič. Koliko velikodušnosti, svetovljanstva, poguma in podjetnosti premorejo Dolenjci? Dovolj, da bi v svojo identiteto integrirali tudi Rome? Bi se Dolenjska svetu upala predstaviti kot multikulturna pokrajina, ki so ji tudi Romi vtisnili svoj pečat? TAK K© CSTflllSČE VLflPE DO T \KOMSKtGj* VTKMfmaft 3E \ & jl| C..rKvii: vmiRM* totkecmo je ni\r\ \ 5 ume; w M Mr. K DOLENJSKA Neprijetno poročilo nadzornikov...................4 Ustavna pobuda za pravičnejši volilni sistem......4 Težave s smetmi...................................5 Črna packa: Na KS Center ne berejo pošte..........8 Dolenjčki, plačajte cestnino......................9 Nerešljiv konflikt?..............................10 Fotoreportaža: Romska vas Brezje.................11 FOTOPUB......................................... 12 ČETRTA DIMENZIJA................................ 13 INTERVJU........ NASLOVNA TEMA .... .........14-15 JF 2% ...... 16 INTERNET... KULTUM..... FILM....... FOTOZGODBE INFOPARK... 18 19 20 21 23 PARKEXTREME........................24 STRIP..............................25 POTLAČ.............................26 park: kolofon regionalni mesečnik odgovorni urednik: Uroš Lubej številka 5, letnik 7 uredništvo: Tina Ban, Simon Bizjak, Boris Blaič, ISSN 1408-7189 Matjaž Brulc, Marijan Dovič, Nejc Gazvoda, An- dreja Kopač, Janez Lamovšek, Iztok Kovačič, Naslov uredništva: Park Tomaž Levičar, Uroš Lubej, Boštjan Pucelj, Anja Glavni trg 6 Reboljt Damir Skenderovič, Bariča Smole, Da- 8000 Novo mesto mijan Šinigoj, Mitja Simič, Žiga Vire, Marko Vide, Primož Žižek e-mail. park®park-on.net naslovnica: Iztok Kovačič (Foto: Žiga Vire) web: www.park-on.net lektorica: Nina Štampohar Naročila, distribucija: 07 393 08 12 Trženje: Matjaž Grum gsm: 031 549 906 mgrum®email.si filmi in prelom: Grafika Novo mesto d.o.o. tisk: Tiskarstvo Opara, Mali Slatnik naklada: 1000 izvodov ustanovitelj: Društvo novomeških študentov izdajatelj: Založba Goga, Novo mesto direktor: Gregor Macedoni SPREHODI SE PO SVOJEM PARKU! Naročnina se plačuje za obdobje od naročila do konca tekočega letnika (julij 2004). Prekinitev naročila je možna s pisnim preklicem in sicer 10 dni pred koncem naročniškega obdobja (1. julij 2004). Naročniki imajo 10% popust, študentje in dijaki 20%. Naročnina za tujino znaša 35 EUR, z letalsko dostavo 40 EUR. Trženje: IM) l M O G E N A S ■ MLADINSKA OGLAiCVALSKA MRCŽA O.O.O. Spletna rešitev: Crmedia park:dol enjska Neprijetno poročilo nadzornega odbora mestne občine Novo mesto Uroš Lubej V poročilih o delu novomeškega župana in njegovih odgovornih podrejenih se v našem lokalnem medijskem prostoru dostikrat pozablja na tiste manj prijetne zadeve, razen seveda, kadar se kritika pokrije z izbruhi ksenofobije, nestrpnosti in rasizma. Podobno je z opozicijo. Na zadnji seji občinskega svet se je ta (v tem primeru Metka Stupar in Leopold Kolenc) ukvarjala predvsem s tem,-kako (ne)omogočiti nekaterim našim državljanom, ki so, glej, Romi, da si uredijo dom. Seveda, to je tema, ki prinaša glasove. Mimo vrlih novinarskih peres in opozicijskih ušes in brez razprave občinskih »velmož« pa je odletela druga neprijetna tema, namreč Poročilo nadzornega odbora. Populistična »demokracija«, ki jo je ustoličil Drnovšek v vpregi z Bajukom, Janšo, s Podobnikom, z Jelinčičem, s Cernjakom in Pahorjem, ima seveda velike težave s takimi organi, in če se le da, potem je najbolje, da se nadzornikov sploh ne izvoli, ker potem tudi nadzora ni. Ustava zaradi tega še ni kršena, saj je to vendar sama demokracija, da se čim večkrat glasuje, samo za to, da se ne izvoli. Nadzorni odbor MO Novo mesto (predsednik Franc Klobučar) je novembra 2003 župana opozoril, da so v proračun za leto 2004 uvrščeni tudi investicijski projekti, za katere ni pripravljena investicijska dokumentacija in ki niso potrjeni na ravni predinvesticijske zasnove, kar je kršitev zakona o javnih financah. Nadzorni odbor ugotavlja, da je prav zavezanost k dobremu gospodarjenju tista, ki zahteva skrben in načrtovan pristop k investicijam. Župan se s tem nikakor ne strinja, saj je v odgovoru zapisal, da so.kršene določbe napisane zaradi potreb države, če pa bi že veljale za občino, potem jih negira zavezanost k dobremu gospodarjenju, saj naj bi zaradi njihovega upoštevanja prihajalo do zamud pri uvrstitvi projektov v proračun, počasnejšega razvoja in stroškov. Prav tako tudi direktorica občinske uprave Mojca Novak v odgovoru na poročilo uprave trdi, da »pri vodenju postopkov ne nastaja škoda niti kršitev, če v plan vključimo investicijo, ki še nima vse dokumentacije, v fazi priprave na investicijo in vključitev v proračun pa izdelamo zahtevane dokumentacije in vodimo postopek investicije v skladu z zakonodajo«. Nadzorni odbor je ne glede na te misli župana pozval, naj do konca februarja predstavi ukrepe, s katerimi bo preprečil kršenje zakonodaje v naši občini. Zahtevajo tudi, da se pripravi manjkajoče investicijske dokumente oziroma pojasni, zakaj tega ni_moč storiti. Sicer pa je nadzornik Miloš Šuštar med 24. novembrom in 8. decembrom lani opravil dva nadzora, in sicer nad prodajo stvarnega premoženja (preiskani so bili trije primeri) in nad oddajo poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč v lasti občine v najem v prvih desetih mesecih lanskega leta. Ugotavlja, da suma storitve kaznivega dejanja ali prekrška ni, da pa zaznava pomanjkljivosti, ki so posledica nerealnega načrtovanja dela, ponekod malomarno izvajanega dela (kontrola finančne realizacije pogodb) in nedorečene organizacije občinske uprave. Realizacija načrtovanih prihodkov iz prodaje stavbnih zemljišč je le 76-odstotna, kar nakazuje, da so bili cilji zastavljeni previsoko. Direktorica uprave v Odgovoru na poročilo pravi, da je poleg zakonskih nejasnosti in zamude vlade pri nekaterih uredbah pri ocenjevanju odstotka realiziranih prodaj treba upoštevati tudi povpraševanje trga. No, uprava bi bržkone morala na zakone trga misliti že pri pripravi proračuna. Nadzorni svet kakega zasebnega podjetja bi bržkone v trenutku nagnal direktorja, ki bi pri svojih strategijah upošteval zgolj najbolj optimistične napovedi, še posebej, če bi se te izkazala kot zelo zgrešene. Poleg tega nadzornik pri pregledu treh primerov prodaje navaja še druge kršitve in spornosti. Med drugim omenja kršitev zakona o javnih financah (v primeru, ko občina kot kupnino za eno stavbno zemljišče sprejme drugo stavbno zemljišče, s čimer se domnevno ustvarja nepotrebne zaloge, ter v primeru, ko občina kot kompenzacijo sprejema delnice kupca). Te trditve je direktorica v svojem odgovoru zavrnila, saj naj bi šlo »za zagotavljanje smiselne celote stavbnih zemljišč v lasti mestne občine«, pri možnosti kompenzacije z delnicami pa je šlo le za predlog kupca, ki ga je občina zavrnila. Nadzornik razkriva, da je občina naredila napako pri zapisu parcelnih številk, kar je morala potem na lastne stroške popraviti. Prav tako v dveh od treh preiskanih primerih finančna realizacija pogodb ne poteka tako, kot je s pogodbami dogovorjeno. Na ta dva očitka občina v svojem odzivnem poročilu ni odgovorila. Nadzornik je opravil tudi nadzor nad oddajo poslovnih prostorov v lasti novomeške občine v najem. Ugotovil je, da občina v desetih mesecih od petih začetih ni dokončala niti enega postopka. Direktorica občinske uprave odgovarja, da se je v dveh od navedenih petih primerih ugotovilo, da zemljišča niso občinska last, v enem primeru je bilo odločeno, da se zemljišče proda, dva postopka sta še v reševanju. Poleg tega ima občina za oddajo zemljišč v najem sklenjenih 155 najemnih pogodb. Enega od vzrokov ugotovljenih spornosti nadzornik vidi v tem, da je bila reorganizacija uprave izpeljana nedosledno. Položaj in odgovornost funkcije direktorice namreč ni jasen (ni opredeljena razmejitev odgovornosti za zakonitost in razmerja med županom, direktorico in vodji oddlkov). Poleg tega prihaja do neskladnosti med tem, kaj glede gospodarjenja z različnimi kategorijami zemljišč določa »občinska zakonodaja«, in med tem, kaj se dejansko dogaja: po odloku bi se z gospodarjenjem moral ukvarjati en oddelek, dejansko pa se z njim ukvarja neki drugi oddelek. V zaključku Odgovora na poročilo direktorica zapiše, da (kljub nekaterim zadržkom) sprejemajo priporočila in predloge nadzornikov v zvezi s pristojnostmi oddelkov glede gospodarjenja z občinskim premoženjem in glede razmejitve odgovornosti za zakonitost dela v občinskih upravi, da pa ne sprejemajo splošnih kvalifikacij o nerealnem načrtovanju, malomarnem izvajanju in nedoslednosti pri delu. Videli bomo, komu bo nadaljevanje te zgodbe navsezadnje pritrdilo. Nadzorni odbor ugotavlja nedosledno organizacijo uprave, ponekod malomarno delo in nerealno načrtovanje. Kronisti: Boris Blaič, Uroš Lubej; Tina Ban vno sodišče v eni izmed svojih odločb leta 2000 razveljavilo neki občinski odlok, ki je v veliko manjši meri izkazoval neenako številčnost posameznih volilnih enot v tisti občini. Pobudniki ustavnemu sodišču predlagajo, naj sprejme in pozitivno reši njihovo pobudo. To bi pomenilo razveljavitev omenjenega zakona o določitvi volilnih enot. Poleg tega pričakujejo, da se pobuda obravnava prednostno, saj so naslednje parlamentarne volitve že to jesen. Anton Škerlj je dejal, da sicer pričakuje, da bo ustavno sodišče pozitivno odločilo o njihovi pobudi, veliko vprašanje pa je, ali si bo v tej trenutno napeti ustavno-politični situaciji upalo že pred letošnjimi volitvami drezniti v državni zbor. (UL) Novo mesto bo maja dobilo nov park Kot kaže, bo Novo mesto maja letos na območju okrog Ragovskega mosta, na levem bregu reke Krke, dobilo nov park, ki bo zaradi vstopa v to integracijo imenovan kar Park Evropske unije. Občinska uprava namerava območje v prvi fazi za-traviti, postaviti koše za smeti, zasaditi nekaj dreves, postaviti klopice, postopoma pa naj bi ta »evropski« park zapolnjevale skulpture, katerih avtorji bi zastopali vsako izmed držav evropske skupnosti. Prvi pogovori že potekajo s poljskim razveljavitev krivičnega volilnega zakona Anton Škerlj in še štirinajst drugih državljanov - vsi so člani upravnega in nadzornega odbora Društva Novo mesto - je 11. februarja na ustavno sodišče vložilo ustavno pobudo, v kateri predlaga ustavnemu sodišču, naj ta državnemu zboru naloži razveljavitev zakona o določitvi volilnih enot za poslance državnega zbora, ki naj bi bil krivičen do novomeških volilcev. Pobuda se konkretno nanaša na določitev šeste volilne enote in njenih enajstih okrajev. Povprečno število volilcev v volilnih okrajih v Sloveniji je namreč okrog 17 tisoč. V dveh novomeških volilnih okrajih je število volilcev 23 oziroma 24 tisoč, v volilnem okraju Hrastnik pa zgolj osem tisoč. Ne da bi se spuščali v podrobnosti zapletenega proporcionalnega sistema, to pomeni, da ima hrastniški volilec kar trikrat večji vpliv na to, kateri poslanci bodo izvoljeni, kot novomeški. Po mnenju pobudnikov je to v očitnem nasprotju z ustavno pravico o enakosti volilne pravice (43. člen ustave) in seveda tudi v nasprotju z izrecnimi določili zakona o volitvah v državni zbor, kjer je zapisano, da se poslanci volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice, in to tako, da se na približno enako število volilcev izvoli en poslanec. Pravnik An- m FOTO: BOŠTJAN PUCELJ STO_BESED na mesec veleposlaništvom. Poleg rekreativne funkcije bo novi park tudi prostor za manjše Območje okrog mosta pod Jerebovo in Ulico talcev ulico sicer že nekaj časa nelegalno zasedajo številni vrtičkarji. Mestna občina Novo mesto, ki je lastnik zemljišča, je sredi januarja od novomeškega Vodno-gospodarskega podjetja dobilo zahtevo, naj ta prostor, ki je definiran kot priobalno zemljišče (do 15 m od reke) uredi tako, da ne bo ogrožena reka Krka, njen breg in da bo območje varno pred erozijo. Na tem območju se tudi ne bi smelo odlagati organskih in anorganskih odpadkov, prepovedana bi morala vsakršna gradnja, postavitev barak in ograj. Na mestni občini pravijo, da z vrtičkarji, ki jim bodo ponudili kandidaturo za rezervne lokacije, tam nimajo urejenih nikakršnih najemnih razmerij, poleg tega pa sedaj zaradi zahteve VGP morajo ukrepati.(UL) »Naši« Romi bolj ali manj dobrodošli, ostali raje ne Največ razprave na 10. seji novomeškega občinskega sveta je požela obravnava in sprejem Soglasja k prodaji dveh parcel v KS Šmihel Omenjeni zemljišči, ki sta v lasti MO Novo mesto, se nahajata ob romskem naselju Šmihel, na njem pa je že postavljenih nekaj barak - torej nelegalnih bivališčih, v katerih trenutno živijo Romi. Prav ti Romi so na občino naslovili prošnjo za odkup teh zemljišč, s čimer bi se lahko začel postopek legalizacije obstoječih črnih gradenj oz. izgradnje novih domov. Sprejetemu sklepu so nasprotovali Metka Štupar, Felik Strmole iz Liste Francija Koncilije in predstavnik NSi Leopold Kolenc. Pri tem so se naslanjali predvsem na ostro nasprotovanje KS Šmihel. Ta je v svojem mnenju, ki za občinski svet sicer ni obvezujoče, zapisal, da gre za »enostranske rešitve romske problematike, legalizacijo črnih gradenj in nadaljnjo širitev romskega naselja, kljub zagotovilom občinskih inštitucij, da do tega ne bo prihajalo.« Predsednik krajevne skupnosti David Štefan je še zapisal, da bodo imeli odklonilno stališče do takih reševanj, dokler se ne bodo vse tri strani sešle in dokler ne bo občina resno pristopila k reševanju infrastrukturnih problemov Šmihela -omenjeni so neurejeni prehodi čez cesto in pločniki. Kot rečeno, občinski svet odklonilnega mnenja ni upošteval, je pa sprejel predlog svetnika LDS Jožeta Kukca, da se občinski upravi naloži priporočilo, da se lokacije proda zgolj Romom, ki živijo v Novem mestu, da ne bi prišlo, kot je dejal eden od svetnikov, do »invazije« Romov iz drugih območij Slovenije. Pomagali bodo Društvu paraplegikov Poleg spornega sklepa je občinski svet sprejel še odlok o spremembah in dopol- nitvah prostorskih planskih aktov, ki se nanašajo na Učno razvojni center za krajino in šport Golf Otočec, sprejel je odlok o urejanju javne razsvetljave, začel je obravnavo o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih voda, sprejel pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za kmetijstvo in podeželje, dopolnil načrt nabave in gradenj stvarnega premoženja za leto 2004. Kot pomoč invalidom je občinski svet sklenil, da MO Novo mesto plača komunalni prispevek za nov objekt Društva paraplegikov,dal soglasje k statutu krajevne skupnosti Šmarjeta, dal pozitivno mnenje k pristopu MO Novo mesto v pridruženo članstvo v Slovenskem gospodarskem in raziskovalnem združenju. Poleg tega je občinski svet imenoval Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (člani bodo: Tone Andrejčič, Rudi Bogata[,Milan Bratič, Irena Čampa, Mojca Rapuš, Stefan Gorše, Tone Kos, Igor Rolih, Borut Šuštaršič, Robert Judež) ter dal pozitivno mnenje k imenovanju Jožeta Avsca za ravnatelja srednje šole za gostinstvo in turizem. Na seji so se svetniki brez razprave tudi seznanili s poročilom Nadzornega odbora MO Nm in odgovorom občinske uprave nanj. Med svetniškimi pobudami naj omenimo predlog Ane Bilbije o tem, naj občinski svet obravnava stanje prikrite revščini v naši občini, Metka Štupar pa je vprašala, ali se je že zgodila kakšna aktivnost glede postavitve iglomata za odvisnike od drog. Roman Tašič je opozoril, da se nadarjenemu romskemu dijaku, še vedno ni realizirala pomoč v obliki osebnega računalnika. (UL) Krka tudi lani zelo uspešno Farmacevtsko podjetje Krka je v letu 2003 prodalo za 414 milijonov ameriških dolarjev izdelkov (od tega za 330 milijonov dolarjev izvoza), kar je za 20% več kot v letu 2002, prodaja celotne skupine Krka pa je znašala 473 milijonov dolarjev. Višino lanskega dobička bodo v Krki sporočili konec februarja, a kot pravi predsednik Krkine uprave in generalni direktor Miloš Kovačič, bo ta višji od načrtovanih 11 milijard tolarjev. Krka za leto 2004 načrtuje od 12 do 15 odstotno rast prodaje. V letu 2003 je v Krki potekala tudi intenzivna investicijska dejavnost. Za naložbe doma in v tujini so namenili 17 milijard tolarjev. V Ruski federaciji je bila konec septembra odprta tovarna za proizvodnjo novih Krkinih generičnih izdelkov, oktobra pa so odprli novo tovarno v Šentjerneju. Nove kapacitete bodo Krki skupaj z obstoječo proizvodnjo in sodobnim tabletnim obratom Notol v prihodnjih letih omogočile proizvodnjo 6 milijard trdnih farmacevtskih oblik na leto, kar je trikrat več kot pred nekaj leti. Pred kratkim se je v Novem mestu že začela tudi gradnja novega obrata Sinteza 4. Gre za eno največjih Krkinih investicij vseh časov. Gradnja skoraj 80 milijonov evrov vrednega objekta naj bi trajala dve leti, redna proizvodnja pa naj bi predvidoma stekla sredi leta 2006. (BB) parkrdol enjska Dolenjske težave s smetmi Boris Blaič O prihodnjem Centru za ravnanje z odpadki Dolenjska (CEROD) v Leskovcu, kamor bodo predvidoma po letu 2006 deponirani odpadki dvanajstih dolenjskih, posavskih in belokranjskih občin, se je začelo govoriti že leta 2000. Dve leti kasneje so župani dvanajstih občin podpisali pismo o nameri, v katerem so se zavezali, da bodo pristopili k izgradnji deponije, za katero je evropski sklad ISPA odobril skoraj pet milijonov evrov. Slaba dva milijona evrov bo k projektu primaknila država, večina finančnega bremena, okoli 13 milijonov evrov, pa bodo občine morale zbrati same. Od pisma o nameri do podpisa medobčinske pogodbe, ki govori o prihodnjih lastniških deležih in finančnih vložkih v novo deponijo v Leskovcu, je minilo dobro leto dni. Zdi se, da je bila najbolj sporna točka pogajanj razdelitev lastniških deležev v novem podjetju, ki bo upravljal s Cero-dom. »Mestna občina Novo meto je na račun dejstva, da deponija stoji na njenem ozemlju, vrednost projekta povečala za 530 milijonov tolarjev, kar predstavlja neke vrste nadomestilo za neuporabo zemljišča v druge namene. S tem smo prišli do 50,3% lastniškega deleža,« pravi pomočnik direktorice novomeške občinske uprava Jože Derganc. Ravno zaradi takega vrednotenja lastniških deležev pa občina Mirna Peč še vedno ni podpisala medobčinske pogodbe. »Lastnik zemljišča v Leskovcu je bila Javno podjetje Komunala, katere lastnik je po delitveni bilanci postala tudi mirnopeška občina. Kasneje je bilo treba to zemljišče prenesti na MO Novo mesto, kar smo naredili pod pogojem, da se naš delež upošteva pri lastniškem deležu v novem podjetju. Tega se v medobčinski pogodbi ni upoštevalo,« pravi župan Mirne Peči Zvone Lah. Tamkajšnji občinski svet je tako zavrnil pristop k pogodbi, Mirnopečani pa se za rešitev vprašanja odlaganja odpadkov vse bolj ozirajo k sosednji trebanjski občini, a kot pravi Lah, tudi tu ni vse tako kot bi moralo biti. Trebanjski občinski svet zaenkrat noče še nič slišati o tem, da bi na njihovi deponiji, ki jo imajo v kratkem namen zgraditi, smeti odlagal še kdo drug, pa čeprav so, kot trdi Lah, pri izdelavi elaborata, ki je bil podlaga za subvencijo države v višini 100 milijonov tolarjev, upoštevali tudi prebivalce sosednjih občin Mirna Peč in Žužemberk. Sicer pa je glavna težava občin, ki sodelujejo v projektu CEROD, njegovo financiranje. Nekatere občine se bodo morale zaradi projekta zadolževati, kar bo, ob že tako prenapetih občinskih proračunih, povzročalo še dodatne težave. »Ljudem bo težko razložiti, da se bo treba na račun deponije odpovedati nekaterim drugim investicijam. Za sam CEROD se sicer ne bomo zadolževali, se bomo pa prav zaradi njega morali zadolžiti pri nekaterih drugih projektih,« pravi župan občine Šentjernej Franc Hudoklin. Navkljub finančnim težavam pa te, kot pravi župan občine Dolenjske Toplice Franci Vovk, ne smejo ogroziti tako pomembnega projekta. Vovka bolj kot financiranje skrbi zamuda pri izvajanju projekta, saj je dokončanje gradnje nove deponije do leta 2006 pogoj za pridobitev petih milijonov evrov iz evropskega sklada ISPA. »Vsi skupaj smo malo zaspali, saj je bilo v zadnjih dveh letih storjenega zelo malo,« pravi Vovk. Investitor projekta je občina Novo mesto, Jože Derganc pa pojasnjuje, da gre razlog za dolgotrajnost nekaterih postopkov iskati tudi v počasnosti evropske birokracije, ki je razpis za izbiro izvajalca potrdila šele po šestih mesecih. Rok za oddajo ponudb bo tako zaključen 3. marca letos, Derganc pa pričakuje, da bo izvajalec z gradnjo začel septembra, ko bo izdano tudi gradbeno dovoljenje. Po predvidevanjih Derganca bo najugodnejša ponudba za izvedbo del znašala okoli 2,7 milijarde tolarjev, sicer pa občine največje finančno breme pričakujejo v letu 2005, ko bo v skladu z načrti potrebno zagotoviti okoli polovico vseh sredstev. Dvojno življenje občinskih redarjev Uroš Lubej Ko sem se kot vsak običajni petek zjutraj napotil proti našim pisarnam, me je presenetil nenavaden prizor, ki je še en primer, ki razkriva razbohoteno ignoranco državnih in občinskih služb nad posameznikom. Dva delavca novomeške »nove« Komunale, občinska prometna redarja, sta s svetlobno hitrostjo pisala kazni lastnikom napačno parkiranih avtomobilov poleg lokala na Jakčevi ulici. Res je, tam se morajo pešci umakniti na cesto, ker so avtomobili vedno parkirani na pločniku, tako da je bila »intervencija« v naši čedalje manj liberalni in čedalje bolj urejeni republiki razumljiva. Manj razumljiva je seveda za tiste, ki poleg tega lokala - ki se pač ne bohoti v kakšnem od številnih nakupovalnih centrih) želijo parkirati - a tega ne morejo storiti drugače kot na pločniku, ker veliko prostora pač ni. To je pač mestni center in nekaj fleksibilnosti bi morali upoštevati vsi. Skratka, redarka veselo piše obvestila o prekršku, ki jim bo sledila kazen v višini 10 000 tolarjev, ko se mi pogled prilepi na drugega redarja, ki hiti od narobe parkiranih avtomobilov k svojemu belozelenemu komunalnemu vozilu, ki pa je tudi napačno parkiran!, celo tako napačno, da bi v kakem nesrečnem naključju lahko celo ogrožal druge udeležence v prometu. Njegov be- lozeleni rep je namreč veselo molel na glavno cesto. »Gospod, kaj veste, kaj je intervencija? Očitno ne veste!« mi na moje vprašanje, ali se jim ne zdi nekoliko nenavadno, da redar počne ravno tisto, kar naj bi preprečeval, pojasni simpatična gospa v značilno nesramnem tonu rdečih uniformirancev. Intervencija? Ne bi rekel, da lahko nekakšno interventno vozilo na svojih službenih poteh krši in ogroža ostale udeležence v prometu. Razen seveda, če je intervencija res nujna. In po tem, kar zaznavamo v našem opevanem mestnem jedru, občinski redarji svoje delo res razumejo bolj interventno in manj preventivno. Njihov cilj ni mesto urejati, ampak izkazovati vsemoč neke štampiljke. Res je, da je uvedba novega parkirnega režima prinesla tudi nekaj pozitivnih učinkov - mesto je na primer manj natrpano z avtomobili. Toda pristop, ki sta si ga pri njegovem »uvajanju« ali celo »začasnosti«, kot pravi naš župan, izbrala mestna občina Novo mesto in naša Komunala, je popolnoma zgrešen. Na cesti imamo (stanje se sicer rahlo izboljšuje) namesto kultiviranih uslužbencev nekakšne »pse čuvaje«, ki branijo posest mestnega centra, kot bi bila last njihovega gospodarja, ne pa namenjena javni uporabi. Zamenjava v vodstvu Novoteks Tkanine Nadzorni svet podjetja Novoteks Tkanina d.d., v kateri je ob koncu lanskega leta zaradi prisilne poravnave delo izgubilo skoraj 60 delavcev, je za novo generalno direktorico družbe imenoval Štefanijo Glušič, ki je do nedavnega opravljala naloge pomočnice generalnega direktorja. S tem bo, kot menijo v nadzornem svetu, zagotovljena kontinuiteta v lanskem letu začetih aktivnosti poslovnega in finančnega prestrukturiranja, ki so opredeljene v načrtu finančne reorganizacije in prestrukturiranja družbe. »Aktivnosti za realizacijo ciljev so usmerjene na področje trženja in razvoja novih artiklov, reorganizacijo in posodobitev proizvodnih zmogljivosti, sektorsko povezovanje in izobraževanje zaposlenih,« pravi Glušičeva, ki poudarja, da bo prihodnost družbe odvisna predvsem od hitrosti odzivanja na potrebe kupcev in vlaganje v lastni razvoj ter postopno posodobitev tehnologije. (BB) Bodo naslednje leto po Krki že plule prve turistične ladje? Na mestni občini Novo mesto želijo okrepiti sedaj skromno turistično ponudbo našega mesta s turističnimi ladjami, ki bi plule po reki Krki. Poleg romantične vožnje - hitrost vožnje bi bila okrog 5 kilometrov na uro - naj bi ladjice dolžine 15 metrov ponujale tudi hrano in pijačo. Seveda je stvar nekoliko bolj zapletena zaradi tega, ker na rekah ni dovoljena uporaba motornih plovil. Razen seveda na odsekih, ki jih s sklepom določi vlada. Tu se je stvar za našo občino nekoliko zapletla, saj so vladi že oktobra lani poslali predlog, naj območje od Seidlovega jeza do jeza v Volačevi vasi razglasi za plovno območje. No, od vlade zaenkrat še niso prejeli nikakršnega odloka, tako da bo občina skušala stvar pospešiti tako, da bo uprava sama pripravila odlok. Podoben primer se sicer dogaja v Ljubljani, kjer so zahteva za tak odlok vladi poslali že maja lani, pa tudi oni niso prejeli odgovora. Poleg ladjic na Delovni čas pon. - pet.: od 9h - 19h sob.: 9h do 13h mestni občini načrtujejo tudi zgraditev čolnarn z možnostjo izposoje čolnov. (UL) Loka kmalu spet z gostinsko in s turistično ponudbo Podjetje NG in podjetje Rudolf d.o.o. sta od Zavarovalnice Tilia kupila prostore nekdanjega Gostišča na Loki. Partnerski podjetji želita obuditi tradicijo: obnovili bodo restavracijo, na drugi strani pa pub, v katerem bi bili ob vikendih tudi koncerti. Hkrati želijo ob Krki zgraditi tudi čolnarno, v drugi fazi pa tudi prenočišča. Investitorji otvoritev načrtujejo najkasneje v juniju. Dogajanje na tej atraktivni lokaciji sicer že dolgo časa ni na ravni tistega, kar so Novomeščani poznali nekoč. V Novem mestu odprt javno dostopen multimedijski center V kletnih prostorih Društva novomeških študentov od decembra deluje Multimedijski center Dolenjske (MCD). Center je razdeljen na dva dela, od katerih je manjši prostor z dvema računalnikoma namenjen zahtevnejšim opravilom, večji, s sedmimi računalniki, pa množični uporabi. Vseh devet računalnikov je povezanih v mrežo, na voljo pa sta tudi laserski tiskalnik in skener. Uporabnikom MCD je brezplačno na voljo širokopasovna internetna povezava, štirje računalniki pa so opremljeni tudi z web kamerami, kar omogoča video konferenco. Multimedijski center je odprt vsak delavnik od 8. do 16. ure in v soboto od 10. do 12. ure, sredstva zanj pa so prispevali ministrstvo za informacijsko družbo, ministrstvo kulturo in novomeška občina. Podjetji Belbled in Microsoft Slovenija sta vsako prispevali tehnično in programsko opreme, preostanek potrebnih sredstev je zagotovil zavod LokalPatriot. (BB) Nova plošča skupine Dan D Skupina Dan D je izdala dolgo pričakovani cd z naslovom Katere barve je ta dan?. Nova Knjigarna Goga Glavni trg 6 8000 Novo mesto ■V teffitf) 393 0 802 iii 1 j- 1 knjigarna@zalozba-goga.si m m zgoščenka je nastajala dve leti, od prejšnje plošče pa je minilo že pet let. V tem času se je skupini pridužil še klavituarist Boštjan,producentsko taktirko pa je v roke vzel Žare Pak, ki si je v zadnjih letih, predvsem s Sid-dharto, Guštijem, Tabujem in drugimi, zagotovil mesto najprodornejšega glasbenega producenta v Sloveniji. Plošča je izšla pri založbi KifKif vodilne založniške hiše Menart. Za prvo pesem, s katero so Dan D pričeli s promocijo projekta na slovenskem trgu, so posneli spot, ki ga je režiral Klemen Dvornik. Skupina prvi koncert načrtuje na začetku marca v Ljubljani. Povodni mož 2003 kar trikrat v Novo mesto Novomeška sodobna umetniška produkcija je pometla s slovensko konkurenco in požela veliko priznanje. Velik uspeh so “zakrivili” novomeški ustvarjalci, plesalca Rosana Hribar in Gregor Luštek, ter au-dio-vizualni umetnik Miran Šušteršič. Rosana in Gregor sta za svojo plesno predstavo Ana is the name of the Rose prejela nagrado Povodni mož za najboljšo koreografijo plesne predstave v Sloveniji za leto 2003. Miran Šušteršič, javnosti poznan kot umetniški vodja Exodusa, pa je za svoj prispevek v isti predstavi prejel nagrado Povodni mož za leto 2003, za najboljši zvčocno-vizualni element uprizoritve. Producenta predstave sta bila Klavdija Kotar in Primož Žižek V Novem mestu bosta plesalca nastopila v sklopu prireditev v Evropskem mesecu, ki bo zaznamoval vstop v EU, in s predstavo, ki bo uprizorjena kot del Novomeških poletnih večerov. (UL) LokalPatriot konec februarja pripravlja ska in reggae klubski festival V Novem mestu bo z nekaj desetletno zamudo prišla tudi regae glasba. LokalPatriot namreč konec februarja pripravlja »klubski« festival ska in reggae glasbe. Z vikendfestom 27. in 28. februarja bodo predstavili presek dogajanja v teh glasbenih zvrsteh. Nastopile bodo skupine Pridigarji (Ormož), Skarti-zani (Bela krajina), Siti hlapci (Maribor) in Brain Hollidays iz Zagreba. Dogodki ob letošnjem pustu Včasih je bila maškarada prireditev, pri kateri je sodelovalo veliko meščanov, bila je ena od oblik druženja, ki je dajala ljudem močnejši občutek pripadnosti mestu. Letos bo za maškarado poskrbelo društvo Naprej Nazaj, kot smo napovedali že v decembrski številki Parka. Predsednik društva Mitja Gros nam je razkril, kakšen bo letošnji program. -Člani društva smo za letošnji novomeški pustni karneval pripravili tri prireditve, ki prikazujejo ciklus pustnega časa. In sicer v soboto, 21. februarja, bo v Narodnem domu pustni ples z živo glasbo (skupina Kontraband) m zabavnim programom ter izborom najbolj zanimivih in izvirnih pustnih mask. Dogajanje bo doseglo vrhunec na pustni torek, 24. februarja 2004, ko bo na muzejskih vrtovih satiričen prikaz dogodkov, ki so v letu 2003 še posebej zaznamovali Novo mesto. Saj je pust že od rimskih časov naprej pomenil tradicionalni prehod v novo leto in je bil vedno priložnost pregled dogodkov minulega leta. Karnevalsko dogajanje letošnjega pusta se bo končalo na pepelnično sredo, 25. februarja 2004, ko bo pogrebni sprevod krenil od Narodnega doma po Pugljevi ulici in sprehajališču ob Krki do Loke. Pokop Pusta bo na novi mestni brvi ob nekdanjem gostišču Loka.« Kulinarična simfonija 26. februarja se v KC Janeza Trdine obeta prireditev »Kulinarična simfonija pridruženih članic v EU«. Z njo želijo študentje Višje šole za gostinstvo in turizem pri zavodu Zaris na svojevrsten način počastiti vstop Slovenije v Evropsko unijo. Predstavili bodo po tri jedi iz vsake države, ki bo letos, 1. maja, sprejeta v EU. Repertoar jedi bo izredno pester že zaradi geografske lege posameznih držav, ki se raztezajo od mediteranskega Cipra in Malte prek Srednje Evrope do Baltika. Posebno pozornost bodo namenili slovenskim kulinaričnim posebnostim vse od Bele krajine do zgornjesavske doline ter -od Pirana do Lendave. Bogato obloženo mizo v obliki bife koktaila bo popestril kulturni program z renesančno glasbo in plesi. Za vse, ne le za kulinarične dobrote, temveč za celotno vodenje prireditve, predavatelje in kulturni program so odgovorni študentje. Med povabljenimi so visoki gostje iz politike (državnega zbora in ministrstev), gospodarstva, veleposlaniki in konzularni predstavniki iz držav pristopnic ter župani vseh dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin. (TB) Novomeški alpinisti osvojili najvišji vrh Amerike Šest članov Alpinističnega odseka Planinskega društva Novo se je pred dnevi vrnila iz Argentine, kjer so štirje med njimi osvojili 6960 metrov visok vrh Aconcague. Gora, ki leži na meji s Čilom, je najvišji vrh ameriške celine in obenem tudi najvišji vrh izven Himalaje. Novomeški alpinisti so do vrha Aconcague prišli po t. i. Normalnem pristopu. »Sam pristop tehnično ni bil zahteven,« pravi vodja odprava Jože Hartman, »težave sta povzročala predvsem višina in mraz.« Med pristopom se je temperatura spustila do -25 stopinj Celzija, občutek mraza pa je povečeval tudi močan veter. Pohod na vrh in sestop do baznega tabora na višini 4300 , metrov je trajal 11 ur. Pogorje Aconcague na leto obišče okoli 7000 alpinistov. Od tega jih okoli 40% skuša priti na vrh, le 280 pa je pri tem uspešnih. Cilj dolenjske odprave, ki je trajal 13 dni, je bila predvsem pridobivanje visokogorskih izkušenj za odpravo v Himalajo na 7123 metrov visoki vrh Patibara v Tibetu, ki ga nameravajo osvojiti prihodnje leto. Hartman, ki je sicer snemalec nacionalne televizije, napoveduje, da bodo o odpravi posneli tudi film, v Kulturnem centru Janeza Trdine pa bo o pohodu na Aconcaguo v kratkem potopisno predavanje. (BB) park:dol enjska »Dedek Mraz na sekretu« bo v kratkem spremenjen Boris Blaič Strokovnjaki so že dlje časa opozarjali, da je podoba habsburškega vojvode Rudolfa IV. na novomeškem grbu neustrezna. Po mnenju Valta Jurečiča iz podjetja Heraldika d.o.o. pa ima Novo mesto izmed vseh mest v Sloveniji najslabše oblikovan grb. »Sam se dosti časa zadržujem v Podgorju in Podgorci pravijo, da je na grbu dedek Mraz na sekretu z nogami v tavorju. Ljudje stvari zelo hitro obrnejo na šalo ali jim pridajo celo sramoti- len pomen. Prav takšnim komentarjem bi se radi v heraldiki izognil/«, pravi Jurečič, ki ga je skupina za pripravo občinskih simbolov povabila k sodelovanju pri prenovi novomeškega grba. Zgodovinski grb Novega mesta izhaja iz 15. stoletja, sedanjo podobo pa je dobil po osamosvojitvi, ko se je oblast odločila , da se bomo svetu predstavili tudi z grbi na avtomobilskih tablicah, ki jih je po naročilu takrat- nega notranjega ministra Igorja Bavčarja izdelal Studio marketing. »Občinski simboli Novega mesta so neustrezni, tako v heraldičnem in estetskem kot tudi v pravnem smislu, saj je Novo mesto ena redkih občin, ki nima odloka o občinskih simbolih,« pravi Tomaž Levičar, predsednik skupine za pripravo občinskih simbolov, ki jo je pred časom imenoval novomeški župan Boštjan Kovačič. Člani skupine so se že na prvem sestanku enotno zavzeli za pripravo grba, ki bo tudi v prihodnje slonel na zgodovinski podobi ustanovitelja mesta vojvode Rudolfa IV. Njegova podoba je med simboli Novega mesta prisotna že vse od ustanovitve, 7. aprila, torej na dan ustanovitve leta 1365, pa Novo mesto po sklepu občinskega sveta praznuje tudi občinski praznik. »Novomeški grb je eden redkih grbov, na katerem je lik človeka, zaradi česar je zelo zanimiv,« pravi Jurečič, ki dodaja, da bo pri oblikovanju nove podobe grba najbolj zahtevno vprašanje glede določitve barve. Člani delovne skupine so pred dnevi že obravnavali tri možne osnutke novega grba, ki se v nekaterih elementih sicer razlikujejo, a po zagotovilih podjetja Heraldika, vse slonijo na historični in heraldični ustreznosti. Všečnost podobe nameravajo na občini preveriti tudi s pomočjo odziva javnosti, saj so vsi osnutki predstavljeni tudi na spletni strani mestne občine (www.novomesto.si). kjer je možno podati tudi pripombe. Delovna skupina bo v začetku marca poleg dopolnjenih osnutkov obravnavala tudi osnutke podobe občinske zastave. predprodaja vstopnic: Klub LokalPatriot in Infotočka (Število vstopnic je omejeno) PETEK, 27. 2. (HKZ21J00 SOBOTA, 28. 2. 2004 OB 21.30 SITI HLAPCI BRAIN HOLIDAYS lakrfilfratKiat lokalpalriol si simulaker com. |azzinly com folopuD com Multimedijski center Dolenjske Tečaj oblikovanja spletnih strani - Multimedijski center Dolenjske, Prešernov trg 6, 8000 Nm - sreda 25. in petek 27. februar, obakrat ob 16.00 - delo s programom Macromedia DremVVeaver oblikovanje preprostih www strani objava www strani v spletu Tečaj motivacije - Klub LokalPatariot, Novi trg 6, 8000 Nm - sobota 6. marec ob 9.00 uri - teorija motivacije motivacija skupine, različne tehnike motivacije, skupinske vaje Pnjave In Informacije: mfotočka DNŠ, 07/ 3374 374,041/ 354 450. mcd@lokdpatriot.si. Soorganizatorja obeh tečajev sla Medinski Ceh In LokalPatriot — W 9 l.i, DAN D Z GOSTI V BOFU ČETRTEK, 11. MAREC OB 21.00 PROMOCIJSKI KONCERT NOVE PLOŠČE B(bF Bullding Of Fun www.dan-d.not www.menart.si v Grafična priprava za tisk 4 Osvetljevanje filmov B2 V Skeniranje diapozitivov in negativov A3 4 Računalniška montaža - impozicija A- Barvno fotokopiranje 4 Barvno lasersko printanje A3 Ljubljanska cesta 42 Tel.: 07 30 20 220, 07 30 20 221 GSM: 041 348 718, 031 377 165 -HEIDELBERG- ČRNA PACKA n / Uroš Lubej Na KS Center ne preberejo (vse) pošte v tam, kjer so me kot mladoletnega voz-\ nika motornega kolesa 1 brez čelade nekoč nadle- govali sodniki za prekrške, v tem istem hodniku sedaj kraljujejo pisarne Založbe Goga in njenega pankrta, časopisa Park. Kakor koli že, neka tabla opozarja na to, da bi tu znala biti tudi pisarna krajevne skupnosti Center. Da ima KS Center tu tudi res svoje prostore, se je potrdilo z \ obiskom spletne strani \ mestne občine, kjer smo izvedeli, ___t da je predsednica KS Center Irena Gostiša-Benčina. In zakaj krajevna skupnost prihaja na pri-viligirane strani naše rubrike? Pogled na slikovno gradivo namiguje na trditev, da se predsednica ne meni za pošto, ki prihaja iz različnih naslovov na KS Center. Kolikor nam je uspelo brez kršenja zakonodaje izvohati, najstarejša poslana pošta sega tja v maj 2003. Skratka, naj tu obvestimo optimistične pošiljatelje, kot so na primer mestna občina Novo mesto, ministrstvo za finance, stanovanjsko podjetje Zarja. Društvo paraplegikov, Televi- TREVtZUA NOVO MESTO fokibVHA cir-ufiujVK FOTO: BOŠTJAN PUCELJ Včasih novinarjem ni treba \ ( drugega, kot da se privlečemo ^ do svoje pisarne, in, juhej, zgodba nam tako rekoč pade v naročje. V propadajočem prizidku Rotovža, MESTNA OBČINA NOVO MESTO SVET MESTNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI NOVO MESTO KRAJEVNA SKUPNOST CENTER urmn MFATfi _ zija Novo mesto, Telekom Slovenije, Hišni svet uporabnikov Rotovža, Gostišče Kos, Restavracija Prepih in drugi, da njihova pošta še vedno leži v nabiralniku KS Center in da torej njihovo sporočilo, kakršno koli pač je, bržkone ni nikdar prišla do želenega naslovnika. Irena Gostiša - Benčina nam je pojasnila, da so se s pošto Novo mesto uradno dogovorili, da jim pošiljke ne mečejo v omenjeni nabiralnik, ampak da jih puščajo, kot se reče, »poštno ležeče«, na sami poštni enoti, kjer jih tudi redno dvigujejo. Če prihajajo pošiljka kljub temu v nabiralnik, potem to ne more biti njen problem, ampak problem poštarjev. Na vprašanje, zakaj ne poberejo skorajda sto pošiljk, ki so jim (bile) namenjene, pa je pojasnila, da se bo KS Center v kratkem dobila nove prostore, in da bodo takrat vse odnesli. Antonije Šuln, direktorice Pošte Slovenije, poslovne enote Novo mesto, nam do zaključka redakcije ni uspelo dobiti, ker je bila na službeni poti, vendar bodo krajani KS Center glede na povedano vendarle morali razmisliti, ali so izvolili pravo zastopnico. Dokler pa se bo njena pošta nabirala pred vrati uradne pisarne neke krajevne skupnosti, bo gospa predsednica izvoljena tudi v naši rubriki. Obnova Rotovža: Od zastoja do zastoja do končne zmage? (drugi del) , . V prejšnji številki Parka smo ^ ( objavili članek o zastoju pri ob-^ > novi Rotovža, v katerem smo krivdo za zastoj pri obnovi Rotovža pripisali občini Novo mesto. Vprašanja glede tega smo naslovili na direktorico občinske uprave Mojco Novak. Park: ZVKD je na občino v lanskem letu naslovil več dopisov glede (ne)-spoštovanja kulturnovarstvenih smernic, iz česar lahko sklepamo, da je prav zaradi tega, ker se občina ni pravilno odzvala na njihove zahteve, prišlo do daljšega zastoja pri obnovi. Zanima nas, kakšna je vaša interpretacija zastoja pri obnovi Rotovža. Mojca Novak: »Mestna občina Novo mesto je v letu 2002 izvedla razpis za najugodnejšega izvajalca del na objektu Rotovž. Pred tem je že v letu 2001 naročila izdelavo projektov za obnovo. Projekte je izdelalo podjetje Arhitekton d. o. o. Novo mesto oz. arhitekt Dejan Skrt. Projektant je imel navodila, da strogo upošteva konzervatorske smernice ZVKD. Da je to tudi upošteval, sledi iz pridobljenega soglasja ZVKD št. NM-92/ 2001-MVR z dne 18.6.2002. Glede na vsa pridobljena soglasja je bilo mestni občini izdano gradbeno dovoljenje dne 26.8.2002. Izvedbo obnovitvenih del na objektu izvaja podjetje PAM d.o.o., nadzoruje (v smislu zahtev ZGOl) pa inženir Albert Račečič. Zagotovljena je tudi stalna kontrola del s strani ZVKD (gospa Mojca Rems). Pogodbena vrednost za izvedbo gradbenoobrtniških del je bila z javnim razpisom pogojena na okoli 82 milijonov tolarjev. ZVKD je v fazi izvajanja del dopolnjeval oziroma spreminjal svoje zahteve glede na prvotno dane pogoje, ki jih je projektant vključil v projekt. Tako je bila prva sprememba izvršena na strehi (po projektu je bil predviden bobrovec, nova zahteva ZVKD je bila, da se streha izvede v bakru). To je pomenilo, da smo za ta dela morali izvajalcu doplačati približno 7 milijonov tolarjev. Spremenili so tudi notranji oplesk stavbnega pohištva (flodranje), kar je za nas pomenilo dodatnih 5 milijonov SIT in nenazadnje so se spremenili tudi pogoji tudi pri obdelavi fasade. Projektna predvidevanja so vključevala samo delno obnovo fasa- de, po izdanih smernicah v juniju 2003 pa je Zavod zahteval kompletno odstranitev barve. Izvajalec je glede na njihove zahteve pripravil ponudbeni predračun, ki pa za nas ni bil sprejemljiv, saj bi se pogodbena vrednost za fasado iz 3,5 milijona SIT povzpela na preko 15 milijonov SIT. Zato smo skupaj z ZVKD iskali rešitev oziroma izvajalca, ki bi to lahko opravil ceneje in v skladu z zahtevami. Glede na to je bil res angažiran drug izvajalec, ki je pod visokim pritiskom in paro "opral’’ fasado in tako odstranil oplesk. S tem pa so se pojavile dodatne težave, saj je na nekih mestih odpadlo veliko materiala in je fasada izgledala “prerešetano". Končno pa smo še pred zimo uspeli fasado grobo obdelati, za pomladni čas pa nam je ostal se končni nanos fasade. Glede na vse povedano, je lahko ugotoviti, da smo se odzivali na dodatne zahteve ZVKD, ki v končnem seštevku ne pomenijo samo podaljšanje roka izgradnje, ampak pomeni to za investitorja del tudi znatno povečanje angažiranja dodatnih sredstev. Glede na trenutno stanje je investicija narasla že za 60 % nad prvotno predvidenimi deli.« Park: Kakšen je predviden potek obnovitvenih del in kdaj načrtujete zaključek del? Mojca Novak: »Predviden rok za dokončanje gradbeno obrtniških del je 30.4.2004. Dela, ki ji bo potrebno še izvesti, so: finalna obdelava fasade, zunanja ureditev platoja in poslikave stropa v dvorani. Za dokončno usposobitev pa v letu 2005 načrtujemo razpis za izbiro izvajalca opreme (notranja oprema - pohištvo, avdio-vizualna oprema), kar bo po projektantski oceni stalo okoli 200 milijonov tolarjev.« Črne packe iz prejšnjih številk: Ogledalo pri Gostilni Vovko, Ratež: Gospod Deželan, LDS, predsednik KS Brusnice, še vedno ni nič storil glede obljube, ki jo je dal krajanom o postavitvi ogleda na nevarnem križišču pri priljubljeni gostilni Vovko na Ratežu. ^ul Nekdanje Gostišče pri Vo-,M| dnjaku: še vedno v poraznem stanju. Mestno obzidje Šance: Na novomeški občini še čakajo na rezultate razpisa ministrstva za kulturo, ki bo v primeru ugodnega razpleta pomenil začetek obnove tega propadajočega kulturnega spomenika. Razpis za drugi Parkov Strip magazin Neodvisna sekcija znotraj revije Park za razvoj stripovskih in nekaterih njim bolj ali manj sorodnih umetnosti (puljenje dlak pod levim mošnjičkom, zalivanje listov opojnih zelenjad, izganjanje malopridnih politikov ipd.) znova in spet pripravlja posebno stripovsko edicijo, ki bo izšla nekega lepega, sončno-deževnega pomladnega ali jesenskega dne. Kdor bi želel s svojimi izdelki in anti-izdelki pri tem sodelovati, naj materiale in kontaktne podatke pošlje najkasneje do 1. aprila 2004 na naslov Park, Glavni trg 6, Novo mesto. Kvalifikacije in sodelovanje na slovenskih referundumih niso ne potrebne ne zaželene. Za več informacij pokličite Dr.Novška na telefon 041 528 495 (ne pred dvanajsto uro zjutraj). /^ Se še spomnite naslovov v naših glavnih občilih iz novembra 2003? »Stroka določila potek avtoceste pri Trebnjem«in podobno. Lepe sanje in račun brez krčmarice! In ta brhka krčmarica je naša vsemogočna politika - tista, ki si v javnosti ne upa razkriti obraza in raje deluje iz ozadja, zvito in potuhnjeno. Čeprav je praktično vsem Evropejcem, med katere se ponosno štejemo tudi Novomeščani, popolnoma vseeno, kateri del prostora pri Trebnjem bomo dokončno spridili, le da gre »Špura« skozi, pa ta primer vendarle zasluži posebno pozornost, saj gre za zadeve, ki se do sedaj v sistemu prostorskega načrtovanja pri nas še niso dogajale, tudi v času najbolj »svinčenega enoumja« ne. Že pred davnimi devetimi leti je bilo med vsemi dejavniki v prostoru doseženo soglasje o najustreznejši varianti trase avtoceste pri Trebnjem - to je bila t. i. pobočna varianta, ki je takrat dobila podporo tudi običajno nesklepčnega trebanjskega občinskega sveta. Potem pa se je vladajoča politika odločila, da bo na Dolenjskem treba varčevati, saj je šlo že preveč denarja za ljubljanske, štajerske, gorenjske in primorske avtoceste. Pa so počakali, da se je v Trebnjem zamenjala oblast in so potem pritisnili z vso silo. Vendar jim je v štiri leta trajajočem županovem plicira, medtem ko so stvari po strokovni in ekonomski plati povsem jasno v prid dolinski varianti, ki povozi obstoječo magistralno cesto HI. Kljub vsemu smo vsi, ki smo imeli pri tem kakor koli prste vmes, ves čas mislili, da gre tu vendarle za tehtanje strokovnih argumentov. Zmota. V vsem tem času so pri ministrstvu za okolje in prostor ter pri DARS-u naročali več strokovnih študij. In če so bile te dolinski varianti nenaklonjene, so naročili še dodatne - od prometne do celovite prostorske. In glej ga zlomka - vedno več je bilo tistih, ki so dajale prednost pobočni varianti, zato so obležale skrite po predalih. Sfižil se je tudi poskus, da bi spremenili mnenje ministrstva za kulturo (ki v tem prostoru prek zavoda za varstvo kulturne dediščine varuje arheološko območje rimske postojanke Pre-atorium Latobicorum in bližnje suburbane naselbine Benečija ter območje trebanjskega gradu v prostorskem razmerju do naselja in širšega prostora), pa čeprav se je ministrica trudila, da bi zanikala mnenje lastne strokovne službe. Po najnovejših študijah (npr. Študija variant avtoceste na odsekih Pluska - Ponikve -Hrastje iz junija 2003) je bila torej pobočna varianta ocenjena kot prostorsko ustreznej- Pri odločitvi o trasi pri Trebnjem so ignorirali rezultate strokovnih študij, mnenja posameznih ministrstev, sklepe lokalnih skupnosti ter tudi dejavnike časa in stroškov. Razlog? Pobiranje cestnin! mandatu zmanjkalo časa, da bi pokorili prav vse strokovne službe, da bi »požegnale« t. i. dolinsko varianto. In ko se je oblast v i Trebnjem vnovič zamenjala, so se odločili, da bi raje začeli od zadnjega konca - od Hrvaške proti Ljubljani, zadeve pri Trebnjem pa so bolj ali manj čakale na »boljše čase«. 1 In ti so prišli z vnovično zamenjavo na mestu župana. Ves čas pa se je javnosti vsiljevalo mišljenje, da le peščica Trebanjcev, »spome-ničarjev« in naravovarstvenikov nekaj kom- ša. Ko pa so bili temu dodani še predračuni dolgotrajnih in dragih arheoloških izkopavanj, ki bi bila potrebna pri dolinski varianti (skoraj dve miljardi tolarjev in najmanj dve leti izkopavanj), pa celo cenejša in prej izvedljiva. Zdelo se je, da so stvari končno jasne. No, in tu se začne zgodba, ki jo v svoji naivnosti nismo niti sanjali. Zgodilo se je, da politika - podprta z interesi kapitala - strokovno utemeljene variante ni sprejela, ampak je zadevo zamrznila. S tem je prostodušno dala vedeti, da pri vsej stvari ne gre več niti za strokovne odločitve niti za prometno varnost niti za čas in stroške, ampak za nekaj drugega. In to drugo je lahko le denar, predvsem tisti, ki bi ga pobrali od cestnine, če bi Dolenjcem onemogočili vožnjo po vzporedni cesti. Zato je treba obstoječo cesto HI fizično eliminirati, kar pomeni, da mora trasa nove avtoceste povoziti staro na celotnem odseku med Trebnjem in Karteljevim. To dejstvo so že potrdile nedavne izjave predstavnika DARS-a g. Peklaja, da rabijo denar od cestnin na dolenjski avtocesti za vračilo posojil in da bo DARS vladi predlagali potrditev dolinske različice, ker bo dala »največje učinke na strani priliva« - (Delo, 9.2.2004). Gre vsekakor za precedens, saj se prvič pri izgradnji avtocest dogaja, da se ignorira: - rezultate strokovnih študij, - mnenja posameznih ministrstev, - sklepe lokalnih skupnosti - trebanjskega občinskega sveta in občine Mirna Peč - stališča civilne iniciative (ki združuje tudi številne ugledne strokovnjake), - dejavnike časa in stroškov. Torej je v Sloveniji profit privatne delniške družbe (mogoče še kaj drugega?) najodloči-Inejši dejavnik pri lociranju največjih državnih posegov v prostor, kar jih je kdaj bilo. Res eden zanimivejših dosežkov demokratičnega razvoja naše dežele in njenega sistema prostorskega načrtovanja, ki ima za sabo celotno mašinerijo urada za prostorski razvoj in drugih prostorskih služb znotraj ministrstva za okolje in prostor. Le čemu jih imamo, če pa so stvari tako enostavne? In ker so v Trebnjem pravi mojstri za zdrahe, so to stanje spet izkoristili za merjenje političnih moči. Tu pa imata Trimo in Mercator, ki hočeta imeti avtocesto tako rekoč na svojem dvorišču, v rokah vsekakor močnejše politične karte kot revnejša (za enkrat še) večina, ki si avtoceste v dolini Temenice ne želi. Mimogrede - kako izgleda avtocesta v ravnini v bližini naselij, si lahko ogledate na novo zgrajenih odsekih pri Brežicah in Biču - ena sama dolga nepredušno zaprta protihrupna ograda. Grozno. Dolenjci smo bili pri snovanju celotnega kraka avtoceste od Ljubljane do Novega mesta zelo naivni in nepozorni, saj smo spregledali, da vzporedne brezcestninske povezave praktično nimamo, ne da bi se vozili tudi po zakotnih in celo še makadamskih poteh. Ampak dokler niso začeli pobirati cestnine pri Biču, tega ni nihče opazil. Medtem ko so si Ljubljančani zagotovili brezcestnin-ski ring okoli Ljubljane in dostop po avtocesti do skoraj polovice Dolenjske in ko se na Štajersko, Gorenjsko in Primorsko lahko odpravite tudi po vzporednih poteh, to na Dolenjskem skorajda ne bo več mogoče. Nekje je pač treba napolniti vrečo. In zakaj ne bi tega storili prav na Dolenjskem, ki se zadnje čase hvali, da je s Krko in Revozom najrazvitejša regija v državi? Devet let smo torej porabili, da smo na vseh strokovnih ravneh še enkrat potrdili rešitev, ki je bila že v izhodišču usklajena. Če bi takrat začeli gradnjo, bi imeli avtocesto na tem odseku že zdavnaj zgrajeno. Tako pa so devet let zavlačevali do onemoglosti, dajali denar za najrazličnejše študije, ki so bile, kot kaže, bolj same sebi namen, saj so jih na koncu zavrgli in se odločili po svoje. Ali to ne spominja na neke vrste gospodarski kriminal? Glede na to, da je politična odločitev vseskozi jasna, ni vrag, da ne bodo enkrat našli kakšne prodane duše, ki jim bo napisala tudi tako želeno »strokovno mnenje« po njihovem okusu. In na koncu bomo vsi srečni in zadovoljni pritiskali na plin in zgodba o uspehu bo donela po dolenjskih gričih in dolinah. Za domovino - s cestnino naprej! park:dolenjska Romska problematika Nerešljiv konflikt? Boris Blaič Prekipelo je krajanom. Prekipelo je Romom. K sreči so mirno kri ohranili vsaj policisti, tako da incident v Bučni vasi ni prerasel v kaj hujšega. A čeprav se zdi, da odnosi med novomeškimi Romi in njihovimi ne-romskimi sosedi še nikoli niso bil na tako nizki ravni, je ob vsem dogajanju, ki že skoraj mesec dni polni vsebine nacionalnih in lokalnih medijev, moč najti tudi bledo luč upanja, da se bodo razmere vendarle začele premikati na bolje. Krajevna skupnost Bučna vas je dosegla, so jo na občini začeli jemati kot resnega sogovornika, mestno občino pa taka naloga, v odnosu do pristojnih republiških ustanov, še čaka. Spreminjati ustroj sistema, za katerega se je izkazalo vsaj to, da je nezadosten, če ne že povsem neprimeren, pa ni lahka naloga. Vsekakor sprememb ne gre pričakovati iz danes na jutri. Ko novomeškemu romskemu svetniku Romanu Tasiču kot primer zglednega sobivanja omenite prekmurske Rome, ta le zmigne z glavo in vas vpraša, če veste, kdaj so se v Prekmurju začeli ukvarjati z Romi. »Veliko bi bilo treba narediti, le pred tem je treba najti skupen jezik,« meni predstavnik dobrih 700 Romov, kolikor jih je po razpoložljivih podatkih prijavljeno v novomeški občini. Prav iskanje »skupnega jezika« zna biti eden večjih problemov. Kolikor je že pohvalno, da so na občini v zadnjih tednih pognali mehanizme, ki bi jih sicer lahko že pred mnogimi leti, toliko bolj je zaskrbljujoče, da se na koordinacijskih sestankih s policijo in z inšpektoratom za okolje in prostor o Romih pogovarjajo brez Romov. -Mislim, da bi vsak razumen človek moral vedeti, da se tako ne dela. Sploh ne vem, zakaj sem svetnik. Ne z občine ne s krajevne skupnosti me nikoli ne obvestijo o tem, kaj se dogaja. To ni način za reševanje situacije, ampak vodi le v zaostrovanje problemov,«je nad nesodelovanjem pri pripravi izhodišč za reševanje romskega vprašanja razočaran Tašič. Na obeh protestnih shodih prebivalcev KS Bučna vas je bilo slišati podobne zgodbe. »Romi streljajo in kurijo nevarne snovi.« »Na zasebni zemlji postavljajo svoje barake.« »Sekajo v tujih gozdovih.« »Kradejo.« »Vozijo se z neregistriranimi avtomobili in namerno povzročajo nesreče.« •Ne zagovarjam Romov tam, kjer jih ni treba. Tam, kjer pa je, jih bom pa vedno,« pravi Tašič, ki trdi, da so se razmere v zadnjih nekaj mesecih izboljšale. »Še ne tako dolgo nazaj so vsaj enkrat na teden v naselje zaradi kurjenja prihajali gasilci, zdaj tega ni več. Kar se tiče streljanja, bi lahko na policijski postaji potrdili, da se je zmanjšalo,« zatrjuje Tašič, ki je prepričan, da so nedavni protesti krajanov le še povečali sovraštvo med Romi in večinskim prebivalstvom. Na KS Bučna vas, kjer neprestano ponavljajo, da nikoli niso protestirali proti Romom samim, ampak zgolj proti nedejavnim ustanovam, ki so dopustile nastanek težavne situacije, seveda menijo drugače. Konec koncev so ravno zaradi pozornosti javnosti in pritiska medijev dosegli, da so se zadeve, vsaj na občini, ki do nedavnega ni niti odgovarjala na njihove dopise, začele pospešeno premikati. Nedejavnost ali nemoč? Podpredsednik sveta KS Bučna vas Silvo Mesojedec meni, da je za težave krajanov najbolj odgovorno ministrstvo za okolje in prostor. »Natančneje inšpektorat, ki ni opravljal svojega dela. Če bi namreč ta pred petimi ali desetimi leti ustrezno ukrepal na prijave krajanov, bi se država verjetno že takrat zganila in začela urejati problematiko postavljanja črnih gradenj in poskušala z drugačnimi ukrepi zagotoviti Romom normalne bivalne pogoje. Tako pa so bili prepuščeni sami sebi. Gradili so na svoj način, nihče jim ni tega preprečil, saj se inšpektorji niso upali ukrepati. Zaradi vsega tega imamo danes tako stanje, problematika pa je le še bolj pereča,« pravi Mesojedec. In kaj na to pravijo inšpektorji?»Problem v tem naselju je predvsem v tem, da ni moč ugotoviti, kdo je povzročitelj nekega nedovoljenega stanja,« odgovarjajo na inšpektoratu za okolje in prostor. »Poleg tega imajo skoraj vsi prebivalci v naselju naslov Brezje 12, zato je praviloma nemogoče opraviti vročitev odločb,« pravi vodja novomeškega inšpektorata Tonček Žigante. Po oceni inšpektorjev je v naselju Žabjak približno 80 nelegalno postavljenih objektov, medtem ko je na drugi strani ceste, v Brezju, 34 legalno zgrajenih hiš. Doslej je bilo v zvezi z nelegalnimi gradnjami v romskem naselju Žabjak izdanih sedem odločb za odstranitev. Zadnja, pravijo v KS Bučna vas, leta 1999. »Glede na večje število nelegalnih gradenj v naselju ni smiselna obravnava samo posameznih gradenj, temveč načrtujemo pregled celotnega naselja, in sicer letos spomladi ob pomoči policije. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je problem romskih naselij potrebno reševati celovito, saj zgolj rušitev objektov, ki bi jih zavezanci tudi takoj zopet zgradili nazaj, ne bi pripeljalo do nikakršnega rezultata,« zatrjuje Zigante. Podobne očitke kot inšpektorji morajo pogosto poslušati tudi policisti.»Varnostna problematika na tem območju niha,« pravi direktor novomeške policijske uprave Franci Povše.»Je čas, ko se povečajo manjše tatvine, spet drugič kršenje javnega reda in miru s streljanjem ali z glasno glasbo. Vse te stvari zahtevajo odzivanja policije, a ko se stvari postavijo na svoje mesto, Romi začnejo druge kršitve. Trenutno večjih težav ni. Kršitve javnega reda in miru sicer so, krajani pa so tudi povedali, da je bilo na osnovi zadnjih dogajanj izrečeno nekaj groženj,«je pred dobrim tednom ob napovedi večje prisotnosti policije v in ob romskih naseljih povedal Povše. Policisti trdijo da delajo po zakonu in da niso oni tisti, ki bi lahko sami poskrbeli za rešitev problema. »Ljudje pričakujejo od nas efekt, ki nam ga zakon ne dovoljuje. Tako policija proti otroku do 14 leta starosti ne sme ukrepati. V cestnem prometu lahko za neke prekrške takoj izrečemo denarno kazen, pri drugih pa lahko le napišemo predlog sodniku za prekrške. Ljudje največkrat pričakujejo, da bi storilca takoj zaprli. Tega pa največkrat ne moremo storiti. Ko dobimo nekoga v prometu pod vplivom alkohola, ga lahko zapremo, sicer pa večinoma ne,« pojasnjuje Povše. Neizobraženi in ujeti v sistem socialnih pomoči »Drugi krivec za nastalo situacijo je po mojem mnenju ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, saj mislim, da se v zadnjih letih nihče ni ukvarjal z vprašanjem, kako bi Rome zaposlili,« pravi Mesojedec. Na izhodišča koalicijske pogodbe so očitno pozabile tudi novomeške stranke in svetniške skupine, saj je bilo tam zapisano, da bo občina ustanovila javno podjetje, prek katerega bi Romi lahko dobili zaposlitev. Dejansko je velika večina Romov brezposelnih. Po nekaterih podatkih naj bi pred nekaj meseci redno zaposlitev v novomeški občini imelo le 12 Romov. Kot ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje, poleg nizke izobrazbe - 8. razred osnovne šole je v zadnjih 20 letih v Novem mestu končalo le 6 Romov - glavne težave Romov pri pridobivanju zaposlitve povzročajo nerazvite delovne navade, nerazumevanje, na katerega naletijo v okolju, možnost dela na črno in, po mnenju nekaterih, precej visoka socialna pomoč. Ker možnost za pridobitev denarne socialne pomoči po zakonu izhaja iz statusa brezposelne osebe, ne preseneča, da večina novomeških Romov to pomoč tudi prejema. Po podatkih novomeškega centra za socialno delo je bilo lani med 766 stalno prijavljenimi Romi v Novem mestu kar 651 prejemnikov denarne socialne pomoči, kar predstavlja tretjino vseh prejemnikov denarne pomoči v občini Novo mesto. Navkljub splošnemu prepričanju, da so Romi na tem področju privilegirani, na centru za socialno delo poudarjajo, da pri dodeljevanju socialne pomoči država ne dela razlik. Pravzaprav je razlika le v tem, da je delež brezposelnih med Romi občutno večji kot med večinskim prebivalstvom. Ob vsem tem velja splošno prepričanje, da je sistem razdeljevanja socialnih prejemkov slab. Kot tipičen primer zakonskih anomalij se omenjata obiskovanje predšolske vzgoje in otroški dodatek. Prejemniki denarne socialne pomoči so oproščeni plačevanja vrtcev. Ce pa taka socialno ogrožena oseba svojega otroka ne pošilja v vrtec, ji po zakonu pripada 20% višji otroški dodatek. Ne glede na to, da se 20% otroškega dodatka ne more primerjati s stroški oskrbe v vrtcih, taka določba Rome ne stimulira k vključevanju v vrtec, kar le poslabšuje njihovo možnost za nadaljnjo socializacijo. Na centru za socialno delo, ki je pristojen za dodelitev denarne pomoči, taka določila skušajo nevtralizirati s pogodbo, v kateri se upravičenci do denarne pomoči zavežejo, da bodo svoje otroke redno pošiljali v vrtec in šolo, da se bodo vključevali v OŠ za odrasle ter v javna dela ali druge oblike zaposlitve. Zaradi neizpolnjevanja teh obveznosti je bilo v zadnjih mesecih lanskega leta 32 Romom odvzeta denarna socialna pomoč, kar, pravijo na centru za socialno delo, vodi v hude verbalne konflikte in grožnje tako njihovim zaposlenim kot tudi učiteljicam, ki izvajajo izobraževanje. Je rešitev problema legalizacija Žabjaka? Na novomeški občini se v času zaključevanja Parkove redakcije pospešeno pripravljajo na sejo občinskega sveta, ki naj bi odgovorila na nekatera ključna vprašanja o nadaljnjem načinu reševanja romskega vprašanje v Novem mestu. Svet bo po vsej verjetnosti potrdil sklep, s katerim se bo zavezal, da bo v naslednjih dveh letih - se pravi še v tem mandatu - opredelil območja do sedaj neurejenih romskih naselij. V kratkem naj bi največje romsko naselje Brezje oziroma njegov stari del Žabjak ob spremstvu policije pregledali inšpektorji za okolje in prostor. »Samo ukrepanje pa bo odvisno tudi od odločitev občinskega sveta«, pravi novomeški podžupan Miloš Dular. Se v njegovih besedah skriva napoved o širitvi Brezja oziroma legalizaciji Žabjaka? Predstavniki KS Bučna vas čemu takemu seveda nasprotujejo. »Naši krajani se nikakor ne bodo strinjali s širjenjem naselja. Že zazidalni načrt konec 80-ih let jim je bil vsiljen in težave so se takrat začele kopičiti. Seveda je problem, kam zdaj z vsemi ljudmi, ki so se priselili na črno, a mi tega v neskončnost ne moremo trpeti. Problem mora začeti reševati tudi država, ki bi morala nekje najti prostor, da ne bo prihajalo do prevelike koncentracije Romov. Če je socializacija tisto, kar bi rada država, ne more pustiti, da bo v enem naselju 500, 600 ali 800 Romov skupaj, in potem pričakovati, da se bodo ti vklopili v družbo,« pravi Mesojedec. A kot pravi Dular, bo v prihodnje potrebno s krajevnimi skupnostmi doseči kompromis glede določanja novih meja romskih naselij, saj bo, je prepričan, taka ureditev olajšala tudi delo pristojnim inšpekcijskim službam. Pričakovati je tudi, da bo občinski svet ustregel zahtevi KS Bučna vas glede dodatnih sredstev za izgradnjo infrastrukture, s čimer bi dvignili bivanjsko kvaliteto in ublažili težave, ki jim jih povzroča bližnje romsko naselje. Taka sredstva bo občina bržkone namenila vsem krajevnim skupnostim z romskimi naselji. Ostaja pa vprašanje, kaj bo s socialnimi programi, s katerimi bi se Romi učinkoviteje vključevali v družbo, saj se je dosedanji sistem, v katerem je bilo za romsko vprašanje iz raznih naslovov dejansko porabljenih veliko sredstev, izkazal za nezadostnega. Le z denarjem in planskimi dokumenti se tudi v Novem mestu razmere najverjetneje ne bodo izboljšale. Na področju sociale, pravijo na občini, pa največ dela čaka državo. '"••»•f 'Vr#- Romska vas Brezje Tekst in foto: Borut Peterlin Vedno Coca Cola. Jelenka Kovačič, romska pesnica in podpredsednica romskega društva Romano Gav. Na fotografiji z družino v mestnem bloku. Romska vas Brezje m \ f c -r Marija Hudorovac je s svojima vnukoma, ki delata na avtoodpadu. V Novolesu je delala enajst let, potem pa je bila s številnimi drugimi delavci odpuščena kot »tehnološki višek«. Električna napeljava je še vedno neurejena, kljub temu, da je bila vzrok smrti romskega otroka. .A it M k A a* . IH EtvT f v jia « ™ IV' . JT 'JimLk / '"saN*!' jg§r CJli ' v It"”-*1' | L j UP ' J&fl a H f w 'TJ ■ fSXl i — .. ,:;K 'J 4. j r-Ji gl^B • i- ^Taitmu roiopi* Elementi Foto: Matjaž Tančič Računalniška obdelava: Blaž Porenta www.foto m % 1 ’ H KL Temna stran Prešerna Aleksej Metelko Lička bledijo, joški visijo, luknja velika Prešerna ne mika. Največji slovenski poet, ki je pomenil prvi vzpon in doslej najvišji dosežek slovenske poezije vse do danes, seje rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Kot otrok je bil bister in poslali so ga v šolo. Po končanem šolanju v Ljubljani se je odpravil študirat pravo na Dunaj, kjer je leta 1828 zaključil študij in postal doktor prava. Pesniti je začel že v zgodnji mladosti. Do leta 1828 je pesnil pod vplivom razsvetljenstva in predromantike. Zrela doba Prešernovega ustvarjanja je bila od leta 1829 do 1840, to je bil tudi čas njegove romantike. V tem obdobju je med drugim ustvaril Slovo od mladosti, Sonete nesreče, Gazele, Sonetni venec in Krst pri Savici. Od leta 1840 pa do leta 1849 govorimo o upadu njegove umetniške moči. V tem času so nastale Poezije in njegova najpomembnejša politična pesem Zdravljica. Prešernovo življenje sta zaznamovali dve ženski. Prva je bila Primičeva Julija, bogata trgovčeva hči, kije njegovo ljubezen zavračala, zato pa je postala njegov pesniški ideal. Druga pa je bila ljubljanska perica Ana Jelovškova, s katero sta spočela tri nezakonske otroke. Pesnikovo patriotsko srce je prenehalo biti 8. februarja 1849 v Kranju. V svojem času je bil Prešeren zagotovo enakovreden Shelleyju, Keatsu, Leopardiju, Holderlinu ali Puškinu. To je bilo na kratko vse, kar smo se morali naučiti v šoli oz. bolje rečeno vse tisto, kar so nam sploh ponudili. Kar nam pa kljub zrelosti v srednješolskih klopeh ne omenijo, ostaja skrito, vse dokler tega ne odkrijemo sami. Nekateri kmalu, večina nikoli. Odgovor na vprašanje, zakaj nam ne servirajo tudi za um in duha zanimivejših »informacij«, je seveda popolnoma jasen. Prešeren nikakor ne sme izgledati drugače, kot da sije v svoji kultiviranosti. O Prešernovem obscenem pisanju tako ni govora. Nekateri prešer-noslovci se sklicujejo na to, da niso bili popolnoma prepričani o Prešernovem avtorstvu, saj gre za besedila, ki so se ohranila v spominu njegovih sodobnikov, njihovih zapisih in prepisih. Na srečo sem imel v srednji šoli profesorico, ki nam je določene stvari vsaj v šali osvetlila, tistim, ki pa smo bili željni iskanja resnice, je to pomenilo prvi osvetljen kamenček v mozaiku. Opijanje, perverznost in kosmate kvante Prvo dejstvo, ki meče temno senco na Prešerna, je pohajkovanje po gostilnah, ki je bilo že od drugega letnika gimnazije naprej vedno prisotno v njegovem življenju. Vmes je sicer imel obdobja abstinence, vendar se je vedno znova vračal stari prijateljici. Saj vemo, odkod se je vzel izraz prešeren. Našo himno Zdravljico pa je bil Prešeren napisal na pobudo, naj zloži hvalnico trti in vinu, torej naj spesni nekakšno pivsko odo. Prav tako nam niso omenili nič o njegovem nenavadnem seksualnem življenju. Očitno je, da so Prešerna bolj ali manj zanimale še »nerazvite« rožice. Tem neokrnjenim dekletom se ni mogel upreti. Tako je metal oko na sedemnajstletno pianistko Ano, na šestnajstletno Krištofbirtovo Reziko, na nemara še šestnajstletno Metkino Maričko, na petnajstletno Rotarjevo Jerico in celo na trinajstletno Karolino. Ne pozabimo omeniti dve najpomembnejši ženski, sedemnajstletno Primičevo Julijo in bodočo mati njunih otrok Ano Jelovšek. Ta je bila stara komaj štirinajst, ko je sedemintridesetletni Prešeren že ogledoval za njo. Ko je dopolnila šestnajst let, je zanosila in rodila nezakonskega otroka, saj je bil Prešeren znan frajgajst, in je bil tako proti poroki kot tudi drugim verskim dogmam. V izobraževalnih ustanovah pa so sploh tabu tema njegove kosmate šale in kvante, saj vsebujejo besede kot so fuk, scati, kavsati, prdeti, drkati, rit, pička, kurba, kurbica, kurbir, cipica, prašiča, zizek... Včasih je bilo mnogo polemik o njegovih zabavljivih verzih, ki so domnevno njegovi, a niso bili nikoli objavljeni. Prepuščeni so bili ustni tradiciji in raznim zbiralcem. Nekateri prešernoslovci so se verzov sramovali in so trdili, da Prešeren kaj takega ne bi nikoli napisal, drugi pa ravno nasprotno. Govori se, da je bilo neuglednih verzov toliko kot uglednih, večinoma pa naj bi jih zgorelo ob požigu zapuščine. Anton Slodnjak je pisal, da naj bi imel Prešeren doma celo predal, kamor je spravljal svoje »kosmate« in ki je bil vedno skrbno zaklenjen. Viljem Killer pravi, da ni minil večer, ko jim je Prešeren prinesel v krčmo kakšno tako pesmico ali pa jo tam zložil in takoj zapisal. Erotični stihi in anekdote Kranjski prešernoslovec Črtomir Zorec, ki si je prizadeval prekiniti prostaško govorjenje, da je bil Prešeren pijanec in ženskar, je proti koncu svojega življenja pod psevdonimom vendarle objavil nekaj Prešernovih spornih. Samo Tončka Šarabon, ta ti da za božji Ion. O nastanku naslednjih kitic obstaja anekdota, ki govori o tem, da je bil Prešeren s svojima prijateljema Čopom in Kastelicem na Savici. Med občudovanjem lepote slapa Savica je Kastelic rekel, naj zloži pesem na lepo Savico. Prešeren je brž odgovoril v štirih verzih: Oj, Savica, nisi več devica! Si prašiča, ki na široko šči. Obstaja pa tudi varianta s protiklerikalnim sporočilom, zabeležena v zapiskih s predavanj Frana Levca: Savica, devica več ni, poglejte vi farji, kako široko šči Po besedah Prešernovega soimenjaka z Bleda naj bi Primičeva Julija sčasoma nabrala do petdeset priložnostnih verzov, ki jih je hranila in priložnostno brala svojim znancem. Oba Prešerna sta hodila po ljubljanskih plesiščih in na skrivaj metala poprej doma popisane listke, na katerih so bile kratkime zbadljivke na račun mestne birokracije, starih devic, Primičeve Julije... Več verzov pa gre na račun ženskega redovništva. Luka Pintar v pismu Franu Levcu piše, da je Prešeren “s kredo ali z olovko ali na prilepljen list” napisal na vrata uršulinskega samostana, ko je šel mimo ob pozni uri tole: Do zdej ste bde še d'vice, do zdej še niste dale, do zdej ste jo imele zato le, da ste scale. Prešernu se po nekaterih virih pripisujejo tudi naslednji verzi: Kako da se farjem Trebuhi rede? Za maše jim nosijo Neumne žene. Kako da se nunam Trebuhi rede? Zato ki se farjam Porivat puste. V Levstikovi zapuščini je ohranjeno Stritarjevo pismo s prepisi treh domnevnih Prešernovih pesmi. Stritarju naj bi jih poslal dr. Vošnjak iz Slovenske Bistrice, ki pravi, da mu jih je leta 1859 dal Killer, on pa naj bi jih dobil v spomin od Prešerna. Stritar se opredeli, da pesmi niso avtentične, a Levstik mu v odgovoru pošilja dva Prešernova rokopisa v dodatno presojo. Za naslednji dve pesmici pa Levstik meni, da le so Prešernove. Le me še, le me še, Potlej bom spala; Če pa ne, če pa ne, Drujga bom zbrala! Celo noč pela Strunica, Zjutraj pa vstala Kurbica! V pesmi Od kralja Matjaža je Prešeren zapisal naslednje verze, za objavo v Čbelici pa je najbrž sam ali pa urednik Kastelic le nadomestil besedi kurbir in kurbe Tam leži per belim dnevi Kralj Matjaš kurbir kraljevi. "To mi v glavo iti neče, Bežat' z doma zavolj žene, Žene, kurbe nepoštene." Neki Cilki, ki se je poročila v Torino, je Prešeren posvetil pesmico, ohranjeno v dveh različicah. Navajam eno: "Na maram za Kranjca, je hladne krvi! Imam rajši Taljana, ker bolj mu stoji." “Le pojd tja v Italjo, v mesto Torin! Prinesla boš mucko nazaj brez kocin." Tomaž Pirc, Prešernov sopivec iz Tržiča, je pravil Levcu, ki si je njegovo pripoved zapisoval v Schmidovi kavarni: "Pa je res prišla brez kocin nazaj! Pa je bila strašno huda! Več večerov smo ta špas imeli. Lokar jo je poseb- a dimenzija FOTO: ALEKSEJ METELKO no dražil. Tomo Zupan v nekem svojem delu govori o ženski z Dovjega iz Kranja, ki je imela več lističev Prešernovega izvora, a jih ni nikoli nikomur pokazala. Na več mestih tudi omenja, da je imela marsikaj izvirnega tudi Luiza Pesjakova. Naslednji verzi naj bi bjli Prešernov odgovor natakarici pri Šestici, ki je menda poeta dražila s približno takimi verzi »strgan rokav, Prešeren, ne bo ti več stal«. Lička bledijo, joški visijo, luknja velika Prešerna ne mika. Pod naslovom Tempora mutanturv Poezijah doktorja Franceta Prešerna naj bi se tile verzi nanašali na Antona Slomška: Nekdaj je zlomek bil hudič, je zlomšek bil hudiček; zdaj Zlomšek je postal na Štajerskem — škofiček Pod naslovom Slomšku pa lahko preberemo tole: Ker stara para zlomek devištva preveč vzel, je mlajši njega Zlomšek predajat ga začel Na tem mestu bi omenil profesorja na filozofski fakulteti v Ljubljani Mirana Hladnika, kateremu gredo vse pohvale za marljivo in vztrajno zbiranje ter urejanje teh verzov in anekdot. Spletni naslov, ki ga navajam, je bil eden od mojih najbogatejših virov, in za vse, ki si želite strokovnejše obravnave, predlagam, da obiščite http:// www.ijs.si/lit/pres_ap.html-l2. Živel Prešeren Vnesimo za konec še malo politične obarvanosti. Spregovorimo o naši himni Zdravljici, ki jo ponosno pojemo ali vsaj mrmramo ob določenih priložnostih. Naj zastavim zanimivi vprašanji, ki bi siju morda morali zastaviti gospod Keber in drugi. Kako naj Slovenci ne bomo pivski narod, če pa v najčastnejši slovenski pesmi opevamo vince s takim ponosom? In. Ali bi morali za večji učinek spremembe nacionalnih in drugih vrednot spremeniti poleg zakonodaje, zastave in grba tudi himno? Namen prispevka ni bil vsepov-prek blatiti Prešerna, nasprotno, ta prispevek je graja eliti, ki ne dovoli realnega prikaza Prešerna z druge plati, bolj ali manj skrite očem javnosti. Tudi on je samo človek iz mesa in krvi in ni naredil oz. napisal prav nič takega, kar bi v današnjem času moralo biti tabuizirano. Želim poudariti, da je znana podoba Prešerna kot globoko nesrečnega človeka in pesnika življenjske tragike, kot ga je recimo predstavil Stritar, bolj ali manj zgrešena. Sodobniki ga opisujejo kot nadvse družabnega in nikoli žalostnega. V njegovem času se ga ljudje niso sramovali, temveč so firbčno čakali, kdaj bo prišlo spet kaj Prešernovega na dan. Ne rečerr\ da naj učitelji že v prvem razredu OS razlagajo malčkom vso to umazanijo, ampak v učbenikih za srednje šole in drugi dostopni literaturi bi pa lahko kaj več pisalo. Navsezadnje je samoumevno, da je prav vsak od nas kdaj pa kdaj perve/zen in potreben žlahtne kapljice. Če pa imamo še žilico za pisanje, je tu kaj hitro kakšen žgečkljiv verz. Torej živel Perver-šeren, ups, oprostite, Prešeren, in živel 8. februar... dan kulture. Naša naloga ni biti »pes čuvaj«, temveč Polet na lepše Boštjan Tadel, odgovorni urednik Poleta Damijan Šinigoj Boštjan Tadel je pred nastopom uredniške funkcije pri Poletu vžgal predvsem kot soavtor in režiser dveh gledaliških predstav, Klinike Tivoli, d.o.o. in Policija d.d., ki sta bili med najbolj gledanimi uprizoritvami v devedesetih letih v Sloveniji, predvajani pa sta bili tudi kot radijski igri. No, v novinarskih krogih ni bil ravno aktiven. Morda je prav zaradi tega njegovo imenovanje na uredniško funkcijo sprožilo kar nekaj slabe volje in splošno znane slovenske nevoščljivosti predvsem od ljudi, ki so se čutili bolj poklicane ali bolj sposobne ali celo bolj zaslužne za tako odgovorno mesto. In morda tudi tukaj tiči razlog, da kot urednik visokonakladnega tednika ni povsem konvencionalen. V smislu, da ni zaprt v pisarni, samemu sebi zadosten in nedosegljiv za sodelavce. Je odprt in razgledan, duhovit, zanimiv sogovornik, prav nič vzvišen, med srebanjem kave ali čaja mimogrede pozabiš, da pred tabo sedi odgovorni urednik Poleta ... Po karakterju bi lahko bil tudi urednik Parka. Ste vpliven človek? Po mojem mnenju nisem. Gledano iz moje perspektive se mi zdi, da ste. Ah, no ... Mislim, biti urednik tednika s tako visoko naklado verjetno ni povsem brez kakršnega koli vpliva? Najbrž res, vsekakor pa to ni funkcija, s katere bi lahko z gibom prsta pošiljal legije tja, kamor bi si izmislil! Mogoče je to stvar definicije vpliva, ampak po konvencionalni definiciji ga po moje nimam veliko! Kaj ste počeli pred Poletom? Po malem vse, o čemer Polet piše, ampak nobene stvari dovolj zares, da bi bil zanjo specialist. In ker je Delo resna hiša, se s stvarmi v glavnem ukvarjajo specialisti, ki pa so prav zaradi svoje strokovnosti relativno omejeni na svojo specialnost, in to je bila moja prednost. Lahko sem usmerjal cel kup ljudi, ki so res specialisti. Hkrati pa sem zaradi svojih izkušenj, ki so bile pridobljene malo privatno malo pa z delom v oglaševanju, imel neko celostno sliko o vrsti področij, zlasti recimo o avtomobilizmu, delno o športu, turizmu, kulturi... Ste sodelovali že pri snovanju časopisa? Ne, Polet oziroma to, iz česar je nastal Polet, je bil projekt, ki je nastal že precej prej, preden sem jaz prišel v hišo. Nastal je kot posledica uspeha revije Ona. To je ženska revija, ki je izjemno uspešna, zato so začeli pri Delu razmišljati, da bi bilo smiselno pokriti še nasprotni pol. Narediti še moško revijo, skratka, ki bi na podoben način kakor Ona postala dominantna na svojem področju, na moškem področju, torej. Ta ideja je bila v hiši že precej preden so se pojavili Mars, Playboy ... Ko so iskali ljudi, ki bi projekt izpeljali, se je izkazalo, da je takšnih ljudi dovolj, celo preveč, am- pak vsi so bili na nek način predobri. Zdaj seveda malo karikiram, ampak načeloma se mi zdi kvaliteta Poleta v tem, da imamo na eni strani zelo kompetentne avtorje za posamezna področja, po drugi strani pa uredniško politiko, ki je dovolj odprta, da je ta strokovnost na, recimo temu, pop nivoju. Kaj mora početi človek prej, da postane številka ena visokonakladne revije? Skratka, s čim ste se vi ukvarjali? Po izobrazbi sem diplomirani profesor filozofije in literarni komparativist, imam dva letnika gledališke akademije, smer režija, treniral sem smučanje in atletiko, napisal nekaj gledaliških iger in imam tri hobije. Tri? Ženo in dva otroka ... Kako pa filozof, komparativist in gledališčnik zajadra v reklamo? Ali pa je to naivno vprašanje? Ne, ni, veliko nas je takšnih. Študenti diplomanti s filozofske fakultete ali dramaturgije smo se tam znašli verjetno zaradi nekakšne afinitete do pisanja, do razumevanja sveta, banalno rečeno. Ampak v točki, ko sem moral to svoje znanje prodati ali iz tega nekaj narediti, se mi je takrat, ko sem v začetku devetdesetih diplomiral, na poti pojavilo oglaševanje kot precej donosna dejavnost in dovolj združljiva z mojimi sposobnostmi. Res nas je precej, ki smo bili dokaj uspešni, morda prav zato, ker gre za nekakšno kombinacijo radovednosti, izobrazbe in najbrž neke žilice, za kaj si izmisliti ... Je v oglaševanju še vedno toliko denarja? Govori se o isti vsoti, ki se pač razdeli na toliko več agencij kot leta '90 ... Težko bi rekel, zdaj sem že dve leti ven iz tega. Malo je tudi recesije, toda v grobem je podobno kot v vseh dejavnostih. Ampak mislim, daje oglaševanje še vedno povsem soliden poklic za vrsto ljudi. Ima pa najbrž rok trajanja. Veliko nas, ki smo začenjali pred desetimi leti, smo si po petih, osmih letih začeli želeti kaj drugega. Oglaševanje nam je bila služba, ne način življenja. Nismo postali pravi »biznismeni« ... Ampak posel živi, oglaševanje kot dejavnost, namreč, tukaj ni dileme. Delo v reklamni industriji torej pomaga postati urednik visokonakladnega časopisa? Ne, ne, samo po sebi to nima nobene zveze, da ti pa vpogled v določena področja Kako je izgledal vaš prvi dan v novi službi? Ste prišli v pisarno in si rekli, OK, zdaj sem pa odgovorni urednik? Ne, sem že kakšna dva meseca prej hodil in se pripravljal, prvi »uradni« dan torej ni bil nič posebnega. Vse ljudi sem že videl, poznal... Nič posebnega. To so preresne stvari, da bi človeka kar vzeli v službo in potem gledali, ali bo šlo! Sestanki, načrti, seznanjanje s sodelavci... Je to lažje delati pri Delu, ki ima velika sredstva ali ... Jasno, vsako stvar je z denarjem lažje delati. Ampak, odgovor je in ja in ne. Nekaj na Delu seveda imaš, pa morda želiš koga, ki ga tam ni. Ne vem. V hiši, kot je Delo, so nekatere stvari veliko lažje, nekatere pa težje. Ko si enkrat v tem kontekstu, so tudi standardi višji. Čeprav morda na prvi pogled izgleda, kot da nekaj ni težko narediti, ne smeš štrleti ven. Prvi Polet se je tiskal v nakladi 170 000 izvodov. Če ga polomiš, ga polomiš vsem na očeh. Vsaka palica ima torej dva konca. Res je, hočeš tega ali tega avtorja, ga dobiš, ampak če zamočiš, tega ne moreš skriti pod predpražnik! Kar koli narediš, se vidi. Danes, recimo, smo v 175 000 izvodih ponatisnili vice iz prejšnjega tedna. Tiskarski škrat pač. Ampak če se zgodi v kakšnem šolskem glasilu, tega nihče ne opazi, mi smo pa smo samo danes imeli že par sto klicev. Ljudje kličejo zaradi tega??? Ja, pokličejo in se pohecajo, saj vejo, da nismo namerno, čisto lahko pa zafrkneš tudi kakšno večjo stvar. Odgovornost je torej večja, ni hec. Sredstva so, možnosti so, računalniki so, kup stvari je, marsikaj lahko narediš relativno lagodno, seveda pa ima to svojo ceno, in ta cena je odgovornost. Časopis je brezplačen. Del Dela ali Slovenskih novic. V bistvu se nanj ne moreš »odnaročiti«. Torej lahko delaš, kar hočeš, oziroma lahko delaš tudi slabo? Ne, seveda ni tako. To ni res. Seveda lahko imaš Delo ali Slovenske novice brez Poleta. Ne moreš ga sicer kupiti brez njega, ker to je del časopisa, to ni nekaj ločenega od njega. Kakor so Vikend, Ona, Delo in dom, Književni listi ali pa Bulvar del Novic, tako je Polet integralni del časopisa. Ti ga torej kupiš kot del časopisa, drugo vprašanje pa je, če ga bereš. Ampak to vprašanje v enaki meri velja za katero koli stran časopisa. Eni ne berejo gospodarstva, drugi ne športa, nekdo ne bere slovenskih dopisništev ... Mi, ki smo priloge, se v enaki meri borimo za bralčevo pozornost kot katera koli stran v časopisu, morda je naša borba še toliko težja, ker smo fizično izven snopiča. A smo del časopisa, nesporno. Obstaja pa seveda tudi raziskava, ki meri našo branost. Številke so, kakršne so, stalno naraščajo, v začetku pa so bile seveda nižje, ker se uveljavljaš znotraj paketa. To pravzaprav ni tako enostavno, kakor ste zastavili v vprašanju. Za nas je pomembna branost. To je standardna raziskava, ki velja za vse pristopnike v Sloveniji, to so pa vsi resni mediji, ki hočejo imeti kredibilne podatke, s katerimi nasto- pajo pred oglaševalci... To je podobno kiosku. Ni sicer neposredno primerljivo, posledično pa je v bistvu isto. Bralec v kiosku pri reviji, ki je v prodaji, svoj interes izrazi z nakupom, v našem primeru pa s tem, da ko ga pokličejo po telefonu in vprašajo, kaj je včeraj bral, reče, bral sem Delo, Novice, Polet, in ker to ni čisto nedolžna raziskava, ga seveda vprašajo tudi, kaj konkretno je prebral in se kmalu vidi, kaj je res in kaj ni. Na nek način smo torej prav tako na trgu ... Se vam zdijo te raziskave poštene? Če Slovenca v anketi vprašaš, ali bere knjige, bo pritrdil, ko podatke potem analitično obdelaš, pa pride ven, da vsak Slovenec povprečno prebere tri knjige na teden ... Mislim, da to ni pomembno, ker če lažejo, lažejo za vse enako. Težko bi rekli, da za Polet bolj lažejo kakor za kakšen drug časopis. V tem kontekstu mislim, da je ta metodologija neproblematična in dokaj relevantna. Dobro. Raziskava pokaže, da ima Polet takšno in takšno branost. To pomeni, da je stran v časopisu posledično vredna toliko in toliko? Seveda. In imaš neko določeno ciljno javnost, ki jo najbolje zadaneš recimo v Poletu. Jo zadaneš kvalitetno. Koliko potem reklama vpliva na vsebino? Ne razumem? Koliko interesi oglaševalcev vplivajo na uredniško politiko? Nič. Ker v končni fazi gre to z roko v roki. Interes bralca je, da dobi stvari, ki ga zanimajo. Naša presoja pa je, da iščemo tisto, kar ga zanima. Če mi menimo, da je nekaj, kar lahko pogojno izgleda oglaševalska, oglasna vsebina, v interesu bralca, bomo to objavili. Seveda pa je potrebno biti previden in ne biti neumen. Torej, zakaj bi nekaj objavili brezplačno, če bi nam pa nekdo to plačal? Toda tukaj govorimo o mikro odstotkih! Ampak načeloma, če pustiš oglaševalcu, da ti dela časopis, ki ima interes prodajati svojo robo, in ta interes seveda ni identičen bralčevemu, če mu torej pustiš, da dela časopis, ga boš v končni fazi odtujil bralcu. Kar seveda posledično ni v interesu niti oglaševalcu! Se vam ne zdi, da je že sama uredniška politika Poleta taka, da zelo ustreza oglaševalcem? Tudi se mi zdi malo naivno slišati od diplomiranega filozofa, da bralcu dajete stvari, ki ga zanimajo ... Prej bi rekel, da ste ravno vi tisti, ki posredno ali neposredno ustvarjate te ali one potrebe, po taki ali drugačni uri, po takšni ali drugačni smučarski opremi, po takšnem ali drugačnem življenjskem stilu - ki se ga seveda prodaja, kupuje in oglašuje? Predlagam, da konkretneje pogledate posamezne številke Poleta. Težko boste našli kaj, po čemer bi ustvarjali potrebo. Polet kvečjemu kaj predlaga, opiše npr. modne smernice, opozori na dober film, knjigo, ploščo, kos športne opreme. Tega tudi ne delamo s trendovskim besednjakom kot revije, ki trendovske so - in najbrž res do neke mere oblikujejo mnenje. Če je kaj Po-letova ambicija, je posredovanje kakovostnih informacij za kakovostno preživljanje prostega časa. To pa, mislim, zanima tudi tiste, ki niso naši bralci. In ne vem, zakaj naj bi bilo naivno misliti, da ljudje berejo, gledajo ali poslušajo tisto, kar jih zanima. Kaj pa berejo, gledajo in poslušajo? Kar jih dolgočasi? Saj niso neumni. In, če že sprašujete, kot ravno diplomirani filozof ne mislim, da so ljudje neumni. Sploh ne toliko, da bi v svojem prostem času počeli nekaj, kar jim kdo vbija v glavo. Visokonakladen časopis je verjetno zanimiv tudi za politiko. Se kaj vtika ... Ne! Tudi »pod razno« ne, niti med vrsticami... Ne! Ni nikoli nihče poklical, da bi rad, da v Poletu izide intervju s ... Ne! Ti kategorični ne-ji so mi prav všeč ... Kaj pa naj rečem!? Mi nismo časopis ... Ja, letos bodo volitve, morda se bo letos kaj zgodilo. Zaenkrat tega interesa ni bilo. OK, danes imamo Peterleta, ampak imamo ga zato, ker se mi zdi zanimiv za rubriko »do nazga«. Ampak je itak v vseh medijih po Sloveniji ... Torej nismo prav originalni ... Ampak ima vsaj druga vprašanja ... Dobro - kaj ni tudi ta nepolitičnost Poleta še en argument, da hočete biti taki, da ugajate vsem (potrošnikom in oglaševalcem), da niste sporni na noben način in da vas politična in gospodarska elita nima za »psa čuvaja«, kar naj bi bili mediji, ampak bolj za pridno muciko, ki jo je treba ljubkovati ... Polet je del paketa dveh dnevnikov in njunih prilog. Naša naloga znotraj paketa ni, da smo »pes čuvaj«, temveč Polet na lepše. Kot sem že rekel: posredovanje kakovostnih informacij za kakovostno preživljanje prostega časa. Ne bi imelo smisla delati identičnih časopisov in prilog. Tudi Vikend in Sobotna priloga se razlikujeta in tudi Ona in Delo in Dom in Astro novice in 17. Rubrika »do nazga«, je to tisto, kjer vsi odgovarjajo na ista vprašanja o urah, računalniku, avtu, ki ga vozijo ...? Ja. Pa se vam takšen način intervjuja zdi v redu? Hočem reči, če bi mene vprašali, kakšno uro imam, sploh ne vem oziroma jo imam na mobitelu ... Ljudi to sploh zanima? Seveda. To je najbolj brana rubrika v Poletu. Res? Ja. In moram reči, da jo tudi jaz z velikim veseljem preberem. Meni se zdi zelo zanimivo branje. To je vpogled v človeka. In ljudje so bistveno bolj zanimivi, kot si mi mislimo! Moram reči, da smo vsakič sproti prijetno presenečeni nad odgovori, ki jih dobimo. Nimam predsodkov, da bi bila to kakšna nizka novinarska zvrst. Ampak jaz imam potem, ko jo preberem, slab občutek, ker polovico izdelkov itak ne poznam ... Bil mi je recimo všeč Franci Kek, ki ni povedal nič, ampak na duhovit način! Ampak kakšen efekt dosežemo? Dosežemo, da neke znane ljudi spoznaš na drugačen način. V tako imenovanih globinskih intervjujih govoriš o določenih stvareh, v rubriki »do nazga« pa človeka predstaviš takšnega, kakršen je. Nekdo se iz vprašanj dela norca in tudi na ta način nekaj pove, nekdo pa odgovarja naravnost. Interes bralcev pa, se mi zdi, potrjuje, da smo zanimivi, moram pa poudariti, da se tukaj absolutno identificiram z interesom bralcev in odgovore z veseljem prebiram. Ki me vsak teden znova presenetijo, z duhovitostjo, s širino, z informiranostjo, konec koncev ... Paradni konj Poleta pa so verjetno kolumne? In ja in ne. Ne toliko. Odvisno. V mislih sem imel Vesno Milek. Vesna je bila, mislim, trikrat manj brana kakor »do nazga« ... Izmerjeno. Zdaj pa je zapustila Polet... Malo smo se razšli, ker se je razdajala na preveč koncev in ji je začelo rahlo zmanjkovati časa. Za samo sebe, tako rekoč ... Da delajo za Polet, ljudi prepričate z visokimi honorarji? Niso verjetno mizerni, verjetno pa tudi ne takšni, da bi komu vse iz rok padlo in bi delal samo za nas. Kar smo videli na Vesninem primeru. Ampak, ja, če gre reviji v redu, če ima dobre prihodke, se mi zdi fer, da del teh prihodkov dobijo nazaj tudi tisti, ki so za to najbolj zaslužni, to so pa seveda avtorji. So pa honorarji vsaj solidni, mislim. Sicer pa lahko vi to poveste. So? Meni so OK, jasno, sem zadovoljen, ampak je pa tudi res, da sem iz Novega mesta, kjer smo zadovoljni z vsem, kar je več od drobtinic! Kaj menite o drugih brezplačnih časopisih, konkretno o Žurnalu, recimo? Ki ima fascinantno naklado, prek 200 000 izvodov vsak teden! Delo je imelo nekaj časa Delničarja v še višji nakladi. Ja, to so zahtevni projekti in mislim, da je glavni problem in dilema pri delanju takšnega časopisa (zunaj je takšnih medijev kar nekaj), da iščeš neko ciljno javnost. Težava tega, da prideš na vsa vrata, pa je, da se trudiš vsakemu nekaj ponuditi. In če poskušaš ugajati vsem, hitro končaš tako, da nobenemu ne ponudiš nič. Delova izkušnja je, da smo Delničarja spremenili. Iz medija, ki je prihajal na naslove vseh gospodinjstev v Sloveniji in je imel naklado okoli 600 000 in temu primerno neambiciozen izgled in papir, smo zdaj dobili ljudi, ki si to želijo prejemati. Naklada je seveda ustrezno manjša, ampak so pa to ljudje, za katere približno vemo, kaj hočejo brati. In to seveda berejo in od tega nekaj tudi imajo. Po mojem mnenju je to osnovni problem. Pri takšni masi zelo težko komurkoli kaj daš ... Kako kot človek iz medijev na splošno vidite medijsko situacijo v Sloveniji? Konkretno: porast lahkih časopisov a la Polet, čedalje bolj rumene vsebine v medijih, ki naj bi bili resni, položaj svobodnih novinarjev, ki ni rožnat, in s tem povezan pobeg sposobnih novinarjev v PR in oglaševanje ... V principu mislim, da Polet ni lahek časopis, ker zahteva angažiranje onkraj samega branja. Polet spodbuja k delovanju, pa naj bo to tek ali branje ali konec koncev sanjarjenje. Jasno pa je, da ni radikalno politično glasilo. Kaj pa to je? Mladina in Mag? Mogoče, ne vem. Osebno verjamem, da je v slovenskih medijih dovolj prostora za resne teme in da ljudi zanimajo, samo da morajo biti narejene na komunikativen in dostopen način. Dokaz je 20 000 več prodanih izvodov Dela ob sobotah, najbrž ne samo zaradi priloge Na kolesih, dobršen del gre verjetno na račun Sobotne priloge. Seveda je pa vprašanje, kaj bi bil vsebinski fokus morebitnega bolj politično ostrega časopisa? Antiglobalizacija in problematiziranje principa liberalne demokracije kot osnovne družbene ureditve v zahodnem svetu? Ali rumeno odkrivanje domačih škandalov, kot so npr. banka SIB ali Boris Šuštar ali kaj podobnega? Verjetno bi moralo biti vsega nekaj in na izrazito sodoben način. Prostor gotovo obstaja, zasedlo ga bo morda Delo ali kdo drug. Kakšna presenečanja nam še pripravljata Polet (in Delo) v prihodnosti? Bodo potem še presenečenja? park: dol en j s ka |JHEjjj| Romi na Dolenjskem in drugod Med nakovalom in kladivom £ Matjaž Brulc »Čudno je res, da sredi med nami žive divjaki - cigani - brez vsakega poduka, v zakonu brez zakona in nihče se jih ne usmili,« se bere v nekem zapisu, kjer povrh vsega zasledimo še predlog, da bi odrasle cigane »potaknili v prisilne delavnice, otroke pa v odgojeval-nice.« Ta zapis ni lanska anonimna agitatorska akcija namenjena poštnim nabiralnikom kakšne Bučne vasi kje pa, objavljen je bil nekje ob koncu 19. stoletja, in to nikjer drugje kot v Dolenskih novicah. Tovrstna odklonilna mnenja do Romov so v našem okolju (pa še kje drugje) očitno prisotna že precej časa. Na tem mestu se lahko vprašamo, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce, je današnji položaj dolenjskih Romov zgolj stvarni odraz takšnih stališč in praks domačinov, ali pa je sam način romskega življenja že od nekdaj generiral naelektrena čustva lokalnega prebivalstva? Nedvomno gre za vprašanje, ki bo vsekakor še lep čas ostalo v vrsti tistih, na katere je težko, če sploh mogoče, zadovoljivo odgovoriti (torej lahko nadvse bistroumno zaključimo, da kokoši pač nesejo jajca, iz katerih se valijo zgolj kokoši in tako dalje). Toda Romi seveda ne živijo zgolj na Dolenjskem, njihov tukajšnji položaj - kot tudi način bivanja - nikakor ni reprezentativni vzorec za celotno državo. Podobno velja tudi v obratni smeri, odnos do Romov je v primerjavi s tem, kar nam je znano iz domačih krajev, marsikje precej drugačen. V Sloveniji, kjer naj bi po različnih podatkih živelo od 7 do celo 10 tisoč Romov, ločimo v grobem tri romske skupine. Poleg Romov na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja (tu jih največ prebiva_ravno v novomeški občini, v tej pa največ v naselju Žabjak - Brezje), jih veliko živi tudi v Prekmurju (največje naselje je Pušča pri Murski Soboti), nekaj manjših skupin t. i. Sintov pa je na Gorenjskem. Vse tri skupnosti se po načinu življenja in stopnji asimilacije med seboj precej razlikujejo, prav tako je različen tudi njihov izvor in narečje. Prekmurski Romi naj bi se tja naselili z območja Madžarske, tradicionalno so se ukvarjali s kovaštvom, z glasbo in s pletarjenjem, veliko pa se jih je udejstvovalo v najrazličnejših poklicih in obrteh. Maloštevilni gorenjski Sinti, večina jih prihaja iz rodbine Rajhard, so bili pretežno potujoči glasbeniki; in če so se v Prekmurju razvile vaške in poklicne skupnosti, lahko na Gorenjskem govorimo zgolj o individualnih družinskih celicah. Dolenjski Romi po jezikovnih prvinah sodeč izvirajo z območja Gornjega Pokuplja na Hrvaškem, kjer še danes živi močno »pleme« t. i. Goptov. Dolenjski Romi so se nekoč povečini ukvarjali z drobljenjem kamenja v kamnolomih in na cestah, s kovaštvom ter konjskim mešetarjenjem, razvile pa sose izjemno močne in rivalske rodovne skupnosti, ki še dandanes v marsičem krojijo usodo svojih pripadnikov. Pri raziskovanju romskih skupnosti se že takoj na začetku srečamo tako s pomanjkanjem kot tudi nepopolnostjo podatkov, kar otežuje nadaljnje primerjalne študije. Že nekako same po sebi se odpirajo primerjave med življenjem v dveh največjih slovenskih romskih naseljih, to sta že omenjeni naselji Pušča pri Murski Soboti in naselje Zabjak - Brezje, ki odlično ilustrirata razmere na enem in drugem koncu Slovenije. Najbolj izčrpno se je s tem v svoji diplomski nalogi spopadla Špela Piskar (Teritorializacija in integracija Romov v Sloveniji: na primeru mestnih občin Murska Sobota in Novo mesto, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2000). Iz rezultatov avtoričinega dela so razvidne ogromne razlike med obema skupnostima, in sicer na področjih sociale, izobraževanja, kulture, zdravstva, zaposlovanja, bivalnih razmer, kriminalitete itn Da prizanesemo z vsemi duhamornimi analizami naštevanjem statističnih podatkov in primerjavami obeh romskih skupnosti, lahko žal le zapišemo, da gre novomeškim Romom na vseh omenjenih področjih bistveno slabše kot njihovim murskosoboškim rojakom; no, edino področje, na katerem Novomeščani prednjačijo, je tako, kaj drugega kot kriminaliteta. Prekmurski Romi (a tudi med njimi je precej razlik in stanje tam še nikakor ni docela rožnato) imajo v splošnem precej višjo kulturo bivanja, boljši življenjski standard ter občutno manj konfliktov in težav z okoliškim življem skratka, daleč bolj se jim je uspelo integrirati. Zgovorna sta na primer podatka, da dobijo v Murski Soboti leta 1962 prvi romski vrtec v Evropi in da tamkajšnji Romi v veliki meri končujejo osnovno šolo, medtem ko izmed novomeških Romov prvi dokonča osemletko šele leta 1998. Jožek Horvat, predsednik Zveze Romov Slovenije s sedežem v Murski Soboti, vidi precejšnjo prednost v tem, »da je pri njihovih Romih več medsebojnega razumevanja, sloge, odgovornosti in organizacije ter da so v veliki meri zmožni sami poskrbeti zase.« Vse to, kar je na Dolenjskem zaradi rivalstva, zamer in neenotnosti med družinskimi »klani« težje uresničljivo. Če stanje v Sloveniji primerjamo z dogajanjem v ostalih članicah EU in Vzhodni Evropi, lahko ugotovimo, da je situacija v večini dežel v najboljšem primeru podobna stanju v naši državi. Veliko travmo predstavljajo nacistični zločini med drugo svetovno vojno, ko je v okviru ideologije rasizma pobitih prek pol milijona evropskih Romov. Dejstvo je, da se romske skupnosti danes praktično povsod med Moskvo in Lizbono soočajo s pritiski večinskega prebivalstva in da Romi še vedno predstavljajo socialno dno družbe, ki najbolj boleče in najhitreje doživlja družbeno ekonomske pretrese. Edina svetla pika na zemljevidu bi lahko bila Avstrija; ta je edina izmed članic EU, ki je priznala Rome kot avtohtono narodno skupnost, pri čemer pa bomo zaradi dobro znanega mačehovskega odnosa te države do manjšin ostali vseeno nekoliko zadržani. ■ 1 / - ■! Zapis o Romih iz prejšnjega stoletji Trdina in »žabješM Cigani« Marijan Dovič Janez Trdina, ki je leta 1867 kot kazensko upokojeni profesor po spletu naključij pristal v Novem mestu, je tu zastavil svoj veliki projekt - celovito podobo »narodnega življenja«. V prvem desetletju svojega bivanja na Dolenjskem je pisal Črtice in povesti iz narodnega življenja, ki kažejo predvsem etnografske ambicije. Med njimi najdemo tudi daljše besedilo z naslovom Cigani Brajdiči, nastalo na podlagi Trdinovih opazovanj med leti 1867 in 1870, ko je živel v Bršljinu, zapisal pa ga je radikalni domoljub najverjetneje leta 1873. S tem smo dobili enega prvih kvalitetnih etnografskih popisov romskega ljudstva. Že v njem pa najdemo zametke težav in predsodkov, s katerimi se srečuje današnja »romska problematika«. Trdina poroča, da so Romi na Dolenjsko za stalno prišli šele v 19. stoletju - v okolico Novega mesta rod Brajdičev in nižje ob Krki proti Posavju rod Jurkovičev: »Brajdiče je pripeljal starešina Peter. V ruprčvrški graščini je gospodovala takrat vdova barona Švajgarja, Krke jim je postala najljubše taborišče goščava žabješka. Ta kraj jim daje vse pogoje za življenje, tu imajo zmerom dovolj prilike, okoristiti se na račun naših kmetov in meščanov. Spašnike in hoste morejo rabiti brez ovire, na njive in v kozolce podnevi sicer ne smejo hoditi, ali kdo jih vidi ponoči? Blizu stoji vas za vasjo, gospodarju, ki ne da sam, se ukrade, in tako jih nikoli ni treba dosti skrbeti, s čim bodo prehranili sebe in konje/.../ Nekaj vrže beračija, nekaj prerokovanje, nekoliko se tudi pribaranta, še več pa prikrade.« Trdina ugotavlja, da rod Brajdičev, ki je naselil »goščavo žabješko«, spada med »revne in zanemarjene rodove tega ljudstva«, medtem ko obstajajo tudi t. i. Egip-tarji, ki »se drže bolj mest in gospode, ki se oblačijo bolj po gosposko, ki znajo lepo gosti in jih vabijo radi tega k zabavam višji stanovi. Egiptar pije kavo, nosi na rokah obilo zlatih prstanov, na opravi debele srebrne gumbe in s srebrom okovano palico. Cigani te vrste ne prebivajo na Kranjskem, ampak Z današnje perspektive je mogoče reči, da je Trdina zadel v srž problema - namreč dejstvo, da se Romi nočejo in ne morejo podrediti tistim »pravilom igre«, ki jih molče sprejemajo drugi. Problematična je njegova refleksija tega dejstva: zakaj bi morali vsi plesati, kot godemo »mi«? Le nakažemo lahko, da se tu razodeva starodavni spor med naseljenci in nomadi, značilen za zmagoviti pohod moderne dobe, ki je pred seboj gazila vse drugače misleče - četudi pod okriljem liberalističnih sloganov. grofinja Turnovka. Ker ni bilo v okolici dobrih kovačev, je dovolila Ciganu Petru, da se je naselil s svojo rodovino na nje zemljišču, kos zemlje mu je, ne vem, ali darovala ali prodala celo v lastnino. Drugi pripovedujejo to reč drugače. Oni pravijo, da se je bila grofinja v Petra zaljubila in da mu je naklonila nje milost tedaj ljubezen, ne kovaška umetnija.« Domovinsko pravico so si torej Romi pridobili od grofice Turnovke, in to naj bi jim potrdil tudi cesarski komisar Maček okoli leta 1830: »Take slave jima gotovo nihče ne bo zavidal, kdor je čul, kako strašno ju preklinjajo Dolenjci radi neprenosne nadlege, katero sta deželi s tem nakopala. Njihovi nasledniki pa ju bodo brez dvombe še huje preklinjali, ker nadlega še vedno raste, kolikor bolj se Cigani množijo. Oni niso ostali le na ruprčvrškem zemljišču, razsuli so se po vsi oblasti Švajgerjeve rodovine in še naprej. Na levem bregu dohajajo k nam le za kaj časa.« Jurkoviči so sicer uglednejši od Brajdičev,, a za Egiptarje še ne štejejo: »Štajerskim Ciganom, ki govore slovenski in nemški in znajo tudi nekoliko gosti, kakor si želi gospoda, pa se daje to častno ime že bolj pogostoma, dasiravno niti njim ne tako splošno kakor nekaterim ogrskim in španjolskim krdelom, ki očarujejo naše Dolenjce, popotujoč skoz našo zemljo v boljše kraje, s svojo čudovito nališpano obleko in prekrasno ubrano glasbo. Naše Brajdiče smatrajo za proletarce ne samo Dolenjci, ampak tudi Cigani sami, gotovo zato, ker so tako grozno borno opravljeni, dostikrat vsi raztrgani, in ne slove za posebno izvrstne godce...» Etnično mešanje »slovenske krvi s cigansko« Trdina slikovito opisuje takole: »Nekaterim Dolenjkam so se cedile sline po svobodnem in brezskrbnem življenju, ki vlada v Mihovem taboru, pa so prišle in se ponudile Brajdičem za tovarišice. park 16 Oni so jih sprejeli z dobrodošlico in se z njimi poženili. Te babe se ciganski ne morejo lahko naučiti. Z njimi in zaradi njih govore po slovensko tudi Cigani, sosebno ženske.« Romi so trdoživi in pragmatični: »Kadar Ciganka porodi, ne leži po cel teden in se ne pase s kure-tino. Vstane že precej prvi dan, si naberači nekoliko čikov in se z njimi tako okrepča, da ji prejde vsa slabost. Otroku poišče premožnega botra, da več pade. Če je količkaj mogoče, pa ga da krstiti večkrat, ker se dobi od treh, štirih botrov več darov nego od enega.« Težavno sobivanje z »domorodci« je posledica različnih pogledov na svet, ki se imenitno kažejo v pogovoru med krčmarjem in ciganskim starešino Mihom, naslednikom Petra: »Ti, krčmar, ne veš, kako si preprost in aboten. Bog je ustvaril, kajne, zemljo za vse ljudi? Ali Kranjci ste pograbili vso sami. Za vas veljajo druge postave nego za nas. Vi bi radi to, kar imate, uživali in si ta užitek ohranili za zmerom. Mi, ki nič nimamo, pa moramo gledati, da vam kaj odščip-nemo, drugače bi pocrkali. Kar se zdi vam krivično in škodljivo, to smatramo mi za pravo in koristno, kar mislite vi, da je črno, je za naše oči belo.« Kljub na videz objektivnemu pristopu Trdinovo pisanje zaznamujejo nacionalni in rasni predsodki: »Cigani nikoli nič drugega ne snujejo in ne kujejo, nego kako bi naredili našemu človeku kako škodo. V ta namen jim služijo laž, tatvina zvijača, beračija in tudi njihova neznatna obrtnost in živinoreja /.../ Mati uči otroka obenem govoriti in lagati /.../ Njihov starešina je dejal, če bi Ciganu odsekali obe roki, da bi kradel z nogami, in če bi se mu odsekali nogi, da bi grabil z zobmi, in če bi se mu izbili tudi zobje, da bi prosil koga drugega, da naj ukrade mesto njega.« To nemirno ljudstvo naj bi torej predstavljalo grožnjo pravnemu redu in varnosti »poštenih« Dolenjcev: »To ve ves svet, da so Cigani privilegirani tatovi /.../Najbolj srečne se čutijo, kadar upeljejo kakega konja ... Čigan se seta po polju, vidi brano, izdere dva, tri zobe in koraka naprej. Na drugi njivi pobere pozabljeno srpico, na tretji leži plug, ki mu da malo večji plen, izbije si lemež ali črtalo. Prišedši do hiše, stopi, če ni nikogar blizu, v vežo in ukrade sekiro ali verigo.« Gibljejo se izven zako- na, kot da ne bi priznavali oblasti države (ali ni tudi danes ena od gla- vnih zahtev »ljudstva«, naj se Rome obravnava enako?): »Postava, ki jo je razglasila o klatežih vlada, se izvršuje glede Ciganov vse preblago, pa niti v tem slučaju ne bi zadostovala, ko bi padala nanje z vso težo in ostrostjo /.../ Sodnije res stopajo tem ljudem včasi prav nemilo na pete, ali zla ne morejo zaprečiti.« Kljub temu da Trdina dobrohotno opisuje in hvali mnoge ciganske vrline, je sklep njegovega spisa naravnost uničujoč: »Meni se pa zdi jako abotno, da bi varovala kaka postava tistega, ki ne pozna in ne spoštuje nobene postave. Po moji misli bi se znebili te hudodelne sodrge z najmanjšimi stroški in sitnostmi in najbolj temeljito, da jo prepodi višja oblast brez milost in odlašanja iz dežele. Če se bo čakalo, bo narasla iz nje v petdesetih letih cela vojska in takrat gorje Dolenjcem.« Trdinov obširen in ponekod pronicljiv zapis je bil objavljen iz njegovih zapiskov šele mnogo let po smrti v deseti knjigi Zbranih del leta 1957, zato je bil njegov vpliv dokaj omejen. Samo besedilo pa ni zato nič manj zanimivo: etnograf Trdina se kompetentno zanima za izvor in jezik ljudstva, včasih tudi z izrazito naklonjenostjo in občudovanjem popisuje njegov značaj, šege in socialni red ter pravilno ugotavlja, da gre skoraj za »državo v državi«. Pri tem njegova »metoda« še ni sodobna, temveč nekako hibridna: polznanstvenim sredstvom se pridružujejo literarna - tako so slikoviti dobesedni dialogi, ki jih je Trdina oblikoval večinoma po spominu, precej literarizirani. Z današnje perspektive je mogoče reči, da je Trdina zadel v srž problema - namreč dejstvo, da se Romi nočejo in ne morejo podrediti tistim »pravilom igre«, ki jih molče sprejemajo drugi. Problematična je njegova refleksija tega dejstva: zakaj bi morali vsi plesati, kot godemo »mi«? Le nakažemo lahko, da se tu razodeva starodavni spor med naseljenci in nomadi, značilen za zmagoviti pohod moderne dobe, ki je pred seboj gazila vse drugače misleče - četudi pod okriljem liberalističnih sloganov - pa naj je šlo za Indijance, Aborigine ali afriške Bušmane. Trdina sicer razmišlja o možnostih asimilacije in mirnega sožitja, a kdo bi se moral asimilirati, tu sploh ni vprašanje. Njegov končni sklep ni spravljiv, temveč radikalen: izgon motečega elementa. Tako stališče se hrani v samozazrtem rodoljubju - Slovenec ima že sam s seboj dovolj težav, nikar da bi se ubadal še s »kradlji-vimi Cigani«. Ponovna predstavitev Trdinovih odlomkov lahko danes osvetli mnoge probleme sožitja dveh svetov - ravno zgodovina konfliktov in tradicija tega, kar skoraj čisto resno lahko imenujemo »dolenjski rasizem«, jamči, da še tako premišljene in »sistemske« rešitve »romskega vprašanja« ne bodo zlahka uspevale. Romi iz Gotne vasi o sebi Romska resnica Marko Vide »Sem za resnico, ne glede na to, kdo jo pove. Sem za pravico, ne glede na to, kdo je za ali proti.« —Malcolm X Močna čustva velikokrat zameglijo razum do te mere, da je nemogoče oceniti objektivne okoliščine in najti resnico o tem, kaj se resnično dogaja. Resnico med dvema skupinama v konfliktu je vedno potrebno iskati nekje vmes. Žal je to dejstvo za ene in druge velikokrat popolnoma nesprejemljivo. Vsaka skupina namreč utopično meni, da je njena resnica edina prava in se pod nobenim pogojem ne pusti prepričati v nasprotno. »Civili« smo tako do vseh drugačnih kot tudi do Romov polnih predsodkov (»kradejo, lažejo, smrdijo, morijo, lenarijo itd.«) in končnih rešitev (»prisilno delo, plinske celice, vislice, deportacije«), pri vsem tem pa naše reakcije velikokrat ne temeljijo na razumevanju bistva problema, ampak na ukoreninjenih in zmaličenih predstavah, ki so posledica predvsem enostranske slike, ki nam jih prikazujejo množični mediji in medsebojnem sopotrjevanju uveljavljene družbene slike o tej manjšinski skupini. Resnico »civilov« smo v zadnjih tednih in mesecih tako lahko slišali na javni tribuni KS Bučne vasi Kako lahko zaščitimo državljane pred Romi?, ob zapori krožišča prebivalcev iste krajevne skupnosti, na internetnem forumu mestne občine Novo mesto in v vsebinah različnih dolenjskih medijev. Njihova ali »naša« resnica je torej znana. In če se je ne bo sprejelo kot dejstva, bodo, kot pravijo krajani, sledile nadaljnje akcije civilne nepokorščine. Resnica »Romov« presenetljivo tokrat ni bila izpuščena iz sredstev javnega obveščanja, saj so jo začeli raziskovati nekateri nacionalni tiskani mediji, pri čemer sta se izkazala predvsem Mladina in Delov VEČ, katerih novinarji so obiskali romsko naselje Žabjak in povprašali njihove prebivalce, kaj si o vsem skupaj mislijo oni. Lokalni mediji za pogled iz te strani, kot kaže, še vedno nimajo pravega poguma. Razen nekaterih ... Na južnem delu Novega mesta, ob gozdnem pobočju Gorjancev in v zavetju Težke vode stoji eno izmed manjših in skorajda neznanih novomeških romskih naselij, ki ga sestavlja vsega skupaj deset zidanih hišk in lesenih barak. Na koncu blatne in razrite poti me je pri vstopu v naselje pričakala skupinica psov, ki lajejo, a kot kaže ne grizejo, in družba treh Romov, Romkinja in njeni otroci. Najstarejši izmed njih je štel mogoče trideset let, večina pa, kot sem izvedel kasneje, tam nekaj čez dvajset. Od začetka smo drug drugega gledali skeptično in z razdalje. Kar je razumljivo, saj sem sam kot oštali »civili« napolnjen z zgodbami o podivjanih Romih, ti pa imajo dolgo zgodovino vse prej kot prijetnih izkušenj z nami. Ko sem jim razložil namen svojega obiska in med otroke razdelil sladkarije, med starejše pa pivo, je bil led prebit in zaupanje vzpostavljeno, saj smo se pred mrazom in nočjo umaknili v eno izmed ogrevanih hišk. Debato smo odprli s pogovorom o ženskah, vendar so nas kaj kmalu začele gledati postrani. Ker sem vedel, da sem samo na obisku, fantje pa so tu doma in jih bodo potem dodatno slišali, smo pogovor zapeljali v varnejše vode. Za začetek me je zanimalo, kakšne stike imajo z drugimi romskimi skupnostmi v okolici. Kot so mi razložili, z m / ■ 17 park FOTO: ŽIGA VIRC Romi iz različnih naselij v Novem mestu nimajo pravega stika. Srečujejo se le priložnostno, večinoma v šoli, drugače pa se vsaka skupina drži bolj ko ne zase in se ne vtika v posle druge. V šolo hodijo praviloma vse generacije. Mlajši v klasične ali Romom prilagojene, starejši pa v programe izobraževanja odraslih RIC. Predvsem starejšim izobraževanje ne diši preveč, vendar so se ob grožnjah z ukinitvijo socialne podpore vdali v usodo. Tu sem vskočil in jih povprašal, ali je med »civili« splošno razširjen podatek o bajnih višinah socialne pomoči, ki naj bi jo prejemali, pravilen in ali si resnično ustvarjajo tako velike družine predvsem zaradi želje po večji finančni podpori. Kot mi je razložila 23-letna mamica dveh otrok, znaša njena mesečna socialna podpora 25 000 tolarjev, s katerimi vsak mesec komajda shaja. Kljub želji po redni zaposlitvi, ki so si jo delili vsi sogovorniki, nima nobene službe in kot ostali redno obiskuje osnovno šolo za odrasle. Socialna služba je vse popolnoma razočarala, saj jih obišče le enkrat ali dvakrat na leto in namesto pomoči prinese le pridige in kritike o tem, kako naj si uredijo zanemarjeno okolico naselja. Ista kritika je letela tudi na druge humanitarne organizacije, na Rdeči križ in Karitas. Pri lokalnih predstavnikih so velikokrat prosili za pomoč predvsem v obliki oblek, vendar so vedno naleteli na gluha ušesa. Ni mi šlo v glavo, kako lahko s tako majhno podporo in brez zaposlitve sploh preživijo. Kot kaže, si včasih najdejo kakšno delo pri manjših obrtnikih ali kmetih, vendar je vse skupaj bolj sezonskega značaja, tako da je njihovo preživetje odvisno predvsem od medsebojne podpore in pomoči. Druga splošna kritika nas »civilov« je, da je Romom vse na voljo zastonj. Tudi tu niso stvari takšne, kot si večina predstavlja. Vsi, ki živijo v hišah, so mi zatrdili, da na mesec prejemajo in plačujejo vse položnice za vse storitve, ki so jim na voljo (predvsem voda in elektrika), kljub temu da niso deležni iste ravni kvalitete kot ostali Novomeščani. Tako recimo v zimskih mesecih komunalna služba smeti odvaža le poredkoma, saj je cesta, ki vodi v naselje, za tovornjake neprevozna. Krajevno skupnost Gotna vas, pod katero sodijo, so že večkrat prosili za posredovanje ter ureditev, vendar se nihče ne zgane. Poleg socialnih in družbenih razmer me je zanimalo tudi, kako gledajo na svojo kulturo. Ali so ponosni na svoje korenine, bi jih raje skrili, katere stvari jih povezujejo? Nič. Nič več ni ostalo, na kar bi lahko bili ponosni, razen njihovega jezika, pa še ta hitro tone v pozabo. Dobra gesta »civilov«, da Romom v nekaterih osnovnih šolah zagotovijo pouk v njihovem maternem jeziku in učitelj(ice) iste narodnosti, je tu razumljena kot poniževanje. Za svoje otroke si želijo normalne šole, ki jih obiskujejo vsi ostali in kjer se poučuje v slovenskem jeziku. Romi se želijo socializirati in se celo pcf polnoma asimilirati med ostale ljudi, vendar jim zaradi stigmatizacije to nikakor ne uspeva. Romske korenine jih, kamor koli gredo in kar koli delajo, le ovirajo. Narodnega ponosa tu ni več. Kakšna bo prihodnost odnosov med Romi in drugim prebivalstvom tako Novega mesta kot drugih krajev na Dolenjskem, kjer si svoj prostor pod soncem delita dve niti ne tako različni etnični skupini, bo pokazal čas. Mogoče se bo ob vsem sovraštvu in nestrpnosti našel celo prostor za resnico. Rupert Gole Multimediji so že spremenili svet Uroš Kocjan, vodja MCD S čim večjimi koraki za svetlimi zgledi Primož Žižek Rupert Gole je Prešernov nagrajenec In mladi raziskovalec na akademiji za arhitekturo, strokovnjak za mul-timedije in partner novomeškega podjetja T - media. Človek teorije in prakse. Strokovno razvija aplikacije multimedijskih vsebin v arhitekturnih procesih, poslovno pa sodeluje pri razvoju večpredstavnih vsebin. Da pa ne bi preveč časa preživel v namišljenih multimedijskih svetovih, si je za cilj postavil tudi oživitev kulturnega dogajanja v Šentrupertu, dolenjskem kraju, kjer živi. Pred nedavnim je vodil tudi akcijo odkupa prvega uradno zaščitenega kozolca s statusom kulturnega spomenika v Sloveniji - simbola slovenske dediščine. A bova tokrat raje kot o naravni in kulturni dediščini govorila o svetu naprednih tehnologij. Rupert je namreč eden izmed tistih, ki bodo v Svetu Multimedijskega centra Dolenjske sooblikovali in usmerjali strateške smernice razvoja. Enter. Si arhitekt in mladi raziskovalec, specializiran za multimedije. Delaš doktorat iz te teme, kaj pa je tisto, kar te najbolj strokovno zanima? Kot arhitekta me seveda najbolj zanimajo tehnch logije in možnosti, ki jih lahko arhitekti uporabljamo v vseh fazah razvoja in realizacije arhitekturne ideje. Gre za različne koncepte in tehnologije na sicer zelo širokem področju digitalnih multi-medijev, pri čemer je potrebno še posebej izpostaviti predvsem 3D tehnologije mešane in obogatene realnosti kot nadaljevanje oziroma nagra-dnjo tehnologij virtualne realnosti. Multimedijske rešitve, ki jih uporabljajo v tujini, so že na izjemno visokem nivoju, kako je s tem pri nas? Kaj lahko Novo mesto po tvoje pridobi z multimedijskim centrom? Skozi nekaj let raziskovanja tega področja sem si seveda pridobil najrazličnejše kontakte na vseh koncih sveta. Takrat sem bil resnično še pod globokimi vtisi obiska v raziskovalnem centru Daim-ler Chrysler v Ulmu. Gre za enega izmed najuspešnejših in najprodornejših raziskovalnih inštitucij, v kateri deluje močan oddelek za področje virtualne, obogatene in mešane realnosti. Veliko raziskovalnih projektov je seveda vezanih na področje avtomobilske industrije, vendar je raziskovalni inštitut odprtega tipa in ponuja svoje raziskovalne zmogljivosti širšemu trgu. Med drugim sem tudi štiri mesece deloval na inštitutu Fraunhofer v Bonnu kot vabljeni gostujoči raziskovalec. Z inštitutom sem obdržal dobre stike, ki jih še poglabljam, in upam, da se bo del teh aktivnosti kmalu poznalo tudi v Sloveniji oziroma na Dolenjskem - če bodo temu naklonjene okoliščine. Novo mesto lahko z mutimedijskim centrom pridobi nek generator vsebin, idej, domačih in mednarodnih povezav, ki bodo dolenjsko prestolnico postavile ob bok informacijsko naprednim okoljem tako doma kot v tujini. Katere multimedijske vsebine bi bilo po tvojem mnenju, glede na specifične lastnosti naše regije, potrebno razvijati? Za razvojne oziroma raziskovalne aktivnosti je vedno potreben nek vzgib oziroma mora obstajati nek interes, ki sproži sam proces. Na eni strani sta torej interes in cilj, na drugi strani je potrebna skupina usposobljenih strokovnjakov, ki je sposobna doseči zastavljene cilje. S takšnim načinom dela se kot partner podjetja T-media srečujem že vrsto let. Vsak nov projekt je razvojni in raziskovalni proces zase. Če pod specifične lastnosti naše regije lahko razumem predvsem močno gospodarstvo, ki se manifestira v najrazličnejših dejavnostih, potem je gotovo pametno razmišljati o zadovoljevanju potreb po multimedijskih rešitvah za dolenjsko gospodarstvo. Temu gospodarstvu pa je seveda potrebno dovajati sposobne in izobražene kadre. To pa je drugo področje, kjer vidim veliko možnosti za razvoj multimedijskih vsebin kot podporo izobraževanju - predvsem če to povezujemo s težnjo po nadaljnjem razvoju tehnološkega centra in ustanovitvi dolenjskega univerzitetnega središča. Po zadnji raziskavi rabe interneta v Slove- niji Dolenjska kot regija zaostaja za povprečjem in je pravzaprav uvrščena na predzadnje mesto pred Prekmurje. Kako lahko multimedijski center koristi pri izobraževanju prebivalstva na Dolenjskem? Vsaj na dveh nivojih. Prvi novo je sama fizična pojavnost centra v Novem mestu, kamor lahko prebivalci pridejo in se spoznanjo z mutimedijskimi orodij in njihovo uporabo. Takšne predstavitve so lahko tudi vnaprej organizirane in so lahko splošne ali usmerjene k določeni temi. Drugi nivo pa je vpliv multimedijskega centra na izobraževanje širših množic prek različnih medijev. Tu je seveda potrebna sposobna ekipa "multimedijcev", ki bo takšne izobraževalne vsebine pripravila in jih ponudila ljudem (npr. preo lokalne televizije ali lokalnih tiskanih glasil). Dobrodošli so strokovnjaki z izkušnjami, ki področje dobro poznajo. Vsekakor pa tu ne bi smel manjkati izobraževalni multimedijski portal, ki bi bil vedno dosegljiv prek spleta in mreže informacijskih točk na Dolenjskem. Ena od tem najhitreje rastočih multimedijskih področij je e-izobraževanje. Kako bodo multimediji spremenili proces izobraževanja in katera multimedijska orodja so študentom po svetu na voljo že sedaj? Lahko seveda zatrdim, da so multimediji že zelo spremenili sam proces izobraževanja. Trenutno je seveda najbolj uporabljena nekakšna kombinirana oblika med klasičnimi pristopi in uporabo informacijskih tehnologij. Tisto, kar predstavlja pravo obliko e-izobraževanja, so seveda kompleksni sistemi za ustvarjanje multimedijskih učnih vsebin in na drugi strani učne platforme, ki omogočajo kompleten proces od prijave, učenja in preverjanje znanja. Razvoj takšnega sistema sem dodobra spoznal tudi kot sodelavec v imenu fakultete za arhitekturo pri razvoju prve evropske virtualne univerze za arhitekturo. Gre za projekt WINDS (web based intelligent design tutoring system), katerega partner med 23-timi evropskimi šolami je tudi edina slovenska šola za arhitekturo. 0 multimedijskih orodjih, ki so že na voljo študentom po svetu, bi lahko veliko povedali. Vsaka stroka zase postopoma "prevaja” klasične učne pripomočke v digitalne oblike, primerne za uporabo na spletu ali na raznih nosilcih digitalnega zapisa. Za ilustracijo: na inštitutu Fraunhofer v Bonnu je skupina raziskovalcev delala na izdelavi 3D interaktivni učni platformi za potrebe študija medicine. Študenti lahko s pomočjo interaktivnega 3D okolja prek spleta študirajo zgradbo in procese v človeškem telesu, kar je digitalni nadomestek klasičnemu razstavljanju in sestavljanju gumijastih kosov človeških prganov. Kar pa je tu potrebno posebej poudariti, je to, da je razvita tehnologija izvrstno uporabna tudi v arhitekturi. Gre namreč za podporo 3D okolju, kar je za arhitekte še posebej pomembno - kakšen je 3D objekt, pa je seveda nepomembno. Na področju razvoja mutimedijskih učnih pripomočkov se resnično veliko dogaja in mnogokrat smo priča uporabi istih tehnologij v povsem različnih si strokah. Izobraževanje je gotovo tisto področje, na katerem se bo na razvoju multimedijske podpore še veliko dogajalo. Primož Žižek Pred kratkim je vrata odprl Multimedijski center Dolenjske. Gre za, poleg e-šole na novomeški gimnaziji, drugo sodobno opremljeno multimedijsko učilnico v središču mesta, ki predstavlja pomembno javno pridobitev za razvoj multimedijskih vsebin. Partnerji projekta so Zavod Lokal-Patriot, mestna občina Novo mesto, ministrstvo za informacijsko družbo, ministrstvo za kulturo, Microsoft Slovenija in Bel-Bled. Upravitelj MCD je Zavod LokalPatriot. Center je odprt šest dni na teden in ponuja uporabnikom sodobno računalniško opremo in nekatera uporabna multimedijska orodja. Upajmo, da bo Center postal zbirališče različnih generacij, pomenil zagon kulturni produkciji v mestu in bil pomembno izkustveno središče za realizacijo programa Internet za vse, ki je del občinske strategije informatizacije mestnega jedra, občine in regije. Kje in kdaj lahko ljudje uporabljano multimedijsko opremo v MCD? Vsi uporabniki lahko brezplačno uporabljajo prostore in opremo MCD v kletni etaži na Prešernovem trgu 6, in sicer od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro ter v soboto med 10. in 12. uro. To so trenutne uradne ure, ki se bodo seveda prilagajale potrebam obiskovalcev. Za organizirane predstavitve pa je MCD v dogovoru z upravnikom odprt tudi izven uradnih ur, saj sega ciljna populacija obiskovalcev od najmlajših šolarjev prek študentov do odrasle generacije, kateri pa zagotovo bolj ustreza popoldanski obisk MCD. Z ustanovitvijo MCD so mladi pridobili prostor, ki naj bi na multime-dijskem zemljevidu Slovenije predstavljal na Dolenjskem tisto, kar npr. Kiberpipa v Ljubljani ali Kibla v Mariboru. Kakšne projekte bo kot producent razvijal MCD? Delovanje MCD-ja bi lahko razdelili na tri glavne smernice: stičišče multimedijskih vsebin in modernih tehnologij: s tem želimo doseči nivo prepoznavnosti, ki bo predstavljala vodilno nevladno organizacijo na Dolenjskem in bo ponujala uporabnikom širok spekter uporabnih vsebin in aplikacij na področju informacijske tehnologije, obenem pa želimo okrepiti dosedanje sodelovanje z mestno občino Novo mesto pri projektu e-občina in razvoju informacijske tehnologije na Dolenjskem; izložba nove programske opreme in novih dosežkov informacijske tehnologije: s pomočjo partnerjev, kot sta Microsoft in Belbled, želimo ponuditi uporabnikom stik z najnovejšimi dosežki v svetu, kar se kaže tudi v uvajanju WLAN brezžičnega omrežja v Klubu Lokalpatriot; produkcija multimedijskih in kulturnih vsebin: neskromno želimo s čim večjimi koraki pohiteti za svetlimi zgledi, kot je Kibla iz Maribora, in z dosedanjimi izkušnjami v kulturni produkciji, sodobno opremo in lokalnimi »skritimi« navdušenci razviti dolenjsko gnezdo multimedijskih vsebin, kjer bi se v konvencionalne izvedbe kulturnih vsebin Lokalpatriota (glasbena delavnica Jaz-zinty, Jazzon, Muzejski vrtovi, Foto-Pub, Fotografska izkušnja, program kluba Lokalpatriot in ostale vsebine) vpletla moderna tehnologija. Od centra se veliko pričakuje predvsem na področju razširjanja znanja in omogočanja ljudem seznanjati se z novimi tehnologijami. Lahko že napoveš kakšne dogodke? Nedvomno je pri razvoju Multimedijskega centra Dolenjske pomembna vloga MO Novo mesto, saj je bila tudi zaradi strategije e-uprave lažje uresničljiva drzna ideja o odprtju Multimedijskega centra Dolenjske. V tem sodelovanju je vloga LokalPatriota kot upravitelja MCD predvidena v smislu zagotavljanja zadostnih človeških virov oz. strokovnjakov na svojih področjih, ki bodo skozi organizirana predavanja in predstavitve približali nove palete znanja o modernih tehnologijah in pristopih zainteresirani javnosti. V začetku meseca februarja pripravljamo delavnice na temo oblikovanja spletnih strani in motivacijsko delavnico, vzporedno pa pripravljamo tudi prvo WLAN dostopno točko v klubu Lokalpatriot, ki je predvidena za drugo polovico meseca februarja. Seveda pa je v naslednjih mesecih predviden še bolj raznolik in bogat program Multimedijskega centra Dolenjske, v katerega pa se lahko vključijo vsi, ki jih zanimajo tovrstne aktivnosti. Koliko ljudi trenutno sodeluje pri projektu in kako se lahko zainteresirani vključijo v delovanje MCD? Trenutno sodeluje pri projektu od 7 do 9 ljudi, ki pokrivajo vsak svoj delček programa in upravljanja Multimedijskega centra Dolenjske. S tem skrbijo, da se lahko vsi zainteresirani uporabniki vsak dan oglasijo v naših prostorih, predvsem pa, da se pri svojem delu v MCD počutijo kot doma. Vsi mladi in malo manj mladi se lahko vedno v času uradnih ur Multimedijskega centra Dolenjske oglasijo pri upravniku MCD Marku Kralju, kjer bodo lahko predstavili svoje ideje in želje, ekipa MCD pa bo storila vse, da se bodo sveže ideje tudi uresničile. NATAŠA MIRTIČ samostojna razstava grafik galerija ZDSLU, Ljubljana 19. 1.-2. 2. 2004 Matjaž Brulc S končanim podiplomskim študijem grafike pri profesorju Lojzetu Logarju, z nagrado Novega mesta na 6. bienalu slovenske grafike na Otočcu ter priznanjem Majskega salona, se Novomeščanka Nataša Mirtič (r. 1973) uvršča med obetavnejša imena slovenskih grafikov mlajše generacije. Avtorica se je z nekaj samostojnimi razstavami v domačih logih že predstavila dolenjskemu občinstvu; tokrat v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani ponuja pregled svojih grafik, nastalih po letu 2001. Na ikonografski ravni se njene grafike uvrščajo med tihožitja, kjer lahko med ploskovitimi podobami zlahka razberemo nekaj motivnih stalnic, kot so miza, svečnik, skleda ali lubenica. Vendar avtorici pri tem ne gre za veristično odslika-vanje predmetov, ti so porazgubljeni v brezprostorju, kjer se grobi, raztrgani obrisi predmetnega do določene stopnje abstrahirajo in prelijejo med seboj. Značilni so večkratni odtisi istih arhetipskih motivov, ki jih avtorica v pojemajoči intenzivnosti tonov lepi drug vrh drugega, in tako dosega prosojne, megličaste učinke. Pri tem uporablja zemeljske bar- ve, katerih osnova je rdeča, ta pa se s toniranjem spreminja v odtenke, ki težijo v rjavo, ponekod se premešajo celo v sivo. Grafike starejšega nastanka so velikega formata; monumentalne forme do konca napolnjujejo grafično polje. Na pričujoči razstavi si je moč ogledati tudi nekaj del, ki so po letnici 2004 sodeč 'PALIMPSEB-r, Kot pri starejših delih se avtorica tudi tokrat ne brani večkratne uporabe istih plošč, le da jih tokrat kombinira in obrača v različna zaporedja, ki tvorijo nove vsebinske celote. Poleg vdora novih elementov iz predmetnega sveta je moč opazi- Nataša Mirtič je ena tistih ustvarjalk, o kateri bo v prihodnosti nedvomno še slišati. nastala v prvih ponovoletnih tednih. Kakor koli že, na teh grafikah lahko zasledimo avtoričino novo likovno govorico, ki je doživela kar nekaj očitnih sprememb. Grafična plošča se manjša, namesto velikih kompozicij dobimo zdaj bolj prečiščene, bolj razpoznavne samostojne skupine motivov manjšega formata; te avtorica ne polaga več drug vrh drugega, palimpsest se umika postavitvi v vodoravne ali navpične kompozicije (Te-tris 1, 2). Tonska lestvica ostaja ista, več poudarka je na samih geometrijskih formah, kot so krog, kvadrat ali mreža. Ante Tomič Nič nas ne sme presenetiti V.B.Z., Ljubljana, 2003, 3700 sit Bariča Smole Hrvaška literarna scena je zadnja leta zelo živahna. Omenim naj samo F.A.K. (Festival alternativne književnosti, sedaj A književnosti) ki sicer zdaj, po volitvah, pri sosedih kaže znake razpadanja (korenine mu menda spodkopavajo njegovi lastni teoretiki oz. pobudniki), ampak tudi če se mu bo to zgodilo, je vendarle prinesel nov veter in tudi nov pristop k pridobivanju bralcev. Branja so južno od Kolpe dobila značaj popularnih dogodkov in avtorji, za katere je pri nas še vedno nekako v podzavesti, da morajo biti „ uboge pare, če hočejo biti umet- *r hiki, so pri njih medijske zvezde, ki b< Knjigo boste vozila in sem kot zadolžena za obrambni načrt, v katerem se je moralo po dolgem in počez vse ujemati, lahko samo rekla: Domov, ženske, pa na svoje pazite. Zato je seveda branje Tomiaeeve knjige tudi spominjanje na obrambne absurde vseh vrst. Enota glavnega junaka Siniše Siriščeviča, v kateri so vojaki skoraj vseh narodnosti naše bivše domovine, ves čas pripravljena čaka na Šiptarje z onstran meje in zdravo pamet v času nerazumljive vojaške paranoje rešuje z zafrkancijami tipa: 5° Videl sem Šiptarja, ki se je vtihota-te pj| globoko na naše ozemlje. /.../ lahko zelo solidno živijo od svojega prebrali ambiciozni poročnik Nad je Ljuba dela. Za tak tektonski premik v pri- | ?topu k literaturi je več vzrokov, jju eden med njimi je gotovo ta, da se je pisanje premaknilo v polje popularnega, da so vsebine aktualne in bolj ali manj komunikativne. Enega od avtorjev, Roberta Perišiča, je na literarnem večeru lani jeseni predstavila tudi knjigarna Goga. V ta krog bi, tako vsebinsko, slogovno in generacijsko lahko sodil tudi Ante Tomič. Nift nas pe sme presenetiti je vojaška zgois^o služenju vojaškega roka v ka-jvli na albans na dušek. ravli na ^bahsko-jugoslovanski meji sredi osemdesetih. Marsikdo se spomni časov, ko naj bi ljudska armada branila narode SFRJ pred napadalci od zunaj pa vzhodne ijjjEahodne variante pa obram-bnihffJfSttov pa zaklonišč ... Ko je prišlo, je prišlo od “naših", in spominjam se tre-nutH^kpko smo nemočno gledali po bffčnjržpvtocesti premikajoča se oklepna ti tudi drugačne vsebinske poudarke; na grafiki z naslovom Megla se gledalec sooči z motivom, ki nekoliko spominja na človeški obraz; ta v svoji temini in zagonetnosti deluje precej ekspresionistično, kar je za avtoričin dosedanji opus vsekakor novost. Nataša Mirtič je ena tistih ustvarjalk, o kateri bo v prihodnosti nedvomno še slišati. Njena razpoznavna in dodelana likovna govorica se razvija naprej, išče nove izrazne možnosti in se prilagaja novim občutenjem sveta, pri čemer lahko brez pomislekov zatrdimo, da je vsekakor na dobri poti. je prišlo od' 'nitka, kake bflKpJJjo i hitro izoliral od ostanka voda, da ne bi širil nepotrebne panike, in ga posadil v svojo pisarno, da napiše svoje poročilo. Cele štiri ure je potreboval Ljuba, da je sestavil poročilo, medtem ko je Nad nervozno kadil in hodil gor in dol, vojska pa je v spalnici šepe-taje razvijala scenarije zdaj že zagotovo izgubljene vojne. /.../ “Ljubomir Ka-ranoviae, preberite svojim tovarišem poročilo o svojem srečanju z albanskim vojakom,”/.../ “Albanski vojak, ki sem ga videl dvajsetega tretjega tega meseca tekočega leta, "je prebral svečano, “ se je spretno tihotapil z veje na vejo.” “Naprej, tovariš vojak," je ukazal poročnik Nad. “Ni naprej, tovariš poročnik," je odgovoril Ljuba Vrapče. Vojska, kakor ugotavljajo vojaki, je en sam psihoanalitičen problem. Edina civilna tema tu notri je seks. S tem stavkom je Ante Tomiae dal oporno točko vsem analitikom z zvenečimi naslovi, ki v tujini pišejo analize na temo, čemu je propadla ena najmočnejših armij v Evropi. Zaplet je zgrajen okrog tega, da Dalmatinec Siniša, študent medicine, zdravi sifilis vodji karavle, zapetega in bolestno ambicioznega poročnika. Vmes je mnogo vojaških in drugih anekdot, vendar boste tudi tisti/e, ki niste doživeli/e ne tistega časa ne vojske, uživali v bistrem, skoraj švejkovskem humorju, ki je glavna odlika te knjige. Avtor avtentično izrisuje naš nekdaj skupni čas in skozi osebe tudi prostor in klišeje o narodih in narodnostih, vendar nikoli ne prestopa tiste meje, ki deli smešno od humornega, pa tudi tragičnemu zmeraj prida mehke zabriše, kakršne zmore samo najfinejše sredstvo, kakršnega lahko premore literatura, to je humor. Knjigo je lektorirala in korigirala družba Lektoriranje d.o.o. Si mislite? Tako vam ne morem povedati, kdo je zagrešil tole: /.../ Lanišnik iz Novega mesta pa je blodil in iskal dva trdna in prikladno oddaljena debla ... Deblo je, čeravno ga išče Novomeščan, v knjigah še vedno srednjega spola. Drugače pa: knjigo boste prebrali na dušek. Če je ne boste, si boste morda čez kakšno leto ogledali film, za katerega je Tomiae po tem romanu napisal scenarij in ga bo posnel Rajko Grlič. FOTO: BOŠTJAN PUCELJ Glavno je, da smo zdravi Bariča Smole Čas pred Silvestrovim in še malo po njem je čas za izrekanje dobrih želja. Če kdaj, potem ravno v tem času na naš naslov prihajajo sreča, zdravje in zadovoljstvo. Nekaj iz srca, drugo ima bolj ah manj značaj obveznosti, napisano je na bolj ali manj okusnih voščilnicah. Izbira le-teh (pa tudi cena) je zadnje čase kar velika, tisti pa, ki ne zaupa svojemu okusu ali celo ustvarjalnosti, lahko kupi Unicefove in v tem primeru bo imel celo občutek, da je naredil dobro delo. Norma je tako izpolnjena in celo leto mu ne bo treba narediti nobenega več. Če izdajatelji pisanih podobic niso že vsega napisali, pošiljatelji navadno izbirajo med duhovitostmi o zdravju in sreči, odkar pa smo imeli Kučana, se temu večkrat prilepi še želja, da bi bilo naslovniku novo leto prijazno. Jaz si tega nikoli nisem znala prav pojasniti; te želje namreč. Saj ne, da to ni lepo, ampak vedno sem bila prepričana, da je prijazen kdo in ne kaj. Pa še ta kdo se mi je pokvaril, ker so že nekaj let najbolj prijazni z mano trgovci, in to me največkrat krepko stane. Tako je bila moja najlepša voščilnica tista, ki mi jo je poslal Marjan Tomšič; sam jo je naredil iz fotografije, na kateri je košček Istre in na katero je poleg drugih besed zapisal še: Srečno, pomeni: srčno. Na srečo sem letos dobila samo en želje mi izrekajoči SMS. Telefonček je zapiskal in v majcenih črkah je bilo zapisano tistih nekaj besed, tisočkrat ciklostiranih, skopih in brez duha, zaradi katerih imaš potem občutek, da je kdo na hitro odpikal. Za bolj poučene naj povem, da to ni bil noben član Goge; ta si je letos omislila prikupnega snežaka v atriju knjigarne z Moederndorferjevo pesmico. Moja sestra misli o SMS drugače in je na Silvestrovo od enajstih do treh z napravo v roki pikala po tipkah, da za voščila v živo skoraj ni bilo časa. V letu 2004 bomo torej zdravi; saj bomo morali biti, ko pa nam toliko ljudi želi ravno to. Pravijo, da so to želje za revne, ki si česa drugega tako ne morejo želeti. Tisti, ki je to pogruntal, se seveda ne zaveda, kako pomemben del človeškega življenja so sanje. Sicer pa je to dobra želja, saj naše zdravstvo tako ali tako prehaja v sfero trgovine. Ze zdaj so nas oskrbeli z generičnimi zdravili, pogosti ginekološki pregledi žensk po moje tako ali tako niso preveč dobri, specialiste pa bomo videli le še na filmu. Sicer finančni minister ugotavlja, da se je zdravstveni zakalkuli-ral, ampak bomo videli, je rekel slepi. Med mojimi voščilnicami je bila še ena s pesmijo. Napisala jo je pesnica, ki naj bi od tega živela, saj je, kot se temu reče, samostojni ustvarjalec v kulturi. Na srečo ima status poročene gospe in tako ji mož kupuje kruh in vložke. Drugo leto, poetesa, boš še bolj žalostno žgolela, ko ti bodo povečali davek na honorarček, ki ti kdaj kapne, potem ko vsa krepnjena od izpolnjevanja obrazcev napraskaš toliko, da lahko izdaš pesniško zbirko. Zaželela sem ji, da bi ji bilo v novem letu mogoče uveljaviti kot materialni strošek vsaj elektriko, ki se pokuri, ko bedi do jutra, in tisto, ki jo porabi računalnik. Ker elektrika bo šla gor, samo ne do vstopa v EU, ker do takrat moramo brzdati inflacijskega konja, sicer nam bodo iz Bruslja krepko požugali. V zvezi z voščili sem se spomnila tudi Pahorjeve floskule o enakih možnostih; malo morgen, fantje, nikoli jih ni bilo, zdaj jih je pa še manj. Pa bom morda drugo leto napisala kakšno tako maloumno voščilo: Želim Vam (Ti), da bi imelfa/ i) enake možnosti kot... (nadaljevanje v skladu s političnim nagnjenjem prejemnika/ce). Zdaj pa resno: želim, da bi vam bila EU prijazna mačeha, če vam že Slovenija ni bila prijazna mati. To želim zlasti vsem, ki nimate štipendij, stanovanj, služb itd. Sicer pa: glavno je, da smo zdravi. In: srčno! 19 park Jurij Meden, programski vodja Kinodvora Dvigamo kulturo gledanja filma Simon Bizjak Jurij Meden je v gimnazijskih časih bolj visel v Kinoteki kot v šoli. Kasneje se je vpisal na pravo, a obiskovanje filmskih projekcij se ni zaradi tega prav nič zmanjšalo. Nasprotno. Pustil je študij, ne Kinoteke. Tam je najprej začel kot kurir, v naslednjem letu postal sourednik Kinotečnika, delal tudi na področju stikov z javnostmi, aktivno deloval pri nedeljskem Retrovizorju, kot član ekipe za odprtje Kinodvora pa sodeloval pri rojstvu prvega art kina v Sloveniji. Zdaj je njegov programski vodja. Nekaj let piše tudi za najpomembnejšo slovensko filmsko publikacijo Ekran, pri kateri je tudi član uredniškega odbora. Hkrati je tudi eden od selektorjev Ljubljanskega filmskega festivala LIFFe, kjer izbira filme za kategoriji Ekranove Perspektive in letošnjo estetsko bombo Ekstravaganca. Vsa zadeva je povezana tudi z Novim mestom, saj je novomeški Dom kulture ena od ključnih točk slovenske art kino mreže. Kako se je zgodba Kinodvora sploh začela? Največ zaslug za rojstvo Kinodvora ima direktor Slovenske Kinoteke Silvan Furlan. Sam pa sem se že na začetku pridružil ekipi Kinoteke, ki je takrat dobila mandat od mestne občine Ljubljana in ministrstva za kulturo za odprtje art kina. Predlansko leto se je začelo na tem projektu intenzivno delati. Najprej podpis pogodbe, potem pa takoj načrti, programske sheme in vse, kar je bilo do končnega odprtja potrebno. Najprej sem bil član te širše ekipe, ki je cel projekt pripravljala, kasneje pa sem postal programski vodja kina, ki pa takrat še ni obstajal. Kakšna je sploh razlika med besedama art kino in Kinodvor? Pojavljata se namreč enkrat v medsebojni zvezi, drugič spet ne. Meni osebno besedna zveza art kino ali pojem art film nista preveč všeč. Gre za pojem, ki se je bil v letih prejšnjega sto- letja prisiljen formirati kot reakcija na to, da je film postajal bolj sejemska atrakcija in se ga je dojemalo zgolj kot sredstvo zabave. Kot tak je še danes večinoma prisoten v zavesti ljudi. Film sicer ni bil spočet kot umetnost, je pa prav to kmalu postal. Ljudje, ki so se s filmom ukvarjali, so namreč kmalu uvideli ta neskončni potencial, ki ga nov medij prinaša s seboj. Ko smo vzpostavljali Kinodvor, smo morali posebej precizno določiti programsko shemo, in tu sem se dosledno izogibal uporabi termina art kino. Nenazadnje tudi zato, ker si nikoli ne bi upal trditi, da je Kinodvor edini prostor v Sloveniji, kjer se vrtijo art filmi, vse ostale dvorane pa predvajajo komercialni šoder. To preprosto ne drži, saj lahko vsak hip na programu tržno naravnanih kinematografov zasledimo odlične filme. Sploh obstaja definicija pojmov art film in art kino? Obstaja mnogo definicij, vendar nobena ni popolna. Reciva, da v Kinodvoru vrtimo tisto, kar bi film mogel biti in kar film lahko je. Kakšen je torej program Kinodvora, če se pri tem izogibaš uporabi besedne zveze art film? Programsko shemo smo opredelili na pet najpomembnejših segmentov, ki se jim bo Kinodvor posvečal, in sicer: ameriški neodvisni film, evropski film, filmske klasike v ponovni distribuciji, del slovenskega filma, ki sicer ne bi prišel na velika platna, in svetovni film. Pod zadnjo kategorijo štejemo Daljni in Bližnji vzhod, Afriko in Južno Ameriko, ki ta trenutek veljajo za svetovna žarišča kvalitetnega avtorskega filma. Med slovenskimi filmi, ki jih do sedaj nismo mogli videti v redni distribuciji, so predvsem dokumentarni in pa kratki filmi, ki se lahko pojavljajo tudi kot predfilmi celovečernim filmom. Med filmskimi klasikami v ponovni distribuciji bi omenil Nostalgijo, ki smo jo pravkar vrteli, napovedujemo pa tudi že Passolinijev Salo in druge velike avtorje. Temeljna ideja ob ustanavljanju Kinodvora je bila najbrž (iz)ločitev programa, ki primarno ne sodi v okvir kinotečnih filmov, ter mu poiskati novo dvorano. Trik je bil v tem, da je Slovenska Kinoteka, kot filmski muzej, poleg svojega osnovnega kinotečnega poslanstva izvajanja retrospektiv, osvetljevanja velikih avtorskih imen iz polpreteklosti, skrbi za zanemarjene, širši javnosti nepoznane filmske izdelke (eksperimentali, dokumentarni filmi), skrbela tudi za distribucijo novejših filmskih mojstrovin, ki sicer v ta prostor ne bi prišli. Spomnimo se, da je bila prav Kinoteka tista, ki je prva predstavljala velika imena, med katerini je bil tudi Abbas Kierostami. Program je tako postal prenatrpan, interes občinstva pa je nenehno rastel. To kažeta lep obisk Ljubljanskega filmskega festivala, Kinoteke same in seveda sveže zanimanje za Kinodvor. Vzporedno s projektom Kinodvor pa se je vzpostavljala tudi art kino mreža, v katero je vključeno tudi Novo mesto. Tako je. Ideja je bila v tem, da bi bilo zelo smiselno, da filmi, ki jih predvajamo v Kinodvoru, zaokrožijo tudi po regijskih središčih in ne samo po Ljubljani. V ta namen vzpostavljamo to kino mrežo. Obiskali smo praktično vse kinodvorane po Sloveniji, pa naj bodo v zasebni ali javni lasti, in jim ponudili naš program, logistično in promocijsko podporo. Odzvalo se je - zaenkrat - osem kinodvoran po Sloveniji, med katerimi še posebej izstopajo Novo mesto z Domom kulture, Izola in Celje, ki so vzpostavili prave art kinodvorane, medtem ko osta- lih pet centrov v Mariboru, Velenju, Slovenj Gradcu, Sežani in Škofji Loki art program ponuja bolj kot dodatek komercialnim vsebinam. Poudariti moram, da je Novo mesto z vodjo programa v Domu kulture Janijem Kovačem izredno resno in zavzeto pristopilo k temu projektu. Kakšen pa je pomen art kino mreže? V prvi vrsti je cilj te mreže, ki se sicer še ni zadihala na polna pljuča, ponujanje kvalitetnega filmskega programa, kot ene glavnih vej sodobne umetnosti, ne pa kot sredstva zabave. Posledica te mreže pa je lahko tudi dobra podlaga za fenomen cinefilije, ki dosedaj, razen v zelo omejenih krogih, pri nas ni obstajal. Sicer pa naj bi ta mreža stremela tudi k splošnemu dvigu kulture gledanja filma, tudi k izobraževanju širše publike. Pri našem delu namreč ne ločujemo filmov na kratke in celovečerne, dokumentarne in igrane, temveč jih izbiramo po kakovostnih kriterijih. Kako pa je z obiskom? Na začetku smo doživeli veliki bum, ki je bil verjetno tudi posledica začetka nečesa novega v tem prostoru. Sedaj, ko se je ta prvi val malce polegel, je število gledalcev odvisno od filma. Film Dogville, ki je razvpit film, delo razvpitega režiserja je imel temu primeren tudi obisk. Opažamo pa, da se glas o dobrem filmu, ki se prej sicer ni pojavljal v medijih, zelo hitro širi, tako da je obisk odvisen v prvi vrsti od filma samega. Kaj pa žanr erotičnega filma; pravkar so se odvrtele Laži ter Ken Park? Oba sta znana po eksplicitnih erotičnih prizorih. Kakšen je obisk pri teh delih? To, da sta bila Laži in Ken Park na sporedu eden za drugim, je zgolj naključje. Kar se pa samega obiska tiče, je stvar jasna, seks ljudi še vedno potegne v kino. park:kozmetika Novo mesto je bilo v soboto, 7. februarja, priča svojevrstnemu dogodku na umetnem ledu v športni dvorani Marof. V organizaciji Festivala Novo mesto in podjetja Konvikt so namreč pred 1500 gledalci gostovali člani skupine Fire on Ice Production s Spektaklom na ledu tisoč in ena noč. Gre za mednarodno zasedbo s sedežem v Angliji, ki je trenutno na turneji po Srednji Evropi. Ob izidu svoje knjige Očkov kotiček (Založba Goga) je v dvorano Kulturnega centra Janeza Trdine veliko obiskovalcev privabil Damijan Šinigoj z gosti Vladom Kreslinom in skupino Žabjak trio. Pogovor je vodila Bariča Smole. Na dan kulturnega praznika je simfonični orkester glasbene šole Marjana Kozine pod vodstvom Zdravka Hribarja izvedel celovečerno opereto Viktorja Parme Caričine Amazonke, za katerega sta novi libreto napisala Igor Grdina in Kozma Ahačič (na fotografiji med gosti). Med nastopajočimi je bilo tudi osem pevcev solistov. Viktor Parma je sicer leta 1870 obiskoval novomeško gimanzijo, z opereto Caričine Amazonke pa je doživel velik uspeh na takratnih habsburških odrih od Zagreba do Prage. Edini pravi klub v Novem mestu LokalPatriot je te dni praznoval svoj četrti rojstni dan. Borut Peterlin, eden vodilnih slovenskih fotografov, je v minulem mesecu sodeloval na dveh prestižnih razstavah. Na mednarodni razstavi sodobne umetnosti v Doland muzeju na Kitajskem je bil uvrščen med sedem umetnikov, ki so zastopali Slovenijo. Navdušil je tudi kustosinjo, ki je naredila izbor za razstavo U3, trienale slovenske sodobne umetnosti, ki je bila v Moderni galeriji v Ljubljani. 29. januarja je v LokalPatriotu gostoval Zilhad Ključanin, ki je v svojem romanu Pričevalec (prevod pri novomeški Gogi) prikazal vojno v Bosni tudi v njenih najbolj grozljivih podrobnostih. Januarja so v LokalPatriotu gostovala tudi obetavna Nu-metal skupina Puppetz, ki jo sestavljajo člani iz Krškega in Novega mesta. NToko ali Miha Blažič je eden najobetavnejših rap gobezdačev na slovenski rap sceni. Z zmago na 2. državnem prvenstvu v freestyle rapu, ki je potekalo v klubu K4 maja lani, si je prislužil glavno nagrado - izdajo plošče pri založbi Nika. Predstavitev albuma je bila januarja v Patriotu. Mladi novomeški fotograf Boštjan Pucelj je v galeriji Narodnega doma odprl Tarantello, svojo tretjo samostojno razstavo. Na otvoritvi je sodeloval tudi Pihalni orkester Krka, saj je tema razstave prav ustvarjanje te zasedbe. Dan D je posnel svojo drugo ploščo. Na fotografiji vidimo utrinke s snemanja spota Plešeš, ki ga je režiral Klemen Dvornik. TV Novo mesto, d.o.o. Podbevškova 1 2 tel.: 07/39 30 860 trženje: 07/39 30 872 faks: 07/39 30 870 e-pošta: uredniki@tv-nm.si % W študentski >»>novo m e s ■ o > nagradna igra za mesec JANUAR V ponedeljek, 2. 2. 2004, je komisija DNŠ - Študentskega servisa Novo mesto izvedla 2. nagradno žrebanje. Deset izžrebancev je bilo nagrajenih z glasbeno zgoščenko Založbe Goga. Glasbeno zgoščenko Založbe Goga prejmejo: 1. Tilen Božnik, Kandijska cesta 29, 8000 Novo mesto, 2. Boštjan Peterle, Roje 11, 8231 Trebelno, 3. Urška Počervina, Jurka vas 24, 8351 Straža 4. Matej Korbar, Ljubljanska cesta 34, 8000 Novo mesto, 5. Primož Štamfelj, Vrh pri Ljubnu 21, 8000 Novo mesto, 6. Irena Koprivc, Šentjanž 91, 8297 Šentjanž, 7. Vesna Bartolj, Vrh 5, 8232 Šentrupert, 8. Leonida Rajgl, Kozje 182A, 3260 Kozje, 9. Rok Žabkar, Ulica talcev 1, 8311 Kostanjevica na Krki. 10. Mitja Sevšek, Slakova 27, 8210 Trebnje. Seznam nagrajencev je objavljen tudi na oglasni d< Študentskega servisa. Napovedniku Infol deski v klubu LokalPatrbt. DNS Š in na ogli. DOHODNINA 2003 Konec meseca januarja 2004 ste vsi člani in članice DNŠ - Študentskega servisa Novo mesto prejeli na dom obvestilo o višini zaslužkov, prejetih v obdobju od 01.01.2003 do 31.12.2003 samo preko našega servisa (če ste opravljali dela tudi preko drugih servisov morate zaslužke sešteti). Obvestilo o višini zaslužkov ste po zakonu dolžni hraniti še 5 let. Podatek o višini povprečne letne (bruto) plače v letu 2003 bo znan konec februarja 2004. Dohodninsko napoved je potrebno vložiti najkasneje do 31. marca pri davčni izpostavi, na območju katere imaš v času vložitve napovedi stalno bivališče. Razlaga: Če tvoj bruto prejemek znaša do 51 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu (letu 2003), in če med letom nisi plačal nobene akontacije davka ter nisi prejemal družinske pokojnine ali imel drugih obdavčljivih prejemkov (dividende, dohodke iz avtorskih pravic, katastrski dohodek,...), potem ti napovedi za odmero dohodnine za minulo leto ni potrebno oddati. Če tvoj bruto prejemek znaša do 51 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, in si med letom plačal akontacijo davka ter želiš, da ti Davčna uprava to akontacijo vrne, potem moraš oddati napoved za odmero dohodnine za minulo leto. Če tvoj bruto prejemek znaša več kot 51 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji si zavezanec za oddajo napovedi za odmero dohodnine za minulo koledarsko leto, ne glede na to, ali si akontacijo davka med preteklim letom plačal ali ne. Pri oddaji davčne napovedi lahko osnovo za odmero dohodnine zmanjšaš za 3% (računi za zdravstvo, izobraževanje,...). Želimo te opozoriti še na to, da lahko starši uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, tudi za otroke, ki so v preteklem koledarskem letu imeli za začasno ali občasno delo prejemke prek študentskih servisov, ki posreduje delo na podlagi pogodbe o koncesiji. Prejemki, kot tudi družinska pokojnina štipendija plačilo za šoloobvezno prakso, otroški dodatek in denarna pomoč otroku ne znižujejo staršem olajšave. mm četrtek, 19. februar 2004 V KNJIGAH ŽIVI SPOMIN - knjižna čajanka. Predavala in svetovala bo vodja oddelka za mladino v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto Slavka Kristan. 10.00, knjigarna Mladinska Knjiga, vstop prost. PRAVLJIČNE SANJE - otroška predstava. Otroška predstava Pravljične sanje je nastala po literarni predlogi Pravljičarjeve pravljice češkega avtorja Jirija Strede. Igrata in animirata: Nikla Petruška Panizon, Aleš Kolar. 17.00, Dom kulture, vstopnina 800 sit. DIDAKTIČNE IGRAČE IN KNJIGA -igralna ura. 17.00, Knjižnica Mirana Jarca, vstop prost. INDIJA - potopisno predavanje. Potopisno predavanje o Indiji popotnice Andreje Jernejčič. Predavateljica je diplomirana novinarka in kulturologinja, ki sodeluje na potopisnih večerih Vala 202, Radia Dur. 18.00, Knjižnica Mirana Jarca, vstop prost. KRVAVA NEDELJA - filmski abonma. 19.00, Dom kulture, vstopnina 700 sit. ietek, 20. februar 2004 REŠEVANJE MALEGA NEMA - filmski petek. 17.00, Dom kulture, vstopnina 550 sit. MIROSLAV MANCE - dobrodelni koncert. Dobrodelni koncert za pediatrični oddelek Bolnišnice Novo mesto. 19.30, KC Janez Trdina, vstopnina ni podatka. FILMSKA GLASBA - tematski večer. 21.00, LokalPatriot, vstop prost. sobota, 21. februar 2004 TIPOVEJ! - predavanje. Predavanje na temo od ideje do realizacije. Predavanje je namenjeno mladim. 9.00, LokalPatriot, vstop prost. RIMSKA ČELADA IN ŠČIT - muzejska delavnica. 9.30, Dolenjski muzej, pristojbina 400 sit. PUSTA SOBOTA- velik ples mask. park Društvo za spodbujanje družabnega življenja Naprej Nazaj letos pripravlja vnovično oživitev novomeškega karnevala. Tema, ki bo osnova idej za maske, bo zgodovina Novega mesta. 20.00, Narodni dom, vstop prost. DISCO NIGHT V MASKAH - pustna plesna zabava. Animatorja Boštjan Vlašič in Tomaž Šuln. 21.00, LokalPatriot, 300 sit. nedelja, 22. februar 2004 ELIZABETA JE ZAGRETA - gledališče. Komedija izven abonmaja. 19.30, KC Janez Trdina, vstopnina 2.500 sit (dijaki/študentje 1.700 sit). ipnedeljek, 23. februar 2004 RIMSKA ŠČIT IN MEČ - muzejska delavnica. 10.00, Dolenjski muzej, pristojbina 400 sit. torek, 24. februar 2004 RIMSKI KOSTUM - muzejska delavnica. 10.00, Dolenjski muzej, pristojbina 400 sit. MOTIVACIJA - delavnica. LokalPatriot v sodelovanju z Mladinskim cehom organizira tečaj motivacije, ki bo potekal v prostorih Multimedijskega centra Dolenjske, 24. in 26. februarja. Obravnavane bodo teme, kot so teorija motivacije, temeljne človekove potrebe, konflikti ... 16.00, Multimedijski center Dolenjske, vstop prost. URA PRAVUIČ - otročarije. Pripoveduje Slavka Kristan. 17.00, Knjižnica Mirana Jarca, vstop prost. OBSODBA PUSTA- pustna zabava. 18.00, Muzejski vrtovi, vstop prost. sreda, 25. februar 2004 INFOTEDEN - predstavitev visokošolskih zavodov. Infotočka DNŠ in DIJAS organizirata Infoteden - predstavitev faksov skozi oči študentov višjih letnikov. Ob skodelici toplega napitka in majhnem darilcu lahko vsi bodoči študentje dobijo neformalne infor- macije o težavnosti študija, zapiskih, možnostih zaposlitve po končanem študiju, študentskem življenju ... 11.00 biologija; 12.00 socialno delo; 13.00 slovenščina; 13.00 sociologija kulture; 14.00 bibliotekar-stvo; 16.00 obramboslovje; 17.00 strojništvo; 18.00 policijsko varnostna šola; 19.00 organizacijske vede. LokalPatriot, vstop prost. OBLIKOVANJE SPLETNE STRANI- delavnica. Izobraževalna delavnica bo udeležence poučila o internetu na splošno, kaj je HTML in kako deluje, okolje macrome-dia dreamvveaver, vstavljanje različnih elementov v spletno stran (besedilo, slike, povezave, tabele ...). Vsak udeleženec bo oblikoval tudi svojo spletno stran. 16.00, Multimedijski center Dolenjske, vstop prost. POTOP PUSTA - pustna zabava. 17.00, športno rekreacijski center Loka, vstop prost._ NAŠ ČLOVEk - filmska laterna. 19.00, Dom kulture, vstopnina 500 sit. četrtek, 26. februar 2004 INFOTEDEN - predstavitev visokošolskih zavodov. Glej zgoraj. 11.00 elektrotehnika; 12.00 geodezija; 13.00 pravo (MB); 15.00 defektologija; 16.00 kemija; 17.00 arhitektura; 18.00 gozdarstvo; 19.00 podjetništvo (GEA College); 19.00 VŠUP. LokalPatriot, vstop prost. DIDAKTIČNE IGRAČE IN KNJIGA -igralna ura. 17.00, Knjižnica Mirana Jarca, vstop prost. POZITIVNA NARAVNANOST DO ŽIVLJENJA IN DELA - predavanje. Predavanje Milenke Trkovnik Pozitivna naravnanost do življenja in dela ter predstavitev njene knjige V vrtincu. 18.00, Knjižnica Mirana Jarca, vstop prost. ietek, 27. februar 2004 INFOTEDEN - predstavitev visokošolskih zavodov. Glej zgoraj. 11.00 filozofija; 11.00 primerjalna književnost; 12.00 gradbeništvo; 12.00 ekonomija (LJ); 13.00 matematika; 14.00 psihologija; 15.00 komunikologija TM; 15.00 zgodovina; 15.00 pedagogika; 16.00 pravo (LJ); 17.00 agronomija; 17.00 živilska tehnologija; 18.00 FRi(računalništvo); 18.00 geografija in zgodovina (2P). LokalPatriot, vstop prost. SKARTIZANI- koncert. PRIDIGARJI - koncert. Pridigarji so ska-punk skupina, ki je bila ustanovljena leta 1987 v Ormožu. Od takrat so posneli že šest zgoščenk in imeli prek tristo gostovanj po Sloveniji in Evropi. V LokalPatriotu bodo predstavili svoj najnovejši album Vse ali več. 21.30, LokalPatriot, vstopnina 900 sit. sobota, 28. februar 2004 INFOTEDEN - predstavitev visokošolskih zavodov. Glej zgoraj. 12.00 sociologija KM; 12.00 farmacija; 13.00 novinarstvo; 13.00 kemijski inženiring; 14.00 prevajalstvo ang. in nem.; 15.00 medicina; 15.00 komunikologija TTK; 16.00 mikrobiologija; 16.00 razredni pouk; 17.00 fakulteta za šport; 17.00 veterina. LokalPatriot, vstop prost. FOLKLORNO DRUŠTVO KRES IN FOLKLORNA SKUPINA S SARDINIJE -koncert. 19.00, KC Janez Trdina, vstopnina ni podatka. SITI HLAPCI - koncert. BRAIN HOLIDAYS - koncert. Band, ki muzicira v roots/dub reggae stilu, je s svojimi nekoliko acid obarvanimi ritmi požel že veliko dobrih kritik v sosednji Hrvaški. Začeli so kot Bob Marley institucija, nadaljevali v zagrebškem klubu Mochvara, dobili nominacijo za Črnog mačka - hrvaško novinarsko glasbeno nagrado - in pristali celo na Rock Otočcu. 21.30, LokalPatriot, vstopnina 900 sit. RAZSTAVE LIKOVNA RAZSTAVA NATAŠE KASTELEC. KC Janez Trdina, mala dvorana. Dela bodo razstavljena od 16. februarja. RAZSTAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU. Knjižnica Mirana Jarca, oddelek za odrasle. RAZSTAVA UGLASBENIH PESMI FRANCETA PREŠERNA. Krajevna knjižnica Šentjernej in Škocjan. TARANTELLA - FOTOGRAFSKA RAZSTAVA. Narodni dom, avtor: Boštjan Pucelj. Serija fotografij zajema kronologijo Pihalnega orkestra Krke zadnjih dveh let (koncerti,gostovanja doma in v tujini, vaje). Razstava bo na ogled od 7. februarja. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA BOJANA RADOVIČA - SKENOGRAMI. Kava bar Pri Slonu. Razstava bo na ogled od 5. februarja. Franc Urbančič - Razstava slikarskih del. Kult klub. Dela bodo razstavljena februarja. CnfoTockcb Infotočka DNS Prešernov trg 6, 8000 Novo mesto tel. 07 3374 374 www.novomesto.info info@novomesto.info laksiPstKtat založba goga^ novo m e s !■ o skupina DN5 jauBasinty £□ fotopub | ■ B com park 5nitt X3JftnVVWAy 0 0 poletni vira vnfoTolbu e treme FOTO: TOMAŽ GRDIN, BOŠTJAN PUCEU -----Original Message------- From: uros.lubej@park-on.net To: damijan.sinigoj@zalozba-goga.si Sent: Thursday, January 22, 2004 9:29 AM Subject: park extreme No, naj bo tole uvod v tvoj članek: "V strahu pred norim urednikom Lubejem, ki vsak mesec s pištolo (beri: smrdljiva avtorska pogodba) stoji pred mojimi vrati in z njo grozi, sem poniknil iz pisarne, celo pobegnil iz Novega mesta ..." Ah, ni preveč duhovito, ampak poanta je dosežena, ne? Uroš Lubej Revija Park Glavni trg 6, Novo mesto V lokalnem prostoru izkoriščamo lokalne intelektualce! javil! Razen seveda Joca, ki se ničesar v življenju ne boji, in seveda Grdina, ki se je v Xtreme vrnil v prejšnji številki, ko je bil Bačo na dopustu v tujini, in je opazil, da mu medijska izpostavljenost odpre marsikatera vrata do dekliškega srca (čeprav on ne cilja tako visoko!). Dogovorjeni smo bili v petek ob treh, da bi gor prišli še podnevi. V petek ob devetih je Joco poslal sms: Mrzlu je k svina! A poti nazaj ni bilo! Ob štirih, ko je Joe menda že petič telefoniral, sem sam še vedno iskal nahrbtnik. Monika mi je pripravljala prtljago, ko sem prišel spod prhe, je bila šele napol končala, pa bi že potreboval osla, da bi vse skupaj nesel gor. S sofisticirano metodo selekcije (eci peci pec) sem vse skupaj zreduciral na boršo in pvc vrečko, spalki sem obesil na hrbet, armaflex pa pod pazduhi. Pobral extremista, ki sta že prav pisano gleda- pazduho! Mimogrede smo ugotovili, da nimamo pribora in smo juho zajemali kar s kozarci. Sam še nikoli nisem videl šparglja in sem veselo zagrizel v trsko, ki se je nekako znašla v čorbi, in šele ko sem jo skoraj pol pojedel, sta mi povedala, da šparglji ne hrustajo. Vmes se je juha seveda ohladila do ledišča in sem jo vrnil na žerjavico. Ter v drugem lončku topil sneg za kavo. Ko je juha zavrela, je vrli Grdin s flešem ravno kazal, katera frekvenca bliskanja je najbolj moteča za motoriko, pa še telefon mi je zazvonil (Urši je bilo na vlaku iz LJ dolgčas), da sem juho zvrnil v ogenj, mimogrede pa polil še skoraj zavrelo vodo za kavo ... Stala, kaj bi tajil. Mrzlo kakšnih pet minusa! Zavlekel sem se med dve spalki in med dva možaka in je bilo kar v redu. Grdin je že spal, ko sva z Jocom še enega pripalila, le zato, da je bilo malo topleje, če- Gospod Šinigoj gre na goro Evo, spet je prišel tisti dan v mesecu, ko moj urednik postane nervozen, kot bi imel mesečno periodo. In kot vedno, niti sanjalo se mi ni, kaj naj bi storil, da zapolnim eno stran v časopisu, ki ga ravnokar držite v rokah. Saj bi že prenehal, res, ampak na uredništvo je prišlo anonimno pismo, ki je rubriko ParkXtreme pohvalilo (mimogrede, Mitja, po dogovoru bom dal za kavo!) in urednik, ki se bori za vsakega od petih bralcev posebej, moje odpovedi ni sprejel. Kaj torej storiti? Tako se je spraševal že Alexsander, samo on je imel armado, ki jo je lahko drajsal po globusu gor in dol, kaj pa jaz? Nekoč smo se v pomanjkanju idej vrgli v Krko (8. februarja!), zdaj pa so tu leta, bolečine.v križu, mraz v kosteh ... Čeprav sem mnenja, da mislijo naj konji, ker imajo velike glave, sem se vseeno napel, da se mi je kadilo iz ušes, pa ni iz zarjavelih kolesij prišlo nič pametnega. A kot se v zgodovini rado zgodi, ko pametni ljudje iščejo rešitev, pa jim jo ponudi prvi mimoidoči bebec, ki si med vrtanjem po nosu vzame kratek predah in ustreli edino pametno v življenju, se je tudi tokrat našla extremna naloga za nas, drzne premikače meja možnega! Odločili smo se za taborjenje na Gorjancih. Naloga se mi je zdela tako lahka, da je nisem hotel obesiti na prevelik zvon, da nas ne bi bilo preveč, ampak tudi na tistih nekaj mejlov, ki sem jih poslal, se ni nihče la, in zapeljal domov, da sem vzel rezervno spalko še za Joca in nekaj sveč, ki naj bi nas grele. Radio sem privil na ful, ker so eni strički ravno peli, da naj počnemo tisto, kar počnejo na Discovery channelu, potem pa zamenjal postajo, ko sem opazil, da Joco zelo zaneseno prepeva, naj z roko sežem v njegove gate! Kar je preveč, je pač preveč, nekje so tudi moje meje! Vozilo smo parkirali na Portoroški cesti (v Gabrju!), pobasali cule in jo mahnili v gozd. Termometer je kazal kakšnih-13 stopinj Celzija. Ni bilo zelo hudo, ker je Grdin potegnil kakor na tekmi, a ko smo po kakšnih 20 minutah prišli do jase sredi gozda, smo ga kmalu začutili. Kako je ugriznil ■ v kosti. Sonce se je že skrilo, a bilo je še ravno dovolj svetlo, da sta prijatelja postavila šotor, sam pa sem se spravil k ustvarjanju ognja. Trske sem prinesel od doma (pametni se pripravimo!), drva pa vlekel spod snežne odeje. Ko sta mojstra šotor že postavila, še vedno ni gorelo. Pravzaprav je gorelo, ampak kakšne toplote ni bilo. In ko trije pametni brskajo po tlečih vejicah, je rezultat lahko samo eden - temno je bilo že kot v rogu, ko se je toliko razgorelo, da nam je pogrelo vsaj prednjo stran! Na žerjavico sem postavil lonec s snegom, da bi si skuhali čaj. Ko se ga je dovolj natopilo, smo bili že tako lačni (in ZMRZNJENI!), da smo na čaj pozabili in se odločili, da skuhamo špargljevo juho. Ki je bila skuhana, ko je drevje od mraza že krepko pokalo, Grdinov fotoaparat je bil pa tako zmrznjen, da je moral baterijske vložke za vsak posnetek prej pogreti pod pa, da ni za povedati! Ko sem menda že desetič polnil lonček s snegom, sem spoznal, da smo ves sneg v bližnji okolici zaflekali z ostanki hrane ali s pepelom, tako da sem moral po (relativno) čiste kristale hodit že kar daleč stran. In se vedno znova ves zmrznil in zmočil! Kavo smo uspeli spiti, vmes sem na rešetko vrgle še nezačinjene puranje zrezke (začinjene prodajajo samo poleti!!!), ki sva jih z Grdinom pojedla še napol surove, Joco, novopečeni vegi (pa ne zato, ker bi se mu živali smilile in bi jim samo hrano odžiral, konec koncev je imel oblečeno jakno iz čisto solidnega pra-sca!), pa je jedel doma pripravljene vegi sendviče. Mislil sem, da jih je pripravil s prepečencem, tako so hrustali, a je le kruh zmrznil! Nekako smo se okrepčali, potem pa končno, okoli desetih, mirno posedli ob ognju in malce po-modrovali s kavo v roki (razen Grdina, ki je svojo polil)! Zvezde so sijale svetleje kot v mestu, telefon pa je zvonil bolj pogosto kot v Mobitelovi centrali za brezplačno pomoč! Vse je zanimalo, če smo še živi. Lalič je najmanj petkrat telefoniral, če naj pride gor, a verjetno se je premislil zaradi mojih šklepetajočih zob, čeprav sem se mu lagal, da je pri nas skoraj pomlad! Ni prišel! Ko je bil mraz že skoraj nevzdržen, sem se spomnil, da sem samo v kavbojkah, v borši pa sem imel smučarske dolge gate. Nemudoma sem si jih oblekel, a že tistih nekaj sekund, ko sem v gatah paradiral proč od ognja, je bilo dovolj, da do zjutraj nisem šel lulat. Mašinca je enostavno nekam izginila Malo pred polnočjo je Grdin poniknil v šotor, za njim še Joe. Ki naj bi me poklical, ko se bo zavlekel v cunje. In je trajalo najmanj pol ure! Končno sem se tudi jaz lahko umaknil v šotor, v katerem je bilo malo bolj toplo. Samo prav sva hkrati tudi tistega pol kubika zraka, ki je bil v šotoru, povsem zadimila, da ni bilo za dihati, tako da nisva bila povsem prepričana, ali sva storila prav! Odbilo je polnoč, zbudila sva spečo Pepelko, mu zapela za rojstni dan, pa ni bil preveč navdušen. Menda šklepetajoči zobje, ki so ropotali kot kastanjete, niso dajali pravi ritem ... Ingrid Z. je poslala sms, ali nas je kej strah! Ni me bilo, dokler ni vprašala in me spomnila. Bemti, medvedi! Saj pozimi menda spijo?! V popolni tišini sem slišal vsak šum, menda so se vse zverine znašle okoli šotora! Prepoznal sem lajež lisice, skovik sove, ene par zajčkov je tekalo okrog (sem razbral zjutraj iz sledov!), najbolj pa sem se zbal tišine - se mar medved plazi po večerjo!? Tolažil sem se z mislijo, da bo skočil na Joca, ki je bolj obilen možakar, ne pa name, ki sem zaradi let že bolj žilav, in s to mislijo nekako potonil v spanec. Prostora je bilo kot v konzervi sardin, da sem bolj slabo spal. Ob petih zjutraj, ko je najbolj grizel mraz, je šel Grdin odtočit. Ko je noter spustil gozdni zrak, sem mislil, da me bo kap, pa tudi njemu ni bilo preveč lepo, vsaj po zvokih, ki jih je spuščal, mislim, da je tako. Kajti moral je brcati lulanje, ki je sproti zmrzovalo! In ravno smo spet nadihali in so napunkali nekaj toplote, ko je pritisnilo Joca! Grozljivka. Spet od začetka! Malo smo segreli ozračje (naj smrdi, samo da je toplo!) in menda končno zaspali, ko je zunaj nekdo začel peti. Nadrealistično! Duro se lahko skrije! Nekaj čez sedem nam je Bačo v termovski prinesel čaj! In zunaj Grdinu še zapel za rojstni dan. Grozljivo! Pa ne petje ali čaj, rana ura! Nismo se pustili motiti (čaj smo seveda spili) in nismo hoteli iz spalk na mraz. Bačo je zadevo na dolgo in široko pofotkal, potem pa začel stokati, da nima kaj početi, da mu je dolgčas in podobno. In smo morali vstati. V najhujši mraz! Na hitro smo pospravili in odpičili v dolino. Vmes je Bačo želel še pofotkati kolonico, pa Joco ni pustil, da se ne bi videlo, da ima pvc vrečko! Jaz pa sem se spomnil, komu sem posodil nahrbtnik pred dvema mesecema zz| dva dneva: Suljotu! Dej prnes nazaj, %’DMNU!!! Eskim Šini Naslednjič: Nočno sankanje na Ljubelju. Vabljeni! Hrano in prevoz plača knjigarna GOGA, mažo za sanke časti revija Park! (ha, ha, smeh, op. ur.) IK ZR IDEOLOŠKO INDOKTRINACIJO (Ki rižIČNj ROŽV/07 OfOZ BR3P■' Kft3 ŽE V-11-7' dej. enote je kwno trjstel v no^o mesto ( KDE^ so NEMIMA 2RVIM V -HR^JCULTMEOSl &RR , l NAMENOM TRlVEZfui s\-pU50 TODA 1CJ£ 3E DR.NOVSfcK... . ENOTA/W23Mil N NftfclTO ?OUVEM BARU OE BU-A rtŠTfr NA VRN VJNCO... £>52 3fT TEKEL V TOTOK.IH- MEDTEM Ntvo»fc MftD JM&nJtcji-A OC.EHMOM ' ■____________________ FOTZstČ = O lokalno trobilo Dokončna rešitev novomeškega športa Krka ukinja košarkarski klub in ustanavlja rokometnega Vlade Sodček na odpravo v Himalajo - Predsednik Krkine uprave: Dovolj mi je - Metla (»Vrnil bom Pajotu«) že potrdil prihod v Novo mesto -Zrimšku in Šehičevi odvzeli naziv športnika in športnice leta Poroča: Matjaž Hanžek, varuh človekovih pravic v RS »Ehh. Dovolj mi je te novomeške košarke, ukinil jo bom, saj to sem vendar jaz, prihodnji slovenski kralj. Vladeta Gavrana Sodčka sem presedlal v Planinsko društvo Novo mesto in ga zaradi varnosti že poslal na stalno misijo v Himajo,«je samega sebe presegel predsednik uprave drugega največjega farmacevtskega društva Krka, d.d. v Sloveniji, Knez Miloš. Na vprašanje, kaj bo z novomeško profesionalno košarko, je strumno odgovoril: »Kaj bo s košarko? Kolikor vidim, novomeška rekreacijska liga zelo dobro laufa in z nekaj prijateljske podpore bo Slavko Duša lahko začel v prvi peterki četrte rekreacijske lige. To je tudi prihodnost novomeške košarke: blato je bila in v blato se bo vrnila ter se zopet dvignila v letu 2053.« Toda Knez Miloš, največji Slovenec, ne dviguje roke od športa. »Malo zavidam Najboljšemu Sosedu Janku, ki je kot rdeče jabolko dozorel, obsijan od sonca lepih rokometašic. To me spominja na športna srečanje s krkašicami na moji zidanici. Priznam, dovolj mi je teh ne ravno elegantnih dvometrašev, raje sem v službi zdravih deklet in elegantnih fantov - punce, spomnite se najlepših zalizkov našega Vugrinca « Sicer pa je že začel boj proti Sosedu Janku, saj bo Knez Miloš v Novo mesto pripeljal ravno tistega Hrvata, ki ga je Slovenec Pajo na zadnjem evropskem rokometnem prvenstvu namerno poškodoval in izločil iz igre. Poleg omenjene Metle bo iz sosednje države v Novo mesto preselil celotno dosedanjo rokometno upravo, vključno s trenerjem. Knez Miloš bo na novo postavil novomeški rokomet in glede na vse dosedanje uspehe ne dvomimo, da mu ne bi uspelo. V tem smislu uredništvo Potlača tudi podpira zadnjo pobudo Svetega Rafaela Križanega, direktorja novomeške agencije proti športu, da odvzame nagrado za šport- di za izjemne dosežke v letu 2003, 2004, nika leta Juretu Zrimšku in nagrado za 2005 in 2006 podeli samemu Knezu Milošu, športnico leta Sabini Šehiae ter obe nagra- ki že predolgo čaka nanjo! • Potlač, lokalno trobilo • Diretor: Dr. Novšek • Ureja Urad za raziskovanje rudnin in izgubljanje časa: Jebul in Big Fak (suspendiran) • Oddelek za ideološko indoktrinacijo in fizični razvoj: razpuščen • Specialna enota: Sizi (poveljnik), Metadoni (v.d. fizični), Bacek in Kečap Tomasso (topovska hrana) • Tajnik: Nacek Pacek • Glavni štab: Rotovž • email: potlac@drustvo-dns.si • Naročniki revije park so tudi podjetja: fOM^LAN Trženje in servis računalniške opreme Ljubljanska 8, Novo mesto tel.: 07 33 21 638 C O M P U T R O N I C' Tel: (07) 3376 710 computronic@siol.net fe 12 Cvetličarna Cvetnik Ljubljanska 27, Podbevškova 4, Novo mesto i! zeifviš P Baragov trg 1. Trebnje 07 3460 520,031 677 965 ._________________http//www.student-nm.com J Lubcon d.o.o. Pod Trško goro 33 Novo mesto tel.: 07 33 80 760 www.lubcon.com , Študentski servis O www.noua.si fkJmTUA^ OOOOOOOOG ^— L E P □ T r\l 1 A T E L J E^ Frizerstvo, solarij, ličenje, pedikura Milana Majcna 9, Novo mesto telefon 07 332 45 10 Loging d.o.o. Industrijski in skladiščni objekti Zdinja vas 17, Novo mesto 'tel.: 07 30 99 300, www.loging.si •11 MTT PAVLI II [tel.: 07 33 71 570 Robert s elektronik d.o.o. Novomeška 79, Straža tel.: 07 30 84 840 RDBERI/S McJaMrnk io.o. ROLETARSTVO MEDLE d.o.o. D6DL6 8000 Novo mesto • Podbevškova ulica 31 • tel.: 07/3 930 930 E-mail: roletarstvo.medle@siol.net lOKNA - VRATA - SENČILA v avdio vizualna produkcija Plesni center Dolenjske Novi trg 7, Novo mesto gsm: 041 754 911 Tuš market Brusnice Panda d.o.o. tel.: 07 30 85 623 Panda d.o.o. KZ Krka, Dom, vrt in kmetijstvo tel.: 07 33 56 360 krka Visio d.o.o. Metelkova 7b, Ljubljana I VUDGanm I 72 šola tujih jezikov 72 100 Glavni trg 11, Novo mesto 102 Arch linea d.o.o. projektiranje, načrtovanje, oprema, design Kandijska cesta 28, Novo mesto tel.: 07 30 79 811 Tonson Šola tujih jezikov Kandijska 64, Novo mesto Tel.: 07 3$ 77 882, www.tonson.si DaC@mm d.o.o. Novo mesto Zarja d.d. Stanovanjsko podjetje Prešernov trg 5 Novo mesto Vzdrževanje vozil - vulkanizerstvo Matjaž Avbar s.p. Belokranjska c. 16, Novo mesto Real d.o.o. Novo mesto Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto R E A I steklarstvo \idmar Brod 11, 8000 Novo mesto Tel.: 07 337 90 90 Naročniki iki revije p3fk so tudi naslednje ustanove: K*N»J*1*Ž»N»I»C*A Kidričeva 2, p.p.29 ^ 8210 Trebnje Tel.: 07/ 34-82-110 DOLENJSKIMC/ZE7 Muzejska 7, Novo mesto K N I I Z N I C A' Rozmanova 26/28, Novo mesto tel: 07 393 46 74 i^Ta Jr ANA r c a; LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE MESTNI ODBOR NOVO MESTO Mestna občina Novo mesto Seidlova 1, Novo mesto OS Bršljin . Kočevarjeva 40, Novo mesto 501(1 e-mail: os.brsljin@guest.arnes.si Osnovna šola CENTER Seidlova cesta 7 8000 Novo mesto Osnovna šola GRM Trdinova ul.7, 8000 Novo mesto Tel.: 07 39 35 900 OŠ Smarjeta Šmarjeta 1, Smarjeta tel.: 07 38 44 180 ' -Jk. ^ ^ — S RIC Novo mesto Novi trg 5, Novo mesto | H. tel.: 07 39 34 550 Razvojno izobraževalni L www.ric-nm.si center Novo mesto J Šolski center Novo mesto Šegova112 Novo mesto 'Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Novo mesto Visoka šola za upravljanje in poslovanje Dodiplomski visokošolski programi Na Loko 2, Novo mesto tel.: 07 39 30 020 OŠ Brusnice Velike Brusnice 101, V. Brusnice % r KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE KC Janeza Trdine Novi trg 5, Novo mesto v / 100 odličnih novomeških in dolenjskih podjetij bere revijo park in v njej oglašuje. Parkovi naročniško oglaševalski paketi. Bodite v dobri družbi. Za več informacij pokličite 07 393 08 12, 031 549 906 ali pišite na naslov park@park-on.net park, novomeški regionalni mesečnik. PRRK 895/2003/200|-; 200514706, Berem park. Ker je to dolenjski čašo Ker je to časopis, ki si upa več. Ker je to časopis, ob katerem se zamislim. Ker je to časopis, ob katerem se nasmejem Ker je to moj park. i Da, naročam se na revijo park. i i Ime in priimek Pošt. št. Naročilnico pošljite na naslov Park, Glavni trg 6, Novo mesto, pokličite na telefon 07 393 08 12 ali pošljite e-mail na park@park-on.net. Naročnina velja do pisnega preklica. Revija Park je mesečnik. Cena posameznega izvoda v redni prodaji je 450 sit, redna naročnina za deset številk pa 4.050 sit, za dijake in študente 3.600 sit. Študentje in dijaki Viaj priložijo potrdilo o šolanju. \ (