Tiha bolečina tanjenih gozdov
Ali se je zavedamo? Ali smo dovolj zaskrbljeni, da bomo učinkovito ukrepali? Lanski popis pro-padanja gozdov je za območje Gozdnega gospo-darstva Ljubljana pokazal, da je bolj ali manj poškodovanih kar 42,8 odstotka gozdov. Poško-dovanost gozdov zaradi znanih (gozdni škodljivci, mehanske poškodbe, ujme...) in neznanih (ones-naženost) vzrckov skupaj imenujcmo propadanje gozdov, poškodovanost zaradi neznanih vzrokov pa umiranje gozdov. Najhujše poškodbe so na notranjsko-kraškem predelu in v Zasavju, ogrože-ni pa so tudi drugi predeli. Vzrokov je več: zračni transport polutantov (SO2), močne inverzije in megla v kotlinah v zimskih mesecih, posebno občutljivost iglavcev na onesnažen zrak, glivične bolezni (npr. kostanjev rak). S skupnim učinkom pa slabijo vitalnost in odpornost gozdnega drevja.
Informacija o propadanju gozdov in temeljno
načelo za gospodarjenje z gozdovi na območju GG Ljubljana sta bili gradivi, ki nista bili zgolj slučajno predmet razprave tako na predsedstvu OK SZDL in občinskem izvršnem svetu. Situacija je pravzaprav alarmantna. Izdelana je posebna slovenska raziskovalna naloga, ki povsem kon-kretno obsega predlagane rešitve.
Tako sanacije kot tudi zagotavljanje splošno koristnih funkcij gozdov sta povezana z dodatnimi stroški, ki pa jih danes vse težje pokrivajo iz prihodka od prodaje gozdnih lesnih sortimentov. Zatorej bi morali te stroške pokrivati neposredni uporabniki teh storitev, pa tudi celotna družbena skupnost. Potrebna sredstva so odvisna od kon-kretnega programa in dinamike del, letno bi po oceni potrebovali 0,2 odstotka družbenega proiz-voda Slovenije oziroma 0,65 odstotka čistih OD zaposlenih v združenem delu. Izdelan je predlog.
da se junija stopnja davka na dohodek gozdovnih OZD in sicer od 4,2 na 1,3 odstotka tako kot to velja za kmetijstvo ter da se uvedejo davčne olaj-šave tudi za tiste dejavnosti, ki vlagajo v gozdove (kot to že velja za vlaganje v gradnjo gozdnih cest). V financiranje izgradnje in vzdrževanja gozdnih cest je potrebno vključiti tudi druge upo-rabnike teh cest (lovstvo, kmetijstvo. turi-zem ...), za del stroškov gradnje teh cest pa mo-rajo gozdno gospodarske organizacije dobiti tudi nadomestke iz sredstev, ki se združujejo za lokal-ne javne ceste oziroma morajo biti vsaj oproščene plačila tega prispevka.
Gospodarske organizacije, ki ustvarjajo svoj dohodek tudi na račun uživanja splošno koristnih funkcij gozdov morajo dati svoj prispevek tudi za reprodukcijo gozdov (del turistične takse, oprosti-tev GG OZD plačila vodnega prispevka, prispe-vek elektrogospodarstva,...). Republiškemu SIS za gozdarstvo pa je treba odstopiti sredstva od-
škodnine za spremembe namembnosti gozdov, ki jih sedaj dobivajo kmetijske zamljiške skupnosti.
Obseg propadanja gozdov (zlasti Knmski in obkrimski) je tolišen, da ga označujejo za vsesplo-šen pojav propadanja, ki bo lahko na strmih golih pobočjih povzročil tudi ekološko katastrofo. če se ne uredijo vsi pogoji za sanacijo gozda.
Stanje zafateva takošnje ukrepanje in sicer: GG OZD tnorajo pripraviti strokovne programe za sanacijo in gospodarjenje v prizadetih gozdovih in jih finančno ovrednotiti; SIS za gozdarstvo Slove-nije mora uskladiti aktivnosti za pripravo sanacij-skih programov in potrebnih virov za izvedbo, pristojni republiški upravni organi morajo preve-riti ustreznost normativov dovoljenega onesnaže-vanja okolja in zaostriti sankcije za onesnaževa-nje, inšpekcijske službe pa morajo poostriti nad-zor nad izvajanjem zakonov, ki urejajo varovanje okolja.