I2Haja vsak četrtek
Uredništvo in uprava:
100 Trst, Ulica Valdirivo 36, ,	60824.	Pošt. pred. (ca-
Sla Postale) Trst 431. Poštni esovni račun Trst, 13978341 °štnina plačana v gotovini
'h	^
D N
Posamezna številka 1.000 lir NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
št:
1755
TRST - ČETRTEK 11. OKTOBRA 1990
LET. XL.
Slovensko
ljudstvo
enotno
V zvezi z dogodkom, ki se je pripetil v j*°či med 4. in 5. oktobrom v Ljubljani, je oddelek vojaške policije vdrl v po-? °Pje, kjer je bil štab Teritorialne obram-e Slovenije in ga zasedel, so slovenske franke, ki imajo predstavnike v sloven-parlamentu, objavile skupno izjavo.
. “javljamo jo v celoti na tem mestu, saj 2raža stališče vsega slovenskega ljudstva
0 nezaslišanega dejanja sredi slovenske ^stolnice.
»Demokratične slovenske stranke, here-v izjavi, zastopane v skupščini Repu-nke Slovenije, ogorčeno protestirajo pro-
1 Provokativnemu "zavarovanju” vojaške-?a objekta na Prežihovi ulici, kjer je de-°val tudi del RŠTO. To agresivno dejanje ^enjujemo kot poskus simbolne razvelja-.'tve suverenosti Republike Slovenije, ki 2ziva ljudi k agresivnemu odzivu. S tem “skušajo spremeniti miren prehod v poli-*cni pluralizem in konfederalni položaj lovenije v Jugoslaviji oziroma njen mi-
razhod v nasilen mednacionalni kon-l®t in izsiljeno odcepitev.
Tako ravnanje je potrebno tistim silam Jugoslaviji, ki to državo že nekaj let “zbijajo in onemogočajo, da bi nastali po-za demokratičen dogovor legitimnih ^tedstavnikov republik, narodov in narod-o skupnem življenju ali mirnem so-5 in v povsem samostojnih suverenih dr-“Vah.
Slovenski narod in ljudstvo Slovenije ž a v najtežjih trenutkih svoje zgodovine aala obraniti svojo svobodo. Danes je Replika Slovenija država, ki deluje in bo °jo suverenost branila.
Stranke, zastopane v slovenskem parla-ntu, bomo odločno vztrajale pri sklepih
Deželni poslanec Brezigar na zborovanju v Lizboni
Vloga jezikovnih manjšin v Evropi 1993
;Pr,
prejetih v skupščini Republike Slovenije. vat° s to izjavo odklanjamo nasedanje projekcijam in izpričujemo enotno podporo Pavijanov Slovenije odločitvam legitimna državnega vodstva Republike Slove-
0 Ko se je v petek, 5. t.m., razširil glas ^ yznemirljivih dogodkih v Sloveniji, je jCi!elni tajnik Slovenske skupnosti Ivo avaikar izjavil za Televizijo Slovenije: . “ložaj v trenutku, ko to snemamo, še ni j°vsem jasen. Slovenska skupnost pa je d redno zaskrbljena, ker se ponovno kaže, J1 jk nekateri v Jugoslaviji za politiko °“i, nespoštovanja suverenosti, za prisil-
bo
skupnost in dvojne mere.
dalje na 2. strani
V Lizboni se je v soboto končal zbor predstavnikov zahodnoevropskih občin in dežel. Udeležencev je bilo več kot dva tisoč, prišli pa so iz 18 držav. Letos so bile prvič zastopane tudi nekatere vzhodnoevropske države. Na predlog deželnega svetovalca Slovenske skupnosti Bojana Brezigarja so v sklepno poročilo vnesli točko, ki govori o tem, da morajo krajevne in deželne uprave v Evropi uresničevati določila v korist manjšinskih jezikov in kultur. O tem je govoril tudi predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Biasutti. Brezigarjev popravek k osnutku sklepnega dokumenta so odobrili soglasno.
Deželni poslanec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar se je v svojem posegu najprej vprašal, kakšna bo vloga jezikovnih manjšin leta 1993 v Evropi in kako se več-narodnostna in multikulturna Evropa sklada s procesom evropske integracije. V tej zvezi se je B. Brezigar skliceval na obširno poročilo predsednika deželne vlade Furlanije Julijske krajine Biasuttija, ki je naglasil, da se evropska integracija ne more omejiti na gospodarsko sodelovanje in integracijo, temveč mora nujno zaobjemati tudi kulturno področje. Kulturna integracija pa nikakor ni nekakšna kulturna uravnilovka, temveč jo je treba smatrati za vrednotenje vseh kultur, ki so značilne za staro celino. Brezigar meni, da je jezikov-
na problematika bistvene važnosti za evropsko stvarnost. Tudi vprašanje posameznih jezikov je po njegovem eden izmed evropskih dejavnikov.
Poslanec Brezigar je ugotovil, da imamo že v Evropski skupnosti deset uradnih jezikov. Pričakovati je treba, da se bodo evropskemu integracijskemu procesu v prihodnjih letih pridružile druge države, zaradi česar bo treba določiti enega ali več združevalnih jezikov z edinim namenom, da se omogoči dialog in hkrati neposredni stik med državljani nove Evrope. To pa nikakor ne pomeni odpovedi specifičnosti posameznih držav in narodov ter dežel, ki morajo za vsako ceno ohraniti svoje jezikovno bogastvo.
Poslanec Brezigar je nato omenil številne listine, ki v okviru evropskih institucij predvidevajo zaščito in vrednotenje manjšinskih jezikov, pri čemer je poudaril, kako se evropski parlament in Evropski svet dobro zavedata, da grozi nekaterim manjšinskim jezikom izginotje. Zato je po njegovem nujno, da posamezne države sprejmejo takojšnje ustrezne in učinkovite ukrepe.
Brezigar meni, da bi marsikaj koristnega lahko v tej zvezi naredile krajevne oblasti. Dežele, pokrajine in občine so v neposrednem stiku z manjšinsko stvarnostjo in dobro poznajo manjšinsko problemati-
dalje na 2. strani ■
Slovenska skupnost na pogovoru z zunanjim ministrom De Michelisom
Zunanji minister De Michelis se je v petek, 5. oktobra, udeležil zasedanja predstavnikov trgovinskih zbornic jadranskih mest Italije, Jugoslavije, Albanije in Grčije v Trstu. Ob tej priložnosti je sprejel tudi nekaj zastopstev italijanske manjšine v Jugoslaviji in slovenske manjšine v Italiji.
Daljši razgovor sta imela z ministrom, ki ga je spremljal sodelavec Giorgio Ca-sadei, deželni tajnik in predsednik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar in Marjan Ter-pin. Ministru De Michelisu sta izročila spomenico Ssk o vprašanjih zaščitnega zakona. V razgovoru sta poudarila, da Slovenci v Italiji pričakujemo, da bodo italijanske oblasti prilagodile svoja stališča do
Slovencev pomembnemu in odprtemu dokumentu o pravicah manjšin, ki ga je sam De Michelis predstavil na Konferenci o evropski varnosti in sodelovanju v Koben-havnu preteklega 6. junija. Sedanji vladni osnutek zaščitnega zakona namreč ne dosega omenjene ravni in celo krši črko in duha Londonskega memoranduma in Osimskega sporazuma.
Razgovor se je nato razširil še na vprašanje zakona za obmejna področja in na položaj v Sloveniji. Minister je obljubil, da bo posegel v korist pospešitve zakonodajnega postopka za zaščitni zakon. Dodal je še, da so sprejemljivi »razumni popravki« sedanjega besedila. O Italiji je dejal, da bi morala biti zgled
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 14. oktobra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Marco Polo«, dramatizirana zgodba; 11.45 Vera in naš čas;
12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.50 V studiu z vami: Sergej Verč; 16.00 Šport in glasba; 17.30 V studiu z vami; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 15. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Vozlišča; 9.30 Doživljati rojstvo; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenska lahka glasba; 12.00 Portreti in srečanja; 12.40 Mešani zbor Štandrež; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Tako ali drugače?«; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 16.00 Simfoniki RTV Slovenija; vodi Martin Fischer-Dieskau; violinistka Monika Skalar, violist Franc Avsenek;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.40 Mladi val (Kinotto); 19.00 Večerni	radijski dnevnik.
■ TOREK, 16.	oktobra,	ob:	7.00 Jutranji	radijski
dnevnik; 7.30	Pravljica;	8.00	Poročila in	deželna
kronika; 9.30 Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih;
10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Vsak je svoje starosti kovač; 12.40 Pevska skupina Števerjan;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Simfoniki RTV Slovenija; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Goriške gostilne; 17.40 Mladi val; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 17. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30	Pravljica;	8.00	Poročila in	deželna
kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Glej, kaj ješ; 12.40 Dekliški zbor Devin; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Skladatelj Jani Golob; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Literarne podobe; 17.40 Mladi val; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 18. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Slovenski esej; 9.30 Čas trobentic in čas kostanja; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 De-metra, pridobljena zemlja; 12.40 Mešani zbor Pod lipo iz Špetra; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Dekliški zbor Glasbene matice iz Trsta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jugoslavija po letu 1945; 17.40 Mladi val; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 19. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 To je življenje; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Moški zbor Novi Sv. Anton iz Trsta;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Narodnozabavna glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »To pa si velja zapomniti!«;
14.30 Od Milj do Devina; 16.00 Antologija slovenske violinske glasbe: violinist Tomaž Lorenz, pianistka Alenka Šček; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 20. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Vraže in čarovnije pri nas; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.40 Mešani zbor Podgora; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije; 16.00 Prvonagrajenci letošnjega tekmovanja glasbenih šol Slovenije v Velenju; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Spreminjanje etnične strukture v Jugoslaviji; 18.00 Federico Garcia Lor-ca: »Dom Bernarde Albe«, radijska igra; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Socialisti spet prvi v Avstriji
V Avstriji živahno komentirajo izide parlamentarnih volitev z dne 7. t.m. Proti napovedim je socialistična stranka obdržala in celo povečala svojo moč, vendar je veliki zmagovalec volitev liberalec Haider, ki je pridobil 15 poslanskih mest, tako da jih ima zdaj 33. Tudi zeleni so napredovali od osmih na devet poslancev.
Socialisti so izvolili 81 poslancev (enega več), težke izgube pa so utrpeli predstavniki Ljudske stranke, ki imajo zdaj 60 poslancev, izgubili pa so jih 17. Vse kaže, da se bo ponovila koalicija med socialisti in Ljudsko stranko, ker zaenkrat vsi odklanjajo povezavo s Haiderjem. Jasno pa je, da bo v primeru ponovitve velike koali-
Slovensko ljudstvo...
B nadaljevanje s 1. strani
Mi smo ob zapletih prejšnjih dni že jasno poudarili, da Slovenska skupnost podpira izbire demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta in stoletno težnjo našega naroda po suverenosti. Zato smo zaskrbljeni, predvsem pa solidarni.
Želimo, da bi pravladali zdrava pamet, mirna kri in demokratično reševanje konfliktov, a ne za ceno doslednega zagovarjanja življenjskih koristi našega naroda.«
Že nekaj dni prej, ko je prišlo do napadov zveznega predsedstva in pa vojske na slovenski parlament, je Ssk v tiskovnem poročilu ugotavljala, da je »jasno, da smo priča koncu zgodovinskega obdobja,« in še: »Zadnji dogodki žal dokazujejo, da po eni strani niso bile presežene stare he-gemonistične težnje in slepi dvojne mere, po drugi pa da je bila polstoletna narodnostna politika enopartijskega komunističnega sistema kljub deklariranemu bratstvu in enotnosti neuspešna.«
Slovensko ljudstvo je po svojih zakonito in demokratično izvoljenih predstavnikih odločno in enotno zavrnilo ter obsodilo nasilno dejanje, s čimer je zgovorno pokazalo, da se bo proces demokratizacije nadaljeval in da se jugoslovanska kriza more rešiti le s pogovori in pogajanji med suverenimi republikami in svobodnimi narodi.
cije Ljudska stranka izgubila nekaj mest' vladi. Ohranjeno moč socialistov, ki so j1® vsi napovedovali nazadovanje, kornet3 tor ji razlagajo z velikim ugledom kander' ja Vranitskega.
REKORD V JUGOSLOVANSKEM
TURIZMU
V prvih osmih mesecih leta je bil° v Jugoslaviji manj turistov kot lani v isteO1 obdobju, zaslužek pa je rekorden. Do k°*j. ca avgusta je znašal skoraj dve milijar, dolarjev, kar je za 41 odstotkov več v prvih osmih mesecih preteklega leta-Beogradu računajo, da bo do konca }e devizni dohodek presegel dve milijardi ' pol dolarjev. Dejstvo, da je bil zaslug s turizmom kljub znatnemu padcu števi gostov rekorden, si je treba pač razlag3 s cenami, ki so bile letos v Jugosla^ krepko višje v primerjavi s preteklim 1 tom. Prav zaradi visokih cen, predvsem izvenpenzionskih uslugah, se jugoslovaj1 ski turistični operaterji bojijo prihoda] sezone.
»DAN MAŠČEVANJA«
Libija je 7. t.m. proslavljala 20. obld nico, kar so izgnali Italijane iz drža^e' Praznik je znan kot »Dan maščevanj3" Glavna svečanost je bila v obmorskem r°e stu Misurata, 200 kilometrov vzhodno Tripolisa.
od
VLOGA JEZIKOVNIH MANJŠIN V EVROPI 1993 B nadaljevanje iz strani 1
ko. Ne glede na centralistično politik0 °’
srednjih vlad bi krajevne oblasti —
n3'
las<;
a**
glasil poslanec Brezigar — v okviru nih pristojnosti mogli učinkovito ukrep3' v korist jezikovnih manjšin. To vprašani bi morali vsekakor poglobiti. Zato je zigar predlagal, naj zbor predstavnik0' občin in dežel o tem razpravlja na ene**1 prihodnjih zasedanj.
Združeni narodi in otroci
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
Zaradi vojne, lakote in bolezni umre na svetu vsak dan približno 40.000 otrok. Ob tem grozljivem podatku se je že marsikdaj zdrznila vest mednarodne javnosti, zdaj pa so Združeni narodi posvetili temu problemu vrhunski sestanek, kot ga zgodovina svetovne organizacije še ne pozna. Nad 70 državnih, oziroma vladnih poglavarjev se je konec septembra udeležilo v stekleni palači v New Yorku vrhunskega sestanka, na katerem so razpravljali o tem, kako bi pomagali najmanjšim žrtvam nasilja in drugih nesreč v svetu. Pripravljena je bila resolucija, po kateri naj bi se država obvezala, da bodo iz svojih proračunov pomenile več sredstev za pomoč o-trokom po svetu. V času, ko so konferenco šele sklicevali, so vsi optimistično mi-
la*
,e]o
slili, da bodo ti prispevki zdaj končno ko izdatno višji, saj se je v svetu za®-nl novo obdobje pomiritve po dolgotraJ hladni vojni med Vzhodom in Zahod0 nepričakovana huda kriza v Zalivu in st ški, ki so z njo povezani že zdaj, ne % * de na morebitno vojno, zmanjšujejo O1..-
UŽT
c>'
nosti, da bi naj mlajši prebivalci sveta vali vsaj nekaj sadov mednarodne p?,Jjj, ritve, zdaj spet zasenčene z oblaki V°J°e, groženj. Vrhunski sestanek pa je kiju* mu skušal opraviti vsaj nekaj svoje prV no zamišljene naloge.	^
Papež Janez Pavel II. je zboroval0^, naslovil poslanico, v kateri je med d*^ gim poudaril, da se pridružuje krikom vS otrok, ki prosijo za ljubezen in za osnovnejše pravice živih bitij.
V petek bo premie
Slovensko stalno gledališče v Trstu bo Vdčelo svojo sezono z odrsko uprizoritvijo Ta.nie Hlapci Ivana Cankarja, v kateri bo-sta poleg naši publiki že znanih igralcev ^topila tudi dva gosta iz Ljubljane: Ro-1nan Končar v vlogi učitelja Jermana in v° Ban, ki bo poosebljal kovača Kalan-Ta- Hlapci so doživeli svojo krstno upri-*0ritev prav v Trstu in treba je povedati, " je to delo vedno izzvalo polemike. Gle-
na spremembe, do katerih je prišlo v
da de
Sloveniji in sploh v vsej vzhodni Evropi, le la Cankarjeva drama še bolj aktualna 171 v tej novi luči si je interpretacijo dela *amislil tudi režiser Boris Kobal. Nasploh so teme, ki jih obravnava Cankar, ved-jj? sodobne, saj avtor razkriva značaj Iju-l’ ki se kaj radi obračajo po vetru in za-S°varjajo danes to, jutri pa popolnoma družno prepričanje. Kdor ostane pošten in ZVest svojim idejam, tvega, da ga izločijo 12 družbe.
S Hlapci Slovensko stalno gledališče n°-daljuje Cankarjev ciklus, ki se je pričel a tržaškem odru pred šestimi leti. SSG d te uprizoritve pričakuje dober odziv
publike, že zato, ker je bilo v to delo res vloženega ogromno truda s strani režiserja, igralcev in sploh vseh, ki so oblikovali to igro. Cankarjev tekst pa je danes še posebej zanimiv, tudi zato, ker je bil čas, v katerem je delo nastalo, v marsičem podoben sedanjemu trenutku.
Boris Kobal prvič režira Cankarja. »Moj dramaturški pristop do Hlapcev je v iskanju vsebinske opredelitve Jermanove situacije znotraj levice, pa tudi znotraj klerikalizma katere koli smeri,« je povedal Kobal. »Usoda tega glavnega junaka je usoda posameznika v družbi, ki zanj nima posluha. Osebno me zanima usoda katerega koli posameznika v kateri koli družbi. Največja krivica, ki jo lahko neki režim ali gibanje stori družbi, je kolektivizem ali masifikacija. Izbrisanje človeka z njegovimi čustvi, hrepenenji, ideali — tudi to je Jermanova usoda«.
Ivo Ban, član ljubljanske Drame, je že nekajkrat gostoval v SSG s svojim gledališčem, prvič pa igra s svojimi tržaškimi kolegi. Nastopal bo v vlogi Kolandra, predstavnika proletariata, ki ves čas stoji na
Zagate našega jezika
Višek ali presežek delovne sile?
Življenje se hitro spreminja, tehnika bokoma napreduje, gospodarstvo se ra-vija ali nazaduje, kultura prav tako. Vse razgibava, jezik dosega doslej neslute-,e možnosti razvoja. Nastajajo nove bese-e’ novi sklopi, nov način izražanja preve-a naše časopisje, ljudje doživljajo predse in želijo vse ziiti v »izgovorjeno in "sano besedo«, a marsikdaj jim prav ne ^spn, da bi povedali to, kar čutijo, lepo ^httierno, po domače, po naše, kot temu "'avimo. Kdor polni revialne ali časopisne olpce, mora upoštevati zakonitosti jezi-a m poznati nekatera pravila, saj se brez snovnega slovničnega in — zakaj ne — m pravopisnega znanja ne da doseči le-^e§n pisanja in pravilnega izražanja. Kljub .Poletni suši« se mi je v »časopisni« belež-' nabrala vrsta spodrsljajev, nepravilnosti
1 celo napak. V današnjem sestavku bo-0 skušali navesti le tiste, ki se zelo po-fsto uporabljajo in se kljub različnim j|°Pozorilom« v jezikovnih rubrikah veli-°krat ponavljajo.
^ Se sedaj niso prodali lanskih viškov koruze, prav: presežkov koruze.
^ V marsikaterem podjetju ne vedo, kam z viški delovne sile (prav: s presežki delovne sile).
^ V zapisnik so vnesli popravke, namesto: v proračun (zapisnik) so vpisali popravke ali: v proračun so vstavili nove številke.
s V par dneh bomo dosegli dobre uspehe, Prav: v nekaj dneh. Razstava bo odprta še par dni, namesto: razstava bo še nekaj dni. Par knjig mi še manjka, prav: nekaj knjig ali: dve knjigi mi še manjkata, oziroma: še dveh knjig nimam (kot želi pač kdo povedati).
Ne moremo reči obema niso nič dali, oba nista nič dobila, marveč pravimo: nobenemu niso nič dali, nobeden ni nič dobil.
Neprenehoma mu je vpadal v besedo, prav: mu je segal v besedo.
Film je sicer v angleščini, a ima slovenske podnaslove, namesto: napise. Bushova prizadevanja okoli miru, prav: Busheva prizadevanja za mir.
Po okrožnici našega župana so sporočili ..., prav: Sporočili so z okrožnico našega župana.
Ta aparat ne odgovarja namenu, prav: ne ustreza namenu.
Kupljeno blago mi ne odgovarja, pravilno: mi ni všeč, ni zame, mi ne ustreza. Na literarnem večeru so brali tudi pesem od Pegama, prav: pesem o Pegamu. Nekemu od nas so na izletu v Rimu ukradli denarnico, prav: Nekomu izmed nas so ukradli...
Jugoslavija nagiba k razkolu, prav: Jugoslavija se nagiba k razkolu.
Naša glavna pošta se nahaja v centru mesta; pravilno: Naša glavna pošta je v mestnem središču. Polje se nahaja pod vasjo, prav: polje leži pod vasjo.
Sonce je bilo izza oblakov, prav: Sonce je bilo za oblaki. Vendar: Sonce je posijalo izza oblakov.
Sola mi je izstavila potrdilo o položenih izpitih, prav: Šola mi je izdala potrdilo o opravljenih izpitih.
Vse, kar smo povedali, zavisi od našega odnosa do jezika, prav: Vse, kar smo povedali, je odvisno od dobrega znanja našega jezika.
R. Petaros
strani Jermana. Za svoje umetniške interpretacije je Ban prejel vrsto pomembnih priznanj, poleg svojega nastopanja na odrskih deskah pa je posnel tudi nešteto filmov in televizijskih nadaljevank. Sam pravi, da bi se želel tržaški publiki predstaviti s kako zahtevnejšo vlogo, kakršnih je igral že nešteto s svojim gledališčem. Večkrat je igral tudi Cankarja in je v zasedbi ljubljanske Drame poosebljal župnika.
Roman Končar je prav tako član ljubljanske Drame. Gre za igralca mlajše generacije, ki nastopa v gledališču kakih pet let. Tudi on ima za sabo nekaj filmskih vlog. Njegova najpomembnejša vloga je v nadaljevanki z naslovom Decemberski dež, režiserja B. Sprajca, ki jo bodo prihodnji mesec predstavili na ljubljanski televiziji. Končar bo v Hlapcih nastopal v vlogi učitelja Jermana.
Scenografija in kostumi, ki so bili skrbno izbrani in pripravljeni za to predstavo, so res zelo učinkoviti. Tudi glasbeni vložki so nadvse primerni in v tej gledališki predstavi si lahko pričakujemo tudi zanimive
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONClC« V TRSTU razpisuje v akademskem letu 1990/91 štipendije oz. podpore, namenjene rednemu študiju ali izredni raziskavi ali izrednemu študijskemu potovanju v tujini.
Pogoji so naslednji:
1. Prosilci so lahko visokošolski študenti slovenske narodnosti s stalnim bivališčem v deželi Furlaniji-Julijski krajini;
2. Imeti morajo dober šolski uspeh: vsaj 42/60 kot oceno zrelostnega izpita ali vsaj dve tretjini opravljenih izpitov s srednjo oceno 24/30, ako so univerzitetni študenti;
3. Pripadati družini s skromnimi finančnimi dohodki.
Lastnoročne prošnje s kratkim curricu-lum, opremljene z družinskim listom prosilca in kopijo zadnje družinske davčne prijave je treba nasloviti do 31. oktobra 1990 na:
Visokošolski sklad »S. Tončič«, Pisarna Boris Kuret, ul. Genova 13, Trst. Informacije na tel. 742405, 365260.
in efektne prizore, kakršne si je zamislil režiser. Obeta se torej, da bodo Cankarjevi Hlapci res spodbuden začetek nove sezone SSG v Trstu.
PODELITEV NOBELOVIH NAGRAD
V Stockholmu so objavili datum podelitve letošnjih Nobelovih nagrajencev. Kot prvo bodo podelili Nobelovo nagrado za medicino. To se je zgodilo v ponedeljek, 8. oktobra, teden dni kasneje pa bosta znana nagrajenca za mir in za ekonomijo. Sledila bosta dva dni kasneje še nagrajenca za fiziko in za kemijo, medtem ko bo ime zmagovalca Nobelove nagrade za literaturo znano pred koncem oktobra, vendar niso povedali še kdaj. Nagrade bodo izročili 10. decembra v Stockholmu, nagrado za mir pa v Oslu na Norveškem.
Izlet mešanega pevskega zbora »Sveti Jernej« z Opčin v Gradec in Gamlitz
Mimo Celovca, kjer nas je pričakoval mag. Borut Uršič iz Modestovega doma, ki nam je izlet organiziral in bil v obeh dneh res izvrsten umetniški vodja, smo se odpravili proti Gradcu ter že na poti odkrivali lepote Koroške in Štajerske.
Preko Labotske doline smo čez prelaz Pachsattel, ki je bil na žalost prekrit z meglo, prišli v staro rudarsko štajersko središče Barnbach, kjer smo si ogledali e-no najmodernejših cerkva, ki jo je projektiral slikar Hundertwasse.
Gradec nas je sprejel v soncu, tako da smo že ob prihodu lahko občudovali grad z znamenitim srednjeveškim stolpom in uro. Pod strokovnim vodstvom g. Uršiča smo si najprej ogledali stolnico s slikovito fresko »Deželnih nadlog«, na kateri je Tomaž Beljaški leta 1480 prvič upodobil mesto Gradec; nato smo šli v mavzolej cesarja Ferdinanda II. in se sprehodili po starem mestnem jedru štajerske prestolnice ter si ogledovali okrase na stavbah in razne spomenike.
V večernih urah smo imeli mašo v glavni cerkvi Maria Helf, ki stoji na desnem bregu Mure. Pater Janko, minorit s Ptuja, nas je prijazno sprejel ter po pozdravu g. župnika Žerjala tudi nagovoril. Večerjali in nočili smo v penzionu pri Ochsenwirtu v Gratkornu na severnem koncu Gradca. V veselem razpoloženju ob petju in igranju harmonike se je družabnost zavlekla za nekaj uric.
V nedeljo smo nadaljevali z ogledom mesta. Po obisku stare štajerske orožarne v bližini Deželne hiše, ki je ena naj bogatejših na svetu, saj smo v njej kar ostrmeli ob taki količini starega orožja, oklepov, sulic in mečev, nas je čakalo prijetno presenečenje. Prisostvovali smo lahko deželnemu sprevodu vozov — bilo jih je kar 84. V svojih znanih ljudskih nošah so na lepo okrašenih vozovih kmetovalci in obrtniki razkazovali pridelke in izdelke, pa tudi živino. Godbe na pihala so medtem skrbele za glasbeni užitek. Sledil je obisk deželnega muzeja Johhaneum. Bogastvo njegovih zbirk smo lahko uživali nekateri posamezno, drugi pa ob poslušanju mag. Uršiča. Po kosilu v tipični pivovarni Gosser smo se odpravili na Južno Štajersko, kjer smo si blizu slovenske meje v kraju Gam-
litz ogledali štajersko deželno razstavo, ki je posvečena vinski kulturi (Weinkultur). Preko slikovite vinske ceste in mejnega prehoda Sv. Jurij smo se po avtocesti, ki pelje mimo Maribora, Celja in Ljubljane vrnili domov.
B. V.
V TRSTU NEKAJ VEČ ROJSTEV
V prvih šestih mesecih tega leta se je v Trstu rodilo 27 otrok več kot v prvi polovici lani. Gre za pravo novost za tržaško mesto, v katerem število prebivalcev še vedno pada. V prvi polovici leta se je namreč zmanjšalo za tisoč enot. Ob koncu junija je v tržaški občini prebivalo 232.000 ljudi.
NOVOSTI PRI SKAVTIH
NA TRŽAŠKEM
Tržaški del Slovenske zamejske skavtske organizacije je imel 7. t.m. redni občni zbor. Zaradi zapadlosti mandata so bili izvoljeni novi načelnik, načelnica in tajnik. Za načelnika je bil izvoljen Teo Kralj, ki je tako nasledil Marjana Jevnikarja, za načelnico pa Ana Batagelj-Slobec, ki je nasledila Bruno Ciani. Novi tajnik je Stojan Pahor. Pred njim je to službo opravljal Marijan Kravos. Občni zbor je bil namenjen oceni preteklega dela in načrtovanju novega skavtskega delovnega leta.
SLOVENSKA MANIFESTACIJA
V TRSTU
Prof. Samo Pahor je imel 8. t.m. s somišljeniki manifestacijo proti zavlačevanju z odobritvijo zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in proti omejevalni vsebini sedanjega zadevnega vladnega osnutka. Manifestacija je bila z dovoljenjem kvesture na Trgu Unita. Zgodilo pa se je, da sta skušala mlada predstavnika misov-ske mladinske organizacije Fronte della gioventu iz Milana odstraniti tako slovensko zastavo kot transparent o dvojezičnosti. Varnostniki so ju odvedli na kvesturo. Manifestacija pa se je pozneje končala brez nadaljnjih zapletov.
Literarni natečaj
1. Revija Mladika razpisuje XIX. nagradni terarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črt' co, novelo ali ciklus pesmi.
2. Rokopise je treba poslati v dveh čitljiv'° pretipkanih izvodih na naslov MLADIKA* u’ Donizetti 3, 34133 TRST, do 31. decembra l"°' Rokopisi morajo biti opremljeni samo z gesl°® ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov D®) bodo v spremnem pismu, opremljenem z id'® geslom ali šifro.
3. Ocenjevalno komisijo sestavljajo:	unlV’ profesor in kritik Martin Jevnikar, pisatelj Al°iz Rebula, pesnik Albert Miklavec, prof. Ester Sfer co in odgovorni urednik revije Marij Maver' Mnenje komisije je dokončno.
4. Na razpolago so sledeče nagrade: za črtico ali novelo:
prva nagrada 150.000 lir, druga nagrada lOO.OOO
lir, tretja nagrada 80.000 lir.
za pesem ali ciklus pesmi:
prva nagrada 100.000 lir, druga nagrada 50.0°
lir, tretja nagrada 30.000 lir.
5. Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne gle4e na bivališče, bo razglašen ob slovenskem K turnem prazniku — Prešernovem dnevu — 113 javni prireditvi in po časopisju.
Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagraie na dela bodo objavljena v letniku 1991. Obja' ljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za ka*6" ra bo komisija mnenja, da so primerna za javo.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
SE PREDSTAVLJA
Slovensko stalno gledališče v Trstu ho predstavilo tudi italijanskemu tisku repertoar za sezono 1990-91, o katerem bosta spregovorila predsednik Jože Pirjevec h1 ravnatelj Miroslav Košuta.
Srečanje bo obogatila predstavitev nove mednarodne gledališke revije, Euroma-ske, ki bo izhajala v Ljubljani štirikrat letno, v angleškem jeziku. V Trstu bosta revijo predstavila urednik, sicer tudi v našem prostoru dobro poznan gledališki pisec in režiser Dušan Jovanovič in oblikovalec revije Matjaž Vipotnik.
Euromaske so namenjene mednarodnemu gledališkemu in širšemu kulturnemu občinstvu in so brez dvoma pravi vzor mednarodne kulturne publikacije.
Predstavitev bo v četrtek, 11. oktobra* ob 18. uri v tržaškem Hotelu Excelsior Palače, na Nabrežju Mandracchio.
Fotografski natečaj
Uredniški odbor MLADIKE razpisuje nate^, za fotografije (po možnosti črnobele) za nasl no stran revije. Namen natečaja je odkrivati ve talente. Tematika ni obvezna, vendar naj streza značaju revije (narava, okolje, letni ca etnografija, naši spomeniki, naši prazniki)-Nagradni sklad predvideva:	^
100.000	lir nagrade za prvo mesto, 50.000 nagrade za drugo mesto in več odkupnih naSra po 30.000 lir.
Oblika izdelka naj odgovarja prostoru, k' odmerjen sliki na naslovni strani Mladike- ^ Izdelke (največ tri za vsakega udeleženca) prijavljenci pošljejo na naslov: MLADIKA, ” j tografski natečaj 1990«, ul. Donizetti, 3 - 34 TRST-TRIESTE, do 31. decembra 1990.	,^0
Izdelke bo ocenila komisija, ki jo sestavb Marjan Jevnikar, Marjan Slokar, Edi Zerja1 Sergij Pahor.
Oratorij »Vir ljubezni«
V baziliki sv. Štefana v Budimpešti je bil v soboto, 29. septembra, prvi koncert glasbenega triptiha v prestolnicah Madžarske, Avstrije in Češkoslovaške. Na pobudo dunajskega združenja »Glasba povezuje narode« so v treh mestih na sporedu izvedbe oratorija »Vir ljubezni« primorskega, na Dunaju delujočega skladatelja, duhovnika Avgusta Ipavca. To delo smo pred leti že poslušali v Trstu, izvaja pa ga mednarodna zasedba 350 pevcev, solistov in članov orkestra pod skladateljevim vodstvom. Iz Trsta sta med izvajalci priložnostni moški zbor »Primorski fantje« in zbor »Illersberg«.
Koncert v Budimpešti je dobro uspel. Cerkev je bila nabito polna. Ob začetku je poslušalce pozdravil domači predstavnik, nato je predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič iz Gorice prebrala pozdravne in voščilne brzojavke. Med drugimi so jih poslali tržaški župan Richet-ti, tržaški in goriški škof Bellomi in Bom-marco, slovenski zunanji minister Rupel, italijanski zunanji minister De Michelis, minister za prireditve Tognoli in drugi.
V nedeljo, 30.9., so koncert ponovili v dunajski stolnici sv. Štefana, v ponedeljek, 1. oktobra popoldne, pa v stolnici sv. Vida v Pragi.
Knjiga o koroški arhitekturi v DSI
Pri celovški Mohorjevi družbi je lansko leto >2sla nadvse zanimiva knjiga o koroški arhitek-z naslovom: »Ta hiša je moja, pa vendar doja ni«, ki jo je napisal univerzitetni profesor 12 Ljubljane Peter Fister. Avtorja in knjigo so v Ponedeljek, 8. t.m., predstavili v Društvu sionskih izobražencev, ki je s tem večerom prišlo svojo redno sezono. Srečanje je sodilo v sklop Koroških kulturnih dnevov, ki že osmo leto izpolnjujejo svoje poslanstvo povezovanja ded koroškimi in primorskimi Slovenci.
V dvorani Društva slovenskih izobražencev Sl je občinstvo lahko ogledalo tudi zanimivo dzstavo o svojevrstni arhitekturi Zilje, Roža in F°djune. Akvarele tipičnih domačij na Koroškem izdelal avtor sam, skice in rekonstrukcije teh Poslopij pa so napravili njegovi učenci. Slike so °Prernljene tudi s krajšo razlago, povzeto po Fistrovi knjigi. To razstavo si bo mogoče ogledi do prihodnje sobote, 20. t. m., vsak dan, razen nedelje, od 17. do 19. ure.
Ponedeljkovega večera v Društvu slovenskih ■zobražencev so se poleg avtorja udeležili tudi Pjegova žena, prof. Majda Fister, ki je opravila Zoološke raziskave in poskrbela za krajevno in opensko kazalo v tej knjigi, ter ing. Franci Kat-in Nuže Tolmajer, predstavnika Krščanske kulturne zveze, ki je izdala to delo. Avtor je ^činstvu predstavil tudi daljši dokumentarni film o koroški arhitekturi, v katerem je zajel Vse najpomembnejše elemente svojstvenih sionskih domačij,
Peter Fister se že 20 let ukvarja s koroško arhitekturo. Njegova knjiga je torej sad dolgo-
Koroški	dnevi	n
let:
M;
nega dela in je res privlačno likovno oprem-
a, tako da jo bo marsikdo rad vzel v roke. Napisana je v vsakomur razumljivem jeziku, a ie
jev
kljub temu na visoki strokovni ravni. Fister-namen je bil namreč opozoriti slovenskega
človeka na Koroškem na izjemno bogato arhi-loktonsko dediščino, ki je povsem zanemarjena. J^ogo je že propadlo, marsikaj lepega pa je ae ostalo in za naš narod bi bila velika škoda, bi pustili času, da uniči še zadnja poslopja, h Pričajo o svojevrstni arhitekturi v Zilji, Rožu *U Podjuni.
Pisterjeva knjiga navaja nekaj pomembnih 2Sodovinskih podatkov o koroški zemlji od na-s®litve do srednjega veka in današnjih dni. V ^slednjih poglavjih obravnava posebej vse tri Ffedele Zilje, Roža, Podjune in okolice. Danes )e skrb za avtohtono arhitekturo zamenjala tež-po tem, da bi ugajali sosedom, piše avtor v svoji knjigi. Zato sedaj gradijo nove hiše in sodobno opremljajo, pri tem pa pozabljajo 119 značilnosti, s katerimi so tudi Slovenci sku-z nemškimi sosedi dolga stoletja ustvarjali °kolje, ki je bilo najprej njihova domovina, ister obenem pravi, da bi bilo treba s to bogato Ulturno dediščino seznaniti tudi otroke v šolah, SaJ je usoda teh arhitektonsko svojevrstnih domačij dejansko tudi v njihovih rokah.
SLOVENSKA PROSVETA v Trstu sporoča, ^a bodo v okviru 4. koroških dnevov na Pri-^°rskem štiri otroške predstave pripovedke »Ju-Muri v Afriki« v izvedbi Gabriela Lipuša in oldeta Bibiča. Predstave bodo v petek, 12. ok-v°fira, ob 16. uri v Finžgarjevem domu na Op-Clllah in ob 18. uri v Slomškovem domu v Babici; v soboto, 13. oktobra pa ob 9. uri na os-°vni goli Fran Šaleški Finžgar v Barkovljah in
11.	uri na osnovni šoli Oton Zupančič pri
V soboto, 6. oktobra, so se s srečanjem in nastopom gojencev Glasbene šole na Koroškem in Centra za glasbeno vzgojo »Emil Komel« iz Gorice v goriškem Katoliškem domu začeli letošnji Koroški dnevi na Primorskem. To je niz glasbenih, likovnih in dramskih prireditev, ki jih izmenično — eno leto na Primorskem drugo pa na Koroškem — prirejajo Slovenska prosveta iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Krščanska kulturna zveza iz Celovca.
Kot sta ob začetku prvega koncerta poudarila predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice dr. Damjan Pavlin in predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca dr. Janko Zerzer, gre za prireditve, ki utrjujejo stare in dobro utečene kulturne izmenjave in stike med Slovenci na Koroškem in tistimi v mejah Italije.
Skupno je na koncertu pred številnim občinstvom nastopilo 30 otrok in pokazali so, da je glasbena vzgoja na obeh šolah na zelo visokem nivoju. Mladi, še ne deset let stari poustvarjalci in najstniki, ki so že pravi virtuozi, so občinstvu predstavili bogat spored, med katerimi so bile tudi skladbe slovenskih skladateljev, kot so Karol Pahor, Peter Šivic, Matija Bravničar in drugi. Slišali smo tudi zahtevne skladbe, kot na primer slavno Chopinovo Etudo št. 12 op. 10 in druga dela slavnih evropskih skladateljev od renesanse do današnjih dni.
V ponedeljek, 8. t.m., so v Peterlinovi dvorani v Trstu odprli razstavo o arhitekturi Roža, Podjune in Zilje, ki jo je pripravil prof. arh. Peter Fister v sodelovanju z ženo Majdo in nekaterimi študenti ljubljanske fakultete za arhitekturo. Hkra-
ti je bila tudi priložnost za predstavitev istoimenske knjige, ki jo je lani izdala celovška Mohorjeva družba, o tem podrobneje poročamo v drugem članku.
Od četrtka, 11., do sobote, 13. oktobra, pa bodo po raznih šolah na Goriškem in Tržaškem predstavili otroško glasbeno predstavo »Juri-Muri v Afriki«; besedilo Toneta Pavčka je uglasbil Gabrijel Lipuš, pripoveduje pa znani igralec Polde Bibič.
Za soboto, 13. t.m., je napovedano že tradicionalno srečanje predstavnikov Slovenske skupnosti in Narodnega sveta koroških Slovencev. Ob tej priložnosti bodo v Katoliškem domu v Gorici priredili o-kroglo mizo na temo »Novosti v Sloveniji in novi odnosi med matico in zamejstvom«.
Letošnji Koroški dnevi na Primorskem se bodo zaključili v nedeljo, 21. oktobra. 150 pevcev in glasbenikov bo na odru Kulturnega doma v Trstu ob 16. uri in nato ob 20. uri v Katoliškem domu v Gorici izvajalo kantato koroškega skladatelja Antona Nageleja »Pesem o Miklovi Zali«. Poleg tega bodo posamezni pevski zbori, ki v združeni obliki pojejo to zahtevno skladbo, izvajali tudi svoj samostojni koncert, v glavnem priredb koroških ljudskih pesmi in pesmi koroških skladateljev.
ETNOGRAFSKI MUZEJ V NABORJETU
V Naborjetu v Kanalski dolini so pred dnevi slovesno odprli etnografski muzej v tako imenovani Beneški palači, nekdanjem hotelu Schnableger, nedaleč od cerkve. U-redila ga je Gorska skupnost za Tabljo in Kanalsko dolino. Zaenkrat sta pripravljeni razstavi o geoloških značilnostih področja in o rudniku v Rablju.
Ssk želi poglobiti nekatera vprašanja
SV
Ivanu.
Slovenska skupnost in Narodni svet koroških Slovencev bosta imela v soboto, 13. oktobra, že tradicionalno srečanje v okviru Koroških dnevov na Primorskem. Dopoldne bo na Tržaškem razgovor koroških gostov s strankinim vodstvom, ob 17. uri pa bo v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici javna okrogla miza na temo: »Novosti v Sloveniji in novi odnosi med matico in zamejstvom«. Za Koroško bodo govorili predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc, Karel Smolle in predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer, Slovensko skupnost pa bodo zastopali predstavniki iz Trsta in Gorice. Srečanje med NSKS in Ssk bo posebno zanimivo tudi zato, ker bo do njega prišlo tik po avstrijskih parlamentarnih volitvah in 70-letnici koroškega plebiscita.
O koroškem obisku je 4. oktobra na svoji seji razpravljalo deželno tajništvo Ssk. Seja je bila posvečena tudi vprašanju skupnih akcij slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za dosego pravičnega zaščitnega zakona. Ssk je dala pobudo za razgovor med različnimi komponentami, kot tudi za ponovni sklic zbora izvoljenih predstavnikov. Deželno tajništvo je s tem v
zvezi obravnavalo tudi proslave ob 60-letnici ustrelitve bazoviških junakov in obžalovalo dejstvo, da je slovesnost na ba-zovski gmajni mestoma izpadla tako, kot da bi se vsi ne zavedali, kakšen je značaj take skupne slovesnosti in kakšen je prostor, kjer poteka. Zato želi Ssk poglobiti vprašanje skupnih obhajanj spomina na naše žrtve in padle junake, kar ne zadeva le Bazovice.
SLOVENSKA PROSVETA TRST - ZVEZA SLOV. KATOL. PROSVETE GORICA - KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA CELOVEC
prirejajo KOROŠKE DNEVE NA PRIMORSKEM
Petek 12. in sobota 13. oktobra na Opčinah, Bazovici, Barkovljah in pri Sv. Ivanu v Trstu: Otroška predstava »Juri-Muri v Afriki«. Sobota 13. oktobra: Srečanje predstavnikov Slovenske skupnosti in Narodnega sveta koroških Slovencev - Okrogla miza »Slovenija in zamejstvo«.
Nedelja 21. oktobra: KANTATA »PESEM O MIKLOVI ZALI«
Trst: Kulturni dom ob 16. uri.
Gorica: Katoliški dom ob 20. uri
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Kulturno sosedstvo Avstrija - Slovenija
Dne 26. septembra se je v dunajski palači Palffy zaključil tridnevni simpozij o »kulturnem sosedstvu Avstrija - Slovenija«. To največje, kulturnim razsežnostim razmerja med Slovenci in Avstrijci posvečeno srečanje znanstvenikov, pisateljev, publicistov in politikov v povojni Avstriji, sta priredila Avstrijska družba za literaturo in zvezno ministrstvo za znanost in raziskovanje na Dunaju.
Zgodovina več kot tisočletne avstrijsko - slovenske skupnosti in sosedstva je znana in obtežena z vrsto frustracij in tabujev, ki jih je sprožil zlasti nacionalistično - šovinistični razvoj v zadnjih sto letih. Ob zlomu totalitarizmov v širših predelih Evrope pa je čas, da tudi manjši narodi, ki so bili žrtve posebnih političnih razmer in represij, zlomijo blokade preteklosti in utišajo resentimente, ki so jih razdvajali. V tem smislu je bila velika slovensko - avstrijska dunajska prireditev s skoraj petdesetimi predavatelji in diskutanti koristna.
Simpozij je osvetlil predvsem tri kroge slo-vensko-avstrijskega sosedstva, zgodovinska zakulisja z različnimi spleti, zapleti in razpleti povezovanja in ločevanja, pa tudi jezikovno in me-dialno problematiko, ki danes usmerja aktualno raven naših odnosov, medtem ko so v zadnjem delu posveta razpravljali predvsem o perspektivah bodočega avstrijsko-slovenskega razvoja.
Zgodovinarji Vasilij Melik, Peter Vodopivec, Sergij Vilfan ali Nataša Golob z univerze v Ljubljani ter v Avstriji delujoči Andreas Moritsch, Arnold Suppan, Walter Lukan ali Helmut Rump-les so že v prvem krogu razčlenili skupne poteze in razlike pri obeh narodih, ki sta dolga stoletja preživela v najtesnejši povezanosti. Eden od predavateljev je celo menil, da so Slovenci sploh bili najbolj avstrijski narod v Avstriji. Dolgo časa, tako rekoč skoraj do konca prve svetovne vojne, so upali, da bodo svojo identiteto lahko razvili in zaščitili v habsburški monarhiji.
Drugi del simpozija se je odvijal v znamenju jezika in medijev. Poleg lingvističnih problemov so razpravljali o slovenskih motivih v nemško-
avstrijski literaturi Josepha Rotha, Ingeborg Bachmann in Petra Handkeja. Neva Šlibar iz Ljubljane je predstavila avstrijske vplive na sodobno slovensko literaturo, ki segajo od Franza Kafke (na Vladimirja Kavčiča in druge) in Roberta Musila pa vse do odmevov nove »dunajske literarne šole« (Jandl, Mayrocker) in konkretne ter vizuelne poezije pri Franciju Zagoričniku. Albina Nečak-Liik z univerze v Ljubljani je poročala o važni temi izkušenj z dvojezičnostjo in večjezičnostjo od zmešnjav pri gradnji babilonskega stolpa pa vse do danes. Mira Miladinovič iz Ljubljane je predstavila položaj pouka nemškega jezika v slovenskih šolah, medtem ko je Herta Lausegger iz Celovca poročala o treh osnovnih koroških slovenskih narečjih iz Podjune, Roža in Zilje.
Živahno je postalo, ko so nastopili pisatelji Drago Jančar, Kajetan Kovič in Žarko Petan iz Slovenije ter v Avstriji živeči Milena Merlak, Janko Ferk in Fabjan Hafner. Pisateljski okrogli mizi na nekoliko v načinu radia Erivan postavljeno temo »Ali nas književnost more zbližati« (»v principu ja, vendar tudi ne...«) je sledila okrogla miza tako imenovanih javnih občil (s sodelujočimi Slovenci iz osrednje Slovenije in
Avstrije). Povedanih je bilo nekaj bridkih resnic o zapostavljanju za nekatere »Evropejce« marginalne slovenske kulture. Vse preveč pa so manjkali avstrijski sobesedniki.
Simpozij se je zaključil s tremi diskusijskimi krogi o znanstvenem sodelovanju (predvsem na univerzitetnem področju), o značilnostih založniške dejavnosti ter z zaključno diskusijo o kulturnih perspektivah poglobljenega sosedstva. Zastopniki univerze so v razpravi na primer ugotovili, da je že prejšnja slovenska oblast kooperacijo z dogovori in sporazumi o znanstvenem in kulturnem sodelovanju formalno uredila, vendar v praksi to sodelovanje ni tako uspešno, kot bi lahko bilo. Edini zastopnik iz Maribora, (ki so ga na tem mamutskem in maratonskem simpoziju kot prvo sosedsko mesto na meji z Avstrijo vse preveč prezrli), univerzitetni profesor Mirko Križman, pa je ob tem pravzaprav postavil piko na i, ko je po ekskurzu na literarno germanistično področje dejal, da se moramo truditi za odpravo stereotipov, predvsem negativnih. Poleg za intelektualno delo nujno potrebnih duhovnih komunikacij se je zavzel za takoime-novane »pragmatične zunanje komunikacije«. Križman je med drugim opozoril tudi na številne klišeje, s katerimi se Avstrijci (in še vedno tudi mnogi Slovenci) približujejo slovenski literaturi. Pri Ivanu Cankarju tako na primer poudarjajo socialna in politična obeležja njegovih del, skoraj popolnoma pa zanemarjajo psihološko, filozofsko in estetsko problematiko te literature.
Slovenski založniki iz Avstrije so med drugim opozorili na nekatere žalostne značilnosti slovenskega knjigotržnega trenutka, ki pa, kot je povedal navzoči slovenski minister dr. Dimitrij Rupel, ne bodo več v veljavi. Tu gre predvsem za odpravo zveznega zakona, ki je prepovedoval uvoz v tujini objavljenega slovenskega tiska v Slovenijo in je bil v bistvu skoraj identičen z italijanskim fašističnim zakonom iz leta 1926, ki je prepovedoval uvoz slovenskega tiska iz Slovenije v Italijo (zato so takrat v Gorici za
potrebe italijanskih Slovencev ustanovili G°rl ško Mohorjevo družbo).
V imenu avstrijskih prirediteljev je vodJ3 Avstrijske družbe za literaturo dr. Wolfgan= Kraus menil, da se morajo tudi Slovenci aktivn° vključiti v integracijo, ki jo nudi veliki evrop ski politični prevrat. Konkretno so med drugi111 predlagali ustanovitev slovenskega kulturneg3 inštituta na Dunaju ter avstrijsko-slovenskeg3 društva v Ljubljani. Govorili so o šolanju 00 vih slovenskih diplomatov na Dunaju, zlasti Av strijci pa so se zavzeli za povečano število le^ torjev nemškega jezika v Sloveniji, drugo let0 pa žele pripraviti podoben simpozij v Ljubija01, Prireditev, ki je bila uspešna mešanica teoriJe in prakse, je izzvenela z željo, da je v interesu majhnih narodov, h katerim sodijo tako Slove0 ci kot Avstrijci, pa tudi Slovaki, Cehi, Hrv30 in Madžari, da kljub travmam iz preteklosti spet najdejo skupni imenovalec, ki bo utrdil nji0o'r položaj v Srednji Evropi in svetu. Udeležence srečanja je sprejel in v prostorih avstrijske na cionalne biblioteke pogostil avstrijski zvezni m1 nister za znanost in raziskovanje dr. Erhat Busek.
Lev Detela
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Otvoritvena predstava sezone 1990-91
IVAN CANKAR
HLAPCI
Režija Boris Kobal Premiera v petek, 12. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Abonma RED A.
Ponovitve: v soboto, 13. oktobra, ob 20.30 "" Abonma RED B
v nedeljo, 14. oktobra, ob 16.00 — Abon013 RED C
v sredo, 17. oktobra, ob 20.30 — Abonma RED ®
Vpisovanje abonentov od 10. do 12. ure
ter
eno uro pred pričetkom predstav pri blagaj10 Kulturnega doma. Ul. Petronio 4, tel. 734265.
Ponovitvi v Kulturnem domu v Gorici: v ponedeljek, 15. oktobra, ob 20. 30 - Abonm3 RED A
v torek, 16. oktobra, ob 20.30 - Abonma RED ® Vpisovanje abonentov ob delavnikih od D-do 13. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah P3 od 10. do 12. ure v uradu Kulturnega dom3 Gorici, Ul. Brass 20, telefon 33288.
Vedno zanimivo in aktualno »Ognjišče”
Pred nekaj dnevi je izšla v Kopru nova številka mladinske revije Ognjišče. Objavlja vrsto člankov o najrazličnejših dogodkih v Sloveniji, predvsem tistih, ki so pomembni za vernike, o novih verskih knjigah in opozarja na razne zanimivosti po svetu. Ljubiteljem orgelske glasbe je namenjen članek o skladatelju Cesarju Frančku, začetniku francoske romantične orgelske literature. V reviji bomo zasledili tudi številna pisma bralcev, žalostne in vesele življenjske zgodbe. Pisce urednik tolaži z vero in zaupanjem v Kristusa.
Ognjišče objavlja tudi kroniko jubilejne Drage 90, ki je potekala na začetku septembra na Opčinah. O tej prireditvi piše Božo Rustja. Ta predvsem poudarja, da je bila Draga vedno odprta vsem, ki jim je bilo do iskrenega pogovora. Prav zaradi tega jo je nekdanji režim v Sloveniji preziral in zapostavljal. Avtor obenem opozarja na pomembno novost te prireditve. V sklopu Drage je namreč potekalo tudi zasedanje odbora za pripravo Svetovnega slovenskega kongresa, za katerega ima prav ta zamejska prire-
ditev, s svojo odprtostjo do Slovencev dom3
in
po svetu, velike zasluge. Rustja obenem omeni3 vse posege na jubilejni Dragi.
Ganljiv je intervju z Željkom Denzičern lZ Vranskega, ki nam govori o zdravilni moči i!0 bežni. Ta človek je težko prizadet od rojstva' saj ima popolnoma ohromele roke in noge, P3 tudi z govorjenjem ima precejšnje težave. temu je polnopraven član svoje družine, ki 0111 stoji ob strani. Avtor intervjuja predvsem P°u darja, da vsem bolnim in prizadetim največ P° meni ljubeča navzočnost tistih, ki jim mor3i° biti blizu zaradi sorodstvenih vezi ali poklk3
Tiste, ki se zanimajo za zgodovino, bo g°t°',° pritegnil zapis o zgodovini slovenskih grbov. P13 spevek je napisal dr. Jožko Savli, strokovni3
na področju heraldike (grboslovja), ki op1:
sUJe
grbe štirih slovenskih pokrajin: Koroške, Kra0j ske, Štajerske in Goriške. Avtor se spra^e’ kakšen bo grb nove slovenske države. V terih listih se je razvnela skorajda že Pra ._ polemika o slovenskih grbih in njihovi upr3'^
dalje na 8. stran'
NOVI RAVNATELJ KOROTANA
NA DUNAJU
Za novega ravnatelja študentovskega ^ma »Korotan« na Dunaju je bil imeno-jten Anton Levstek. Po končanem študiju teologije v Jeruzalemu je Levstek delal v slovenskem pastoralnem centru na Du-jteju. V svojih dosedanjih službah, delal je Judi v Modestovem dijaškem domu v Ce-te^cu, je Levstek spoznal življenje koro-Slovencev in skupnost Slovencev na J^Unaju. Tako bo uspešno deloval za izo-teazbo slovenskih študentov in za promo-ClJo slovenskega življa v glavnem avstrijskem mestu.
Uprava »Korotana« ob tej priliki spo-r°ča, da je dom skozi vse leto odprt za go-H*®. ki iščejo udobno in centralno preno-^isče. V poletnih mesecih, od julija do ok-|°bra, pa je dom sploh gostišče z veliko ^aPaciteto.
Prof. THOMAS NA OBISKU V TRSTU
Dne 6. in 7. t.m. je bil na obisku v Trsi11- prof. Ned Thomas z umleške univerze ^herystwyth v Veliki Britaniji. V sprem-stvu deželnega tajnika Slovenske skupnosti Iva Jevnikarja je obiskal časnikarski 0(Idelek Radia Trst A in Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu. Prof. Thomas Namreč v Walesu vodi središče za preuče-jtenje množičnih občil, zlasti radia in te-jizije, pri evropskih narodnih in jezikovnih manjšinah v okviru projekta Meritor, ki ga podpira Evropska skupnost. Razgovori, ki jih je imel v Trstu, so bili Jtenenjeni zlasti preučitvi možnosti strojnega sodelovanja na tem področju s
V Ljubljani	uprizorili
h
^ovenskimi ustanovami v Italiji.
Ljubljanski časopis Delo poroča na kulturni strani o prvi uprizoritvi dela z naslovom: »Tako srečen bi bil, če bi ti razumela moje besede ...« Gre za izbor ljubezenskih pisem Stanka Vuka ženi Danici, ki ga je pripravil književnik Tone Partljič. Delo je zrežiral Jože Babič. Premiera je bila na sporedu v Ljubljanskem mestnem gledališču 21. septembra. O tej uspešni predstavi poroča Vladimir Kocjančič, ki v svojem članku u-vodoma posreduje nekaj podatkov o vsebini tega dela. Iz Vukovih pisem iz ječe izvemo za tragično ljubezensko zgodbo med njim in ženo Danico Tomažič, ki sta preživela skupaj le nekaj bežnih trenutkov. Oba so namreč kmalu aretirali, ko pa se je Vuk po triletnem jetništvu vrnil domov, so oba v do sedaj še nepojasnjenih okoliščinah pokončali likvidatorski streli (10. marca 1944). Vuk je v času svojega jetništva napisal približno 380 pisem, od teh pa pozna slovenska javnost le polovico, piše Kocjančič.
Avtor članka je to predstavo v ljubljanskem gledališču izredno pozitivno ocenil. Interpretacija glavnega igralca Toneta Kuntnerja je bila po mnenju pisca sijajna, saj je lik Stanka Vuka zarisal s »toplo človeško, intelektualno pronicljivo noto bogate življenjske izkušnje.« Pohvalo si je zaslužil tudi režiser Jože Babič, ki je obenem izbral kostume za to predstavo in sodeloval pri postavitvi scenografije. Kljub temu, da se na sceni pojavlja malo elementov, piše Kocjančič, je znal režiser nevsiljivo, a učinkovito ustvariti različne jetniške celice, vagon potujočega vlaka, z minimalnimi sredstvi je pričaral izjemno vzdušje božičnega večera itd. Glasba Lada Jakše, piše avtor članka, je bila izredno primerna in je dajala uprizoritvi pomembne poudarke. Kocjančič izreka le kritiko na račun gledališke-
ga lista. Znano je, piše, da je moral Stanko Vuk pisati pisma v italijanščini, ker mu cenzura ni dovolila uporabljati materinega jezika. Ta pisma sta v slovenščino čudovito prevedla Vida in Milko Matičetov, pravi Kocjančič. Zaradi tega svojega dela bi tudi prevajalca zaslužila navedbo v gledališkem lističu.
ŠTIRI NOVE RUBIKOVE IGRE
Madžar Rubik, ki si je zamislil in izdelal znamenito kocko, ki nosi njegovo ime, bo v Londonu predstavil štiri svoje naj novejše izdelke, to se pravi štiri nove igre. To so »vozel«, »magic 15«, »kocka« in »piramida«. Rubik trdi, da je rešitev vseh štirih iger dokaj zahtevna. Gre za običajne kombinacije barv, oblik in številk, pri katerih predstavlja težavo velika kombinacija možnih rešitev. Pri eni igri se je Rubik poslužil tudi magnetnih ploščic.
TUDI FUNT ŠTERLING V EMS
V Bruslju se je končalo zasedanje monetarnega odbora Evropske gospodarske skupnosti. Izdelali so tehnični načrt za vključitev britanskega funta šterlinga v Evropski monetarni sistem. Funt šterling sme zdaj nihati največ za 6 odstotkov navzgor ali navzdol. To bo veljalo za prehodno obdobje, pozneje pa naj bi mera nihanja znašala dva odstotka. Svetovna gospodarska javnost je pozitivno reagirala na odločitev britanske ministrske predsednice v zvezi s pristopom k Evropskemu monetarnemu sistemu.
France Bevk Peta	zap Legenda
bo
2‘
Mati ga je razumela. Vedela je tudi, ;a ga ne bo več videla. Kadar se bo vrnil, se bo, star in pohabljen, zrel za beraško palico, nje ne Ido več med živimi. Toda te ubeži, se ne bo smel vrniti nikoli več. Uganjali ga bodo kot volka, vsakdo ga imel pravico ubiti.
Stopila je k njemu in ga prijela za r°ko.
, »Pojdi, sinko!« mu je rekla. »Bog bo ai. da se bova še videla. Le tega ne smeš P°Zabiti, kar sem te učila.«
Obljubil je, da ne bo pozabil.
Odpeljali so ga. Hodil je počasi, upog-Neno, kakor da ga težijo materine solze.
. Ivana so preoblekli, mu izročili puško lri sabljo ter ga odpeljali v daljne, nepolne mu dežele. Živel je med tujimi itedrni, spočetka še njihovega jezika ni P°znal. Tiste čase je bila pošta še redka te draga stvar, zato ni mogel poslati ma-.tei kakega pozdrava ne sporočila. Mislil te nanio, kakor je ona mislila nanj.
, v življenje, ki ga je živel, je bilo zanj i^je, kot je pričakoval. Večkrat mu je po, kakor da je zašel v zlodejevo kra-testvo. Učili so ga in mu zapovedovali jteav tisto, kar mu je mati od detinstva teepovedovala.
Ni je bilo božje zapovedi, proti kateri
bi se ne bili smeli ali morali ti ljudje pregrešiti. In najbolj zoper peto božjo zapoved: Ne ubijaj!
Ivan je še zmeraj čutil materino roko v svoji dlani. Njene besede: »Ne pozabi, kar sem te učila« so mu neprestano šumele v ušesih. Učil se je sicer ubijati, toda nikoli ni prišlo do tega, da bi bil moral ubiti človeka. To se mu je zdelo nemogoče. Pa rajši ni mislil na to.
Tovariši so se radi norčevali iz njega, ker je bil tako različen od ostalih, v šali so ga zmerjali za meniha. In vendar so ga imeli radi. Treba ga je bilo samo pogledati globoko v oči, že so ga ljubili. Vpričo njega so se celo sramovali svojih razuzdanosti.
»Ti, kako boš pa ubijal?« so ga vprašali nekoč.
»Tako, kot me je učila mati,« jim je odgovoril. Spogledali so se in molčali. Razumeli so ga.
Zgodilo se je, da so nekega dne privedli zvezanega moža. Imeli so ga za upornika. Ko so mu bili pobrali blago, je škrtal z zobmi, a se ni ganil. Toda ko so položili roke na njegovo hčer, je zgrabil palico in pobil vojaka. Ne do smrti, ampak kri je tekla.
Določena mu je bila smrt.
Prišel je stotnik, si ogledoval fante, da bi izbral krvnike. Vsakega je zrl naravnost v oči, kakor da je v njih zanisana žeja po krvi. Ivan ga je gledal z milim, prosečim
pogledom. Toda prav nanj je pokazala stotnikova roka.
Fant je pobledel stal na mestu. Zdelo se mu je, da se trgajo vezi med njim in med materjo ter Bogom.
»Ne morem, gospod stotnik,« je jeknil.
»Zakaj ne moreš?«
Fant mu ni odgovoril. Nekaterih stvari ni mogoče izraziti z besedo. Umaknil je pogled in se zastrmel v tla.
Nekaj časa je bilo vse tiho. Molčale so tudi vrste vojakov in pridrževale sapo. Molčal je stotnik, ki ni vedel, kaj naj si misli. Odkar stoji svet, se še ni kaj takega zgodilo. Zdelo se mu je, da fanta razume, saj je vse razodeval že njegov pogled. Toda sedaj ga ni smel več razumeti. Bilo je prepozno. Potegniti bi ga moral iz vrste in ga privezati poleg upornika. Zaslužil je smrt. Toda fant mu je bil ljub, bilo mu je žal zanj. Hotel mu je pomagati.
»Pol ure časa ti dam, da se premisliš,« mu je rekel. »Med tem straži obsojenca.«
In tako je ostal Ivan sam z upornikom, ki je čakal smrti.
Sedel je, položil puško poleg sebe in zagrebel obraz v dlani. Če ga ubijejo, je mislil, bo mati izgubila sina. Ko izve, ako izve, bo osivela in zblaznela. Ako ostane pri pameti, ne bo nehala jokati do smrti. Če bi v tistem trenutku stala pred njim in bi jo vprašal, kaj naj stori, kaj bi mu rekla? Zdelo se mu je, da sliši njen odgovor.
Tedaj je zaslišal globok vzdih. To je bil obsojenec. »O Bog, usmili se mojih malih!«
Slabo upravljanje
Odbojkaricam nižje srednje šole Fran Erjavec iz Rojana iskreno čestitamo za o-svojitev državnega naslova na Mladinskih igrah, katerih sklepna faza je bila prejšnji teden v Rimu. Priznanje gre tudi vsem, ki so na katerikoli način pripomogli našim dekletom pri najvišjem podvigu, kar jih pomnijo slovenske zamejske šole v ekipnem športu. Upal bi si trditi, da je ob tej priložnosti poleg čudovite generacije bila prisotna še dobra organizacija, saj je profesorica telesne kulture prepustila vodenje tekem običajni trenerki, ki je nedvomno bolje poznala tehnične značilnosti odbojkaric.
Uspeh mi je osvežil spomin na odličen rezultat, prav tako v vsedržavnem merilu, ki so si ga pred leti priborili mladi košarkarji Bora. Če me spomin ne vara, so tedaj nastopali v kategoriji naraščajnikov, kar pomeni, da so bili le malo starejši od dijakinj iz Rojana. Govorilo se je o odlični generaciji košarkarjev, ki gotovo obetajo še več kot »stari« Jadranovci. Kazalo je že, da deseterica Jadranovcev ne bo o-stala čudovita nedosegljiva oaza. Danes pa je situacija pri naši prvi košarkarski ekipi taka: 1. Jadran je iz B lige nazadoval v C ligo; 2. dva igralca sta sodelovala že pri Jadranovi genezi, stara sta že trideset let;
3.	njima sta se pridružila še bivši Borovec David Pregare in Umberto Merlin, ki prihaja iz vrst Don Bosca; 4. ekipo dopolnjuje še deset najstnikov, od katerih so le trije sodelovali pri omenjenem uspehu Borovih naraščajnikov. Prepričan sem, da se Jadran kot prva slovenska košarkarska e-kipa s hitrimi koraki bliža propadu, saj žal današnji Jadranovci niso ne najboljši in niti ne najperspektivnejši zamejci. Čemu torej Jadran, ko naša slovenska stvar-
nost zavrača združevanje in sodelovanje tudi na športnem področju? Mladim slovenskim fantom ne stoji več Jadran kot košarkarski cilj, a kvečjemu le kot odskočna deska.
Ob vsem tem smo zabeležili tudi velik osip Jadranove publike, kar je jasen dokaz, da večina ljudi ne gleda več na to ekipo kot na našo »reprezentanco«. Naši športni navijači pa si bodo k sreči kmalu opomogli, saj se bo v tem mesecu pričelo tudi promocijsko prvenstvo. Na Tržaškem bodo nastopila štiri slovenska društva, kar pomeni, da bo v letošnji sezoni kar precej »derbijev«, to je pravih bojev, v katerih čestokrat opažamo našo globoko razdeljenost v svoji popolnosti.
a n
VEDNO ZANIMIVO IN AKTUALNO
»OGNJIŠČE«
BI nadaljevanje s 6. strani
čenosti. Slovenci si bomo morali prevzeti nov grb, postavlja pa se vprašanje, kakšen naj bo, kakršnega so na primer prevzele nekatere nove afriške države, ko so postale neodvisne in suverene. Drugi bi v grb radi vstavili vse slovenske simbole, mnogi pa so pri tem pozabili, da slovenski grb že obstaja. Grbi so naša zgodovinska in kulturna dediščina, ki je bila do naših dni povsem zanemarjena. Vsi narodi so na te simbole ponosni, še posebej na njihovo starost, ki izpričuje njihovo zgodovinsko državnost in obstoj. Prav Slovenci pa smo prvi med petimi narodi, ki so imeli svoj grb (grb Karantanije leta 1160 s črnim panterjem). Grb so v tistem času imeli le še Francozi, Portugalci, Čehi. Iz tistega časa je poleg tega znan še cesarski orel. Res škoda, da zanemarjamo tak pomemben del naše zgodovine, zaključuje avtor.
V organizaciji sekcije SSk
za devinsko - nabrežinsko občino
IZLET PO ŠTAJERSKI VINSKI CESTI
SOBOTA, 3. IN NEDELJA, 4.11.1990
SOBOTA, 3. NOVEMBRA OB 7. URI: Odhod avtobusa z nabrežinskega trga. Vožnja mimo Ljubljane, Kranja na mejni prehod Jezersko. Po prestopu meje se peljemo skozi Železno Kaplo, Velikovec, Ivnik po južni štajerski vinski cesti. Na tem področju je približno 600 vinskih točilnic. Obiskali bomo štiri točilnice, kjer bomo pokušali priznana vina. Po kosilu prehod meje v Radgoni in vožnja proti Radencem. Namestitev v hotelu, prosto za oddih. Večerja in prenočišče.
NEDELJA, 4. NOVEMBRA: Po zajtrku vožnja skozi Moravce do Bogojne. Ogled cerkve znanega slovenskega arhitekta Plečnika in v Filovcih ogled lončarske delavnice, kjer bomo lahko tudi kupili posamezne izdelke. Nadaljevanje poti skozi Ljutomer in Ormož. Ogled vinske kleti in pokušnja priznanih štajerskih vin. Vožnja do Ptuja, ogled mesta in kosilo v priznani gostilni »ZLATA GOSKA«. Popoldne vožnja mimo Celja, Ljubljane čez Fernetiče V Nabrežino.
Cena izleta vključuje vse storitve navedene v programu vključno pokušnje vin! Samo pijačo pri kosilu in večerji plača vsak sam!
Za potovanje je potreben veljavni potni list ali veljavna osebna izkaznica (izdana pred manj kot petimi leti)!
Vpisujejo:
Mario Kralj —- tel. 200771
Martin Brecelj —- tel. 208270
Antek Terčon — tel. 362628 ali 299509
Ivan se je zdramil iz lastnih muk in dvignil glavo.
»Koliko otrok imaš?«
»Sedem ... O, moj Bog!«	j
Fant je posedel nekaj trenutkov, da je premagal svojo notranjost. Nato mu je truden nasmeh zaigral na obrazu. Dvignil se je, izdrl sabljo in jetniku presekal vezi.
»Pojdi!« mu je rekel. »Pojdi k svojim in skrivaj se, pobegni, da te ne najdejo!«
Obsojenec ni mogel verjeti. Ko se je zavedel, da je res tako, je začel teči. Na poti se je še enkrat okrenil.
»Bog ti povrni s tem, kar si meni storil!«
Ivan pa je stal na mestu z golo sabljo v roki in se ni premaknil, dokler ga niso zgrabili in odvedli v ječo, da pride pred sodbo.
3.
Za sodbo je bilo veliko zanimanje.
Sodna dvorana je bila temna, kakor da je pogreznjena nekam v podzemlje. Med stenami je vladala turobna resnoba. Za zelenimi mizami so sedeli našemljeni sodniki in generali. Držali so se hudo, kakor da so že davno pozabili smeh in ni v njih niti iskrice usmiljenja in božje ljubezni, kakor je ni bilo v knjigah postav, ki so ležale pred njimi.
Privedli so Ivana. Vseh oči so se jezno in strogo uprle vanj. Ta pa je stal med
dvema vojakoma, bil je pogumen, četudi mu je gledala smrt iz oči.
Sodnik se je dvignil in bral obtožbo, i To je bila komaj umljiva zmešnjava be-! sed. »Ali si res to storil?« je vprašal Ivana, ko je nehal brati, in znova sedel.
»Res,« je odgovoril Ivan tako zveneč in odločno, da je zašumelo med ljudmi, ki so se gnetli v dvorani.
»Zakaj si to storil? Ali nisi imel poguma?«
»Poguma mi ne manjka,« mu je fant odgovoril in se nasmehnil kakor ob nekem spominu. »Nekoč sem brez drugega orožja, s samo sekiro šel nad medveda, ki sem ga ubil.«
Od začudenja je zašumelo po dvorani. Nekateri so se dvigali, da bi ga bolje videli.
»Zakaj torej nisi hotel ubijati?«
»Moj oče je ubijal, a je bil obsojen v smrt.«
»Ce je postava govorila proti njemu, je moral umreti. Danes govori postava proti tebi. Zakaj si se torej uprl?«
Ivan je nekoliko pomislil, četudi mu je bilo srce navrhano odgovorov.
»Ker mi je oni stal privezan, brez orožja v rokah, nasproti.«
»To ne opravičuje.«
»In ker oni ni storil drugega, kakor da je branil čast svoje hčere.«
»To ne zadostuje.«
»Rekel mi je, da ima sedem otrok.«
Sodnik je samo stresnil z glavo.
»Ker je človek.«
Tedaj je zavladala v dvorani gluha ti' hota. Nihče si ni upal sopsti. Če bi bil eden izmed njih zaklical: »Izpustimo ga“.’ bi bili, se je zdelo, vsi ponovili: »Izpust1' mo ga!«	,
Toda sodnik je kazal slej kot prej tdj obraz. »Povej mi,« je spregovoril in odpr debelo, črno knjigo, »kdo ti je rekel, & ne smeš ubiti človeka?«
»Mati,« je odgovoril Ivan tako jasR0 kot prej. Čez trenutek je dostavil: Bog.«
Take tišine še ni bilo v tisti dvorani.
Sodnik se je odkrhal in glasno zap1 knjigo.
»Ali se kesaš svojega dejanja?«
»Ne.«
Tedaj je posijal skozi okno sončni rek in padel naravnost na Ivanove prsi-
Sodniki so ga soglasno obsodili v siur'
4.
Ivan je obsodbo sprejel z nasmehoR1' Niso ga iznenadili, saj je že prej vedel, d ga čaka, že takrat, ko je bil obsojencu Pf rezal vrvi. Z nasmehom na obrazu se 1 vrnil v ječo. In se je smehljal še tedaj, f je pokleknil in molil k Bogu za svojo dus°'
(Dalje)