Erseneint jedem Samstag —Vertag u-Schrittieituug: Marburg (Drau), Badgasse b — Ruf 25-67 — Bezugspreis»* 2a der Ostmark, viesteijMhr.RM 1.» einschl. 9 Rpf Postgebahr; Im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto Wie« Nr. 550*1 Ii. 40 - IIL Jahrgang Marburg a. «L Drau, Samstag, 1 Oktober 1943 Einzelpreis 10 Rpl Borba do jasne odločitve Treija obletnica zveze freSi sil Ribbentrop: „Orožja ne bomo odložili poprej, dokler ni ohranjena boljše-viška nevarnost za Evropo" — Evrope ne bosta premagala niti Sovjeiija, niti Anglo-Amerilta" — Pomembne izjave vodilnih državnikov 27. septembra 1940 je bil podpisan t Berlin-« na svečan način pflkt Treh sil, ki je bil in j» še danes za Nemčijo, Japonsko in fašistično Italijo podlaga za ureditev novega pravičnejšega reda na svetu V letu svojih največjih zmag je Nemčija skupno s svojima zaveznicima formulirala že v prvem stavku pakta novi red s sledečimi besedami: ? »Nemška, italijanska in japonska vlada smatrajo kot predpogoj trajnega miru, da dobi vsak narod na svetu mesto, ki mu pripada.« t Sovražni tabor je zoperstavil tej jasni formulaciji Treh velesil svojo takozvano Atlantsko izjavo, ki govori nekam megleno o »svobodi narodov«. Kako je izgledala ta »svoboda« dejansko, so pokazali podpisniki Atlantske izjave po svojem izkrcanju v Severni Afriki, kjer so teptali pravice domačinov, mirno tega pa izropall dotedanji francoski imperij. Medtem se je oja-čii sovjetski upliv na odločitve piutokratskih sil, ki danes — protivno Atlantski izjavi — zatrjujejo, da po »njihovi zmagi« ne bo dobil sleherni narod svojega prostora, češ, da bodo celo nevtralne države igrale icaiso vlogo drugega reda«. V interesu vsega sveta je torej, da Nemčija, Japonska in fašistična Italija nadaljujejo dosedanji boj do zmagovitega konca. Dosledno izvrševanje pakta Treh sil je v življenjskem interesu vseh evropskih narodov, ker gre za to, da se dokončno onesposobi uničevalno voljo naših sovražnikov PK-Kriegsbertchter Schilling (Sch| Sie kämpfen wieder Seite an Seite mit den deutschen Truppen Paschistische Freiwillige, die dem deutschen Bundesgenossen die Treue halten, sind zum Schutz an der dalmatinischen Küste eingesetzt V prvem letu svojega deistva je pakt Treh sil dokazal svoj politični magnetizem. K paktu, ki je obsegal evropski in vzhodnoazijski velepro-stor, so pristopile Madžarska, Romunija, Slovaška, Bolgarija in — za par dni — tudi Jugoslavija, ki je plačala izdajstvo Simovičeve klike s svojim razpadom Na njeno mesto pa je v krog podpisnic stopila nova Hrvatska V druqeir, letu se je razvil pakt Treh sil vedno bolj ter je postal soliden instrument svetovne politike V tem letu je vstopila v vojno tudi Japonska, ki le s silnimi udarci proti an-qlo-ameriškermi imperializmu osvobodila podjar-mljene narode v tem prostoru Nastale so nove države od Filipinov do Burme, potrjujoč učinek pakta Treh sil. V tretjem letu pakta je sledila izgraditev gospodarskih odnošajev med silami pakta. Ta stremljenja so sile zavarovale januarja 1943 s posebno gospodarsko-politično pogodbo. Cilj te poqodbe )e bil jasno fundiran Nemčija, Japonska in Italija koncentrirajo vse svoie sile ▼ vzajemnem sodelovanju, ne da bi podpisnice samovoljno poseqale v gospodarsko sfero drugega zaveznika, kakor se to dnevno dogaja v sovražnem taboru, kjer si Amerikand lastiio na angleških tleh oravirr, ^o gospodarske"-' !T*"Tian1a V zadnji fazi je skušal maršal Badoglio razveljaviti podpis Italije na paktu, toda italijanski asrod j« to zelo hitro onemogočil. Mussolinl js medtem sestavil novo republikansko fašistično vlado. Mussolini-jev nagli povratek v politično življenje je pokazal skupno z n-emško-japonsko izjavo z dne 15. t m., da le ni sile, ki bi mogla zrušiti pakt kot kristalizacijsko točko vseh tistih narodov, ki kljubujejo vsaki nevarnosti, da bi ob končni zmagi omogočili pravično razdelitev sil in blagostanja na svetu O priliki tretje obletnice so spregovorili zavezniškim narodom po radiu nemški zunanji minister v. Ribbentrop, Mussolini v svojstvu zunanjega ministra faši«tične Italije in japonski zunanji minister Sigenrcu. Zunanji minister Reich-a v. Ribbentrop je v svoji obširni izjavi, ki je pa vsled pomanjkanj« prostora ne moremo objaviti dobesedno, obrazložil uvodoma smisel in cilj pakta Treh sil. Omenil je življenjske pravice narodov, ki so biH stisnjeni na ozkem prostoru napram narodom, ki so imeli v zakupu takorekoč ves svet, katerega so si osvojili radi tega, da bi udobno živeli. Ako bi bili posedujoči narodi- imeli le malo dobre volje bi se bilo lahko na miren način rešilo vsa sporna vprašanja Toda bogati narodi — Anglija, Amerika in Sovjetija — ki svojih silnih prostorov niso mogli niti izkoristiti, so se vedno up'ra!i iz gole sebičnosti in zagrizenega imperializma Pravi namen sovražnikov pa je bi! zasužnjenje Evrope in njenih prebivalcev. Nek ameriški diplomat je nedavno zelo cinično izjavil, da je prišla sedaj edinstvena prilika, osvoboditi ameriško ekšportno industrijo evropske konkurence na svetovnem trgu. Pod pretvezo vojaških operacij zato razbijajo evropsko Industrijo in pristanišča da bi tako praktično izločili nieno konku-remeo Evropskega delavca hočejo takorekoč zasužnjiti. Ni res da hočejo Tri velesile obvladati svet, res pa je, da hočejo najbogatejše velesile sveta zavladati po vsem svetu. Zunanji minister v. Ribbentrop ja nato orisal Stalinove cilja, ki jih j« onemogočila nemška vojska. Nemška vojska ne bo položila orožja prej. dokler ns bo odstranjena boliševiška nevarnost za Evropo. Proti kratkovidnim vladam Amerika in Anglija, ki pospešujejo boljševizem, ni drugega sredstva kot borba do popolnoma jasne odločitve. V svojih nadaljnjih izvajanjih js v. Ribbentrop omenil Mussolini-jev povratek v ItaHjo Dejstvo, da se je Duce ravno na obletnico pakta Treh sil vrnil v Italijo, j« smatrati kot dober znak za bodočnost Italija. Pakt se je v treh letih svojega dejstvovanja dobro obnesel. Pakt ja bil najprej zamišljen kot svarilo na naslov prezidenta Roosevelt-a. Vsled vojne napovedi Zedinjenih držav pa je posta! ta pakt simbol osvobodilne vojne narodov. Ob koncu svojih izvajanj je povdaril minister v. Ribbentrop, da je danes skoro četrt milijarde v paktu povezanih ljudi oz. narodov v Evropi in v Aziji pripravljenih, braniti svojo domovino do zadnjega. Naši vojaki zlasti se bodo borili z brezprimemim fanatizmom. Niti bollševiki, niti Anglo-Amerikanci ne bodo nikjer osvojili Evrope, pa tudi vzhodne Azije ne bodo iztrgali i» japonskih rok Naše čete bodo sovražnika tak» dolgo pobrale, dokler ne bo imel dosti voino, ki jo je sam zakrivil. Takrat bo konec te usodne borbe in sile Pakta Treh bodo takrat za-mogle vzpostaviti nov red, ki bo odqovarjal žrtvam bojevnikov in domovine. Najgloblja je naš« vera, da bo naše orožje izvojevalo to ve!!ko zmago. Tako gledamo * ponosom na brezprimer-no junaštvo naših čet na suhem, na morju in v zraku. Hrabr! in zvesti se zgrinjamo okrog našega Fiihrer-ja. Žrtvovali bomo vse za zmago in bodočnost naših narodov! V sličnem smislu je govoril tudi Mussolini, ki je med drugim dejal, da bo italijanski narod opral sramoto Badoglijevega izdajstva. V istem Težki, uspešni fcoji obrambnega značaja V i rek dneh so nemške sile mritile 29§ sovjeisLili tankov in 155 ¡etaš Siloviti nemški protinapadi aa Gubana - Brezuspešni sovjetski napad: ah sredniem Dnjepru Umika In« operacije naših čet so se vršile pretekli četrtek kljub silovitim sovjetskim napadom »lasti v sredini vzhodne fronte tako, kakor je Wlo predvideno. Nemške čete so mesto Poitava potem, ko so uničile vse vojaško važne naprave, po povelju izpraznile. Vzhodno od srednjega Dnjepra med CerkasijMi in Cernigo-vom Je sledil sovražnik umikajoči» se nemškim četam z močnimi silami. Pri tem so se razvili težki boji. Jugovzhodno od Gomela in v prostoru Smolenaka so bili izjalovljeni vsi sovražni poizkusi prodora nemške fronte. Po petkovem poročilu nemškega vrhovneqa poveljstva so »e razvijali na jnžnem in na srednjem odseku vzhodne fronte težki obrambni boji v dotedanjih težiščih z nezmanjšano silovitostjo. Ob Kubanskem mostišču in vzhodno od Meiitopola so bili odbiti težki sovražni napadi. Nemška čete so ob srednjem Dnjepru preprečile sovjetska poskuse premostitve imenovane reke. Severovzhodno od Zaporožja ter pri Demidovu so nemške čete z odločnimi sunki obkolile in «ničile voč eovražnih polkov. Bilo je dovolj ujetnikov in plena. Letalstvo je izvrstno podpiralo •pereči)« na zemlji. Na fronti ob Ledenem morja se nemški letalci pri pobijanju sovjetskih podntomišlrih oporišč in dovoznih skladišč zbili brez lastnik izgub v teku 24 ur 45 sovjetskih letal. V sobote )e sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da sc boljševiki ob Kubanskem mostišču nadaljevali avoje težke napade, toda brez uspeha. Medtem so izvedle nemške čete ob severni •bali Azovskega morja uspešen lasten napad. Ob sreda jasa Dnjepru se je sovražnik zaman zaletaval v številna nemška mostišča ob vzhodni obali Dnjepra. Soverno od Čerkasija so nemške čete •klopnižke skupine uničile manjše sovjetske odrede. Zapa od Uneče in južno od Smolenska so sa razvili obrambni boji. Mesti Roslavlj in Smolensk sa nemške čete po popolnem uničenja vseh vojaška važnih naprav neovirano izpraznile. Jožno od Ladoškega jezera so nemške lovska divizija te segle svoj napadalni cilj. Na visokem severa se nemške čete odbile več sovjetskih na padov v odseku Kandalakša ter ob murmanski železnici Iz nedeljskega poročila nemškega vrhovnega poveljstvo izhaja, da so nemške čete uničile ob Azovsksm morju 800 mož, ki so se nameravali Izkrcati na «ndotni obali. Na obeh straneh Kubanskega mostišča so se tudi 25. septembra izjalovili v* sovjetski napadi. Prav tako brezuspešni so MU todi sovjetski napadi ob srednjem Dnjepru. Slabotnejše sovražne skupine, ki so v nepreglednem obrežju mestoma prekoračile reko, so bile v protinapadu zavrnjene. V srednjem odseku Je nadaljeval sovražnik svoje napade zlasti zapa stark, daß er mich mit sich fortriß: heraus aus aller Not Die Sorgen waren fortgeschwemmt — ich fühlte ungeheure Kräfte in meinen Armen, und den Beistand, den ich von meinen Freunden erwartet hatte, den qab ich mir jetzt selbst Wenn ich vorher in Gedanken an die Hilfe anderer zersplittert und gehemmt war — jetzt gab es diese Hemmungen nicht mehr: ich hatte Klarheit gewonnen, und sie ließ mich auf mich selbst besinnen. Der Starke ist am mächtigsten allein! Meine Herren, auch das ist ein wahres Wort, aber im Gegensatz zu dem das ich vorhin nanii-te, ist es ein gutes Wort, vielleicht sogar das beste. Sehen Sie und genau so, wie es mir als einzelnem gegangen ist, so geht es jetzt dem ganzen deutschen Volk. Mögen da hier und dort auch Unterschiede sein. Ia einem aber, In dem Entscheidenden ist der Vergleich richtig: Wenn heute das Stichwort gefallen ist, dann sind wir als Großmacht in Europa — allein, alte n in unserem Kampf! Dann sind alle Rücksichte« auf eine andere Großmacht gefallen! Dann gibt «s kein« Hemmungen mehr! Und daß wir dann frei sind und uns ganz auf uns selbst besinnen können, das wird uns eine Kraft geben, die wie ein« Flamm« alles niederreißt, das sich uns in den Weg «teilt, oder die wie ein Strom uns selbst mit steh fortträgt. daß wir unter uns ertrinkend begraben, was nicht bereit ist, mit uns in diesem Strom zu schwimmen! Glauben Sie, meine Herrenl Ich fühle diese Kraft schon jetzt in mir aufsteigen. Teder wird sie fühlen! Ja! Und wenn ich vorhin über den Verrat noch erschüttert war — jetzt freue ich mich, daß wir nun allein sind und daß nun unsere Kraft ins Ungeheure wachsen kann! Und sie wird das tun! Verlassen Sie sich darauf, meine Herren1 Der Starke ist am mächtigsten allein — das werden wir jetzt beweisen!« Smrtna okoJba ljudskih škodljivcev Po obsodbi tihotapca Kaos utch-a in tovarišev pred kazensko zbornico sodišča v Marburg-u (Drau), se je pri isti zbornici poravnalo deloma tudi z njihovim kazenskim dejanjem povezana hudodelstva 54- letnega trgovca Franza Molan-a iz Cilli-ja In 49-letnega zastopnika Adam Tschreschnar-ja iz Marburg-«. Molan je aprila in maja 1943 v Cil!i-ju, Klagenfurt-« in Wien-u stavil denar na razpolago za ponarejanje velikih količin potovalnih živilskih m a rtič ter del teh ponarejenih živilskih markic prodal Tschreschnar-ju Tschreschnar je iste maja 1943 v Wien-u delo ma dalje razpečal ter razen tega od julija 1942 do maja 1943 v Marburg-u in Wien-« večkrat od raznih oseb, med njimi od nedavno obsojenega Hansa Lach-a, tihotapskim potom nabavil živilske karte in živila v večjih količinah, ne da bi bil za nabavo opravičen ter po znatno višjih cenah prodal naprej Oba sta bdla kot ljudska škodljivca. Tschrescbnar še razen tega kot vojni tihotapec, ohsojens na smrt Njuno premoženje se je zaplenilo v koris' d'fave Sodba je utemeljena na nectaslišani dobička-leljno6ti, ki» je dala povod za zločin ter predvsem na zavrženosti in na splošni nevarnosti, ki leži v razprodaji velike količine živilskih kart. Milost tukaj ni na mestu. Žrtve, ki jih zahteva vojna od vsega prebivalstva, se le tedaj voljno prenašajo, če je vsem znano, da se sebičnih ljudi in tihotapcev ne trpi. V mislih na hrabre bojevnike v prvi svetovni vojni, ki so jim takrat tihotapci in židje ukradli zmago, zahteva vsak v bojn stoječ vojak in vsak pošten človek strogo kazen sa vse, ki v čas« zadnje tn največje vpostave svojega naroda, svoj zaslužek in svoj dobrobit višje cenijo kakor svoje dolžnosti do lastnega naroda To je razlog, da se |e moralo Izreči najstrožjo kazen: Izobčenje te ljudske skupnosti. • Samomori v znanstvene »vrhe. Romunski profesor dr Nikola Minovirt ja nedavno izvršil svoj dvanajsti poskus samomora To dela ta učenjak zgolj v znanstvene svrhe da bi proces umiranja vsestransko proučil. Njegovi samomori na preizkušnjo so se izvršili s trikratnim zaduše-ojem, petkratnim obešenjem, s trikratno utopitvi-|o in zadnjič z zastrupljenjem Pri vsakem poskusu so bili navzoči zdravniki s pripravami za pomoč. Kakor se čuje, je ta svojevrsten učenjak doslej opustil poskus samomora z izpuščanjem krvi. ker se zaveda, da bi sni pri takem samomoru tudi pripravljeni zdravniki ne mogli več povrniti življenja * Prisilni pristanek angleških letalcev v Turčiji. Južno od Smirne -ta po -»oročilu .agencije Reuter dni pristala dva angleška bombnika. Turki so vseh 15 mož posadke Internirali Prva šefa nove republikanske fašisiičsie vlade Fiibrerjev brzojavni pozdrav Buteju — Nova vlada se je konstituirata v nekem mesta Gornje Italije V nekem mestu Gornje Italije se je vršila pretekli pondeljek prva seja fašistične republikanske vlade Italije pod predsedstvom Benita Mussolinija. Fuhrer je poslal Ducejn brzojavko sledeče vsebine: »Šefu fašistične republikanske vlade Benlto Mussollniju, Rim. Ducel Z veseljem in zadovoljstvom sem sprejel Vaše sporočilo o ustanovitvi fašistične republikanske vlade v Italiji. Počaščen, Vam sporočam. da je vlada Velike Nemčije priznala novo fašistično republikansko vlado Italije pod Vašim predsedstvom ter da bo odločno nadaljevala v zvestem zavezništvu z njo vojno do zmagovitega konca. A d o 1 f Hitler.« Istočasno je v pondeljek tudi cesarska japonska vlada službeno priznala novo republikansko fašistično vlado Italije. Mussolinijevo vlado so priznale razen tega Romunija, Bolgarija, Hrvatska in Slovaška. S tem je bila priznana od vseh držav — podpisnic Trojnega pakta. Pocplavie o molku Pred Fiihrer-jevim udarom proti Badoglijevl izdajalski kliki Je vladaia glede Italije v nemški javnosti in nemškem tisk« rezerviranost, kl si Je mnogi ljudje niso znali raztolmačiti. Šele potem, ko je Führer s svojim govorom raztrgal kopreno, ki je zagrinjala italijanske izdajalce, Je nemško vodstvo lahko obrazložilo svoji javnosti, da mu ni bilo po Mussolini-jevi »demisiji« neznano, kako so izdajalski krogi okrog kralja Viktorja Ema-nue.a, maršala Badoglia in prestolonaslednika Umberta pripravljali svojo zaroto. Nemški tisk — to je izvedelo nemško ljudstvo popolnoma pravilne šele sedaj — namenoma ni poročal o dogodkih v Italiji, da ne bi Izdal nemških protiukrepov. Nemčija Je delala tako, kakor da Badog-lijevih ponudb ln sestankov «e bi poznala. Dejansko pa Je Führer takoj po Mussolini-jevi aretaciji pričel Izdajati svoja navodila, ki so v izvršitvi končala Italijansko krizo. Ves svet se Je čudil brzini nemške vojske In nemškega proti-udarca. Da se Je protlakcija v celoti posrečila, Je pripisati v veliki meri tudi tisti nemški molčečnosti, ki Je največja odlika nacionalseciallstlč-nega vodstva. Dosedanji potek vojne je dokazal, da govori to vodstvo takrat, kadar le treba. Nemško vodstvo pa zna tudi molčati. Primer Italije Je pokazal, da Je bila nradna Nem čl! a Informirana o vsem, toda obenem Je molčala. Molk tedaj nt vedno znamenje nelnformiranostl. Vedeti Je treba, da vi nemško vodstvo marsikaj, česar svojemu narodu It Interesov obrambe In vojskovanja ne sme povedati, ker bi to izvedel Istočasno tudi sovražnik. V zadevi Italije se Je m^lk sijajno izkazal tn tudi Izplačal. Nauk, ki nam ga daje ta primer, Je povsem enostaverf: Zaupajmo slepo vodstvu, ki že vi, kal dela. Kar velja glede molka za državno vodstvo, velja prav tako tudi za posameznika. So stvari, o katerih Je bolje, da ne govorimo. To velja zlasti za delavce po industrijah in raznth obratih. Sovražna špijonaža Je povsod na delu, da bi škodovala naši obrambi. Molk je torej lepa odlika vsa- kega pametnega človeka. Sovražnik posluša, zato Je treba molčati. Kar se pa tiče molka državne uprave, se moramo v marsičem zavedati, da vodstvo že v6, zakaj prikriva Javnosti to In ono. Javnost |e doslej še vse izvedela pravočasno Iz poklicanih ust. Kar pa nI za Javnost, ker bi bilo obenem tudi žir za vohune Inozemstva, mora ostati državna tajnost Führer Je glede molka o državnik in obrambnih tajnostih obvezal vse svoje sodelavce, generale Itd. Sleherni Nemec je prav tako obvezan, da pomana z molkom ln pridnim delom izvojevati cilje, ki si jih Je zarisalo vodstvo. UAZm VESTI D Bose Mussolini-ju. Vodja indijskega gibanja za neodvisnost, znani politik Subhas Chandra Bose, je poslal Mussolini-ju brzojav, v katerem mil je čestital k • srečni rešitvi iz rok izdajalcev ter naglasil, da bo italijanski narod, združen z močno Nemčijo in Japonske, po očiščenju vseh izdajalcev zavzel zopet svoj položaj v skupnem boju zoper skupnega sovražnika. Glede Indije je dodal, da ima danes edinstveno priložnost, da si pribori svojo svobodo ki ji pripada tn bo ta boj nadaljevala do končne zmaje O Vlada nove Italije. Z ozirom na predstcieči sestanek ustavotvorne skupščine, ki bo izdala novo fašistične ustave republikanskega značaja, je Mussolkii kot šef vlade in zunanji minister imenoval sledeče ministre: Notranje zadeve: G. Buffarini-Guidi; narodna obramba in vojno gospodarstvo. maršal Italije R. Graziani: pravesodie: A. Tringali-Casanova; finance: Pellegrini; gospodarstvo in korporacija: S. Gai; narodna vzgoja: C. A. Gigini; narodna kultura: F. Mezzasomai javna dela: Poverelli Za državnega oodtajnika v predsedništvu' vlade je bil imenovan Barracu, za mornarico admiral Legnani za letalstvo pa podpolkovnik Gotto POLITICO fUtOIISZ □ O emigrantih In banditih. »Völkischer Beobachter« s dne 23. septembra poroča med drugim sledeče- »Popolen odstop vzhodnega dela Evrope boljševikom je v plutokratmkih krogih že popolnoma urejena zadeva Zato so v svojih časnikarskih poročilih v tem pogledu te čisto odkriti. Poročila, ki jih prinaša na primer poročevalnica »Exchange Telegraph«, že dalje časa principielno ne omenja več srbske emigrantske veličine generala Mihalloviča, medtem ko Je boljševiški vodja banditov Tito. ki nastopa popolnoma j>o navodilih Moskve in opravlja svoje krvoločno rokodelstvo, nekak »srbski general« □ Nemfija spoštuje Vatikan. Odkar so nemške čete vkorakale v Rim, se tuja propaganda trudi, da bi z izmišljotinami naslikala prebivalce Vatikana kot neke vrste žrtve nemškega nasil-stva To ima hkrati namen, da bi se nemško oboroženo silo in nemško politiko pri katoličanih v svetu postavile v nepovoljno luč. Razumljivo je samo J>o sebi. da se od nemške strani rešpek-tira samostojnost in dotakljlvost vatikansfe države na celi črti in da se nemško vojaštvo, ki v Rimu vzdržuje mir in red. obnaša tako. kakor le treba , Ö Osebnost Italijanskega ministra za narodno orlbrano ln volno gospodarstvo maršala Grazla-r:ja je bila, kakor znano, v zadnjih letih precej v ozadju in v pozabljenjn In zakaj? Maršal Gra- ziani, znani vojskovodja iz štirih afriških vojnih i pohodov za Italijo, je bil kot fašist in znan prijatelj Italije in Nemčije, previdno izigran od zn e dvorske kamarile. da ni mogel motiti izvedbe njenih temnih načrtov proti Duce-ju in fašizmu Graziani sam je na ta način bil prisiljen prositi za slovo iz vojaške službe, katero je zapustil leta 1941. Graziani, ki je danes star 61 let ter znan junak iz štirih vojnih pohodov v Afriki, je s svojim vstopom v fašistično vlado, prevzel nalogo, da na razvalinah izdane in prodane Italije izgradi novo oboroženo silo, ki bo oprala čast Italijanskega naroda tn orožja. Ce je kdo v stanu lotiti se te težavne naloae, j»otem je to maršal Graziani, ld nI samo odličen vojak in general, vemveč tudi prepričan fašist in Duce-jev prijatelj, postavljen na prvo mesto, kler bo postavil svojega moža □ Stalinove verske »koncesije«. Stalin misli, da bo s svojimi verskimi koncesijami pridobil pristaše pravoslavne cerkve ter da lih bo prepričal o tem, da je boljševizem spremenil svoje mnenje o verstvu. Litvanski metropolit Sergij pa je te dni podal izjavo, ki dokazuje, da se je Stalin tu zelo zmotil Sergij pravi, da je llcemerstvo Krem-lja glede verstva čisto navaden manever in sleparija Boljševizem se dobro zaveda da med njim in med cerkvijo ne more biti ničesar izven boja. Kremli s svojimi hinavskimi Izjavam' ne more zajamčiti ljudstvu in cerkvi svobode To svobodo lahko ustvari samo uničenje boljševizma. Ako Stalin danes že »dopušča« krščanstvo, je to kvečjemu premirje, nikdar pa ne pomeni vrnitve boljševizma k novemu vrednotenju verstva. □ Sumner Welles je dobil naslednika. Roosevelt je razrešil te dni svojih dolžnosti državnega podtajnika za zunanje zadeve Sumner Welles-a. Njegovim naslednikom je bil imenovan Edward R. Stettinius O Zedinjene države pričakujejo težke Izgube. Predsednik Rdečega Križa Zedinjenih držav Severne Amerike, Norman Davis, ki se je ravnokar vrnil iz potovanja po Severni Afriki in Siciliji, je glasom poročila lista »News Chronicle« izjavil, da se mora odslej računati z velikimi ameriškimi izgubami. □ Kako si Amerikanci predstavljajo svobodo zraka? Znani profesor zemljepisja na Kolumbija-univerzi v New Yorku, George Renner, izjavlja v časopisu »Amc.ican Magazine«, da v bodoče sploh ne bo svobode zraka To ni nič presenetljivega, če se pomisli, da tudi svobode morja ni bilo, temveč samo anglo-ameriška kontrola z »ugodnostmi« za tiste, ki so se »dopadljivo vedli« Anglo-ameriška kontrola morja je bila možna, tako je pisal Renner, ker srno obvladali skupno enajst vrat v svetovna morja, to so: Scapa Flow Gibraltar Suez, Aden Singapur, Batavia* Sydney, Darwin, Tsingtau in Panama Na sl'cen način moramo tako zahteva Renner, v bodoče imeti 20 strateg'rnih oporišč zanih oponirala velemožu, ki je leta 1922. z nekrvavo revolucijo rešil Italijo, stoječo takrat na pragu splošnega propada in komunistične revolucije ter jo potem brezdvemno dvignil na višino, kakor nikdo ored njim. Danes, ko so z znano odstranitvijo in aretacijo Duce-ja ter z isto povezano kapitulacijo Italije in temu sledečimi dogodki, v katerih je nemška oborožena sila igrala prve gosli, padle zavese italijanske tajne podzemeljske državne politike, se lahko tudi e tem qoveri. Odstranitev, aretacije, osvoboditev in zopetno delovanje Mussolini-ja poznajo naši bralci že »Štajerskega Gospodarja«. V obširnih poročilih, ki smo jih o teh dogodkih objavili, je povedano, da sta kralj Viktor Emanuel in njegov maršal Badoglio, ki je po Mussolini-jevi aretaciji sestavil svojo marijonetno vlado ter razpustil fašistično gibanje, odstranila Mussolini-ja in ga vtaknila v ječo, da bi ga izročila na milost in nemilost Angležem in Amerikancem. To se je zgodilo na željo Angla-Amerikancev, ki so kralju in maršalu med drugim stavili te zahteve, ko sta zahrbtno izdala svojega zaveznika Nemčijo in svoj narod ter jih prosila za premirje, ponujajoč jim pomoč zoper Nemčijo. Nad sedemdesetletni kralj Viktor Emanuel Sa-vojski in njegov sin prestolonaslednik Umberto z ostalimi člani kraljevske hiše ter z isto povezana italijanska viseka aristokracija, nadalje peščica senilnih generalov, ki jim je bil duševni oče maršal Badoglio ter nekaj dvorskih koritarjev, je tvorilo takozvano tajno dvorske stranko ali kamarHo, ki je bila nasprotnica Duce-ja in gro-kokop Italije. To visok® gospodo, pod patronanco samega kralja in prestolonaslednika je leta 1922. Mussolini rešil nevarnosti, da ni postala žrtev komunizma, ki bi se bil takrat v Italiji sigurno polastil oblasti ter po vzoru svojih učiteljev v Moskvi s streli v tilnik ebračunal s temi najvišjimi italijanskimi krogi. Tem prevzetim, bolj praznoglavim maqnat9m, ki Duce-ja v nobenem pogledu niti do gležnja ne dosegajo in bi mu morali biti hvaležni za svoje eksistence, že od nekdaj marsikaj ni ugajalo na Mussolini-ju in njegovem delovanju, če jim ni šlo v osebno korist. Ko je pa v sedanji vojni Italija na bojiščih doživela nekaj neuspehov, so ti gospodje svojo gonjo proti Duce-ju povečali ter šli tako daleč, da je prišlo do znanih dogadkov, ki so se odigrali 25. julija in 3. septembra t. 1., to je do odstranitve Mussolini-ja ia kapitulacije Italije pred Anglijo tat Ameriko. Pa naj človek men kapitulacijo Italije iz kateregakoli vidika, prišel bo do zaključka, da je italijanski kralj odstranil Duce-ja in fašizem ter brezpogojno kapituliral zgolj iz strahu, da ne bi morebiti izgubil prestola. Anglosasi so ga pač prepričali po svojih zvezah, ki so jih vzdrževali najvišji angleški krogi v Londonu s Kvirinalom in se kljub vojni popolnoma niso nikdar prekinili, da bodo Italijo na vsak način vojaško zasedli, in če jim Italija to s kapitulacijo olajša pod predpogojem, da se jim izroči še Duce-ja in odpravi fašizem, ga bodo kot vazalnega poglavarja italijanskega ljudstva pustili na navideznem prestolu pod anglo-ameriškim poveljstvom, z njim vred pa seveda tudi njegovo dinastijo. Nadaljnje sorodstvo ia prijateljstvo, ki je tvorilo ilegalno članstvo te dvorske politične kamarile, bi na na račun italijanskega naroda dobilo dobra korita ter sijajno živelo kakor je doslej. To je bil glavni vzrok izdaje, ki je pa radi odločnega posega udarne nemške oborožene sile rodila ravno nasprotno od tega, kar je Viktor Emanuel pričakoval. Dinastija Savojev 6i s to izdajo ni rešila prestola ter si tudi ni za bodočnost preskrbela svoje obsežno sorodstvo. Pač pa je kralj izgubil prestol ter moral zbežati k Anglo-Amerikancem na Sicilijo, kjer živi trenutno kot nadležen emigrant pod njihovo zaščito. Kako bodo Anglosasi nadalje postopali s tem izdajalcem, bo pokazala bodočnost Slična usoda je zadela maršala Badoglla. Ostali člani pobegle kraljevske hiše ter vsi njegovi visoko blagorodni sorodniki in prijatelji so zbežali v nevtralno inozemstvo, večinoma v Švico, ubogo italijansko ljudstvo so pa prepustili svoji usodi. Dokler je Mussolini reševal Italijo, njeno dinastijo in njen narod iz komunistične nevarnost' ter obnavljal, širil, ustanavljal in ustvarjal italijanski imperij, je bil na dvoru dobrodošel in spoštovan. Ko so pa Anglosasi vrgH par bomb na Rim, je strahopeten kralj izgubil še tisto malo poštenja, ki ga je Je na videz kazal napram Duce-ju in svojemu zavezniku Nemčiji, ter je po svoji, že leta 1915. izkazani metodi, izdal svojega zaveznika, svoj narod in svojega rešitelja Mussolini-ja ln to hc same sebičnosti in koristo-Ijubja, da bi rešil sebe in svojo dinastijo. Da bi se bil kot kralj pri tem oziral na interese ln koristi podrejenega mu ljudstva, aH pa na Nemčiji dano obljubo, na to ni bilo misliti. V zgodovini bo težko najti primer, ki je tako gorostasen, kakor Je ta izdaja zadnjega kralja Italije, Viktorja Emanuela Savojskega. Mislil je samo na sebe in svojo dinastijo. Izdal in prodal je svoj lasten narod, izročivšt ga sovražnikom v sužnost, samo da M bil še naprej kralj ter kot tak lepo in dobro živel. Nemška oborožena sila je poskrbela, da Viktor Emanuel tz te moke ni spekel kruha. Dakar, Tanger, Istanbul, Bagdad, Karachi, Bangkok, Darwin, Amoy, Point-Bairow, Neufundland, Miami, Trinidad, Nordostkap in Oslo. V teh krajih se hoče izgraditi vzletišča in garnizije, iz katerih bi naj potem bombniki letali preko določenega jim področja, kaker koraka policist v svojem okraju. Pri tem je pa podčrtal, da preko področia štirih velikih narodov« ne bo nikak-šni% po'r "v, r ' to in njegova politika. Dosedanji Italijanki prestolonaslednik Umberto je star 39 let. Širši javnosti je bil ta mladi mož bolj malo znan. To pa ne mogoče radi skromnosti. Nasprotno. Kjerkoli je bila priložnost je nastopal eleganten mladenič v koketnih in luksurioznih generalskih uniformah ter pošiljal prijazne peqlede na ljudi, ki naj postanejo nekoč njegovi podaniki. Kar se tiče zavzemanja stališča k javnim problemom, je Umberto stal lepo tiho v rezervi ter čakal na uro nevarnosti, ki bi njeoevega očeta lahko stala prestol, da bi potem' nastepil kot rešilec dinastije in monarhije. Znano je, da je ta potomec dinastije že davno predel niti na sovražne stran, in da je že leta 1941., ko je bil imenovan poveljnikom v Osrednji Italiji, s svejimi sorodstvenimi in prostozidarskimi zvezami širil klice za veleiz-dajo. V ostalem je tihotapec in politični špekulant Umberto ves čas sedanje vojne ostal lepo v zaledju ter kot bivši armadni general tn poznejši maršal Italiie, ni nikdar slišat žvižgati kroqie vojaške puške. Medtem ko so sinovi Italije kr- vaveli po bojiščih. Je ta gospod sedel in živel udobno v ozadju. Ko so pa Anglosasi prvič stopili na italijansko celino, je bila njegova glavna skrb, da je svojo ženo in otroke spravil na varno v nevtralno Švico. □ Slovaški državni zbor se je sestal 30. septembra k svoji 120. seji. Parlament se bo bavil z zakonskimi predlogi, ki se nanašajo na trgovinski dogovor z Nemčijo, na pristop Slovaške k mednarodnemu meteorološkemu dogovoru ter na ureditev trgovinskih odnošajev med Slovaško ln Madžarsko. D Posebni asistent prezidenta Roosevelt-a. Pre-zident Roosevelt je imenoval bivšega guvernerja države New York, Žida Lehmann-a, svojim »posebnim asistentom«. V svoji novi lastnosti je dobil Lehmann nalo~ da izdela za prihodnjo konferenco o pomoči inozemstvu, svoje predloge. Ocenjena konferenca se bo vršila 9. novembra. O Komunistična agitacija na Švedskem. Kakor poročajo nemški listi, je opažati na Švedskem vedno večji obseg podtalne komunistične agitacije. Z veliko žllavostjo si je doslej priboril komunizem vsake stopinjo na švedskem ozemlju. Vedno večji je zlasti upi i v komunistov v kovinski strokovni organizaciji, kjer se socialdemokrati jedva držijo proti navalu komunistov Delovni odbor komunistične stranke na Švedskem hoče razširiti komunistični tisk še bolj kot doslej V to svrho bo koncem novembra izhajalo qlavno glasilo »Ny Dag« kot jutranji dnevnik. Tudi ko- munistično glasita v G6leborg-u bodo izdajali ko» dnevnik. Komunisti izdajajo na Sv&dskem mima tega še 16 drugih časopisov ki slutijo zastrupljanju švedskega naroda. d Norveška ostane samostojna. Reichskommi» sar Terboven ja laaal te dni pred voditelji gibanja Nasjonal Samllag ter pred visokimi uradniki norveške vlade govoc, v katerem se je bavil i vojaškim in političnim položajem vojne ter s ideološkimi problemi, ki tvorijo ozadje sedanja vojne. V teku svojega govora j« podal Terbove» izjavo, da hoče Pfihrer po zmagovitem koncu ta usodne borbe ohranib nacionalno tn «ocialistife-no Norveško v svobodi m neodvisnosti. Taka Norveška bo v smislu Fuhrer-jeve volje oddajala evropski skupnosti samo tiste funkcije, ki so za vse čase neobhodno potrebne za zavarovanje Evrope. □ Graztant Italijanskemu naroda. Minister fašistične vlade za,narodno obrambo in vojno gospodarstvo, mariat Graziani, je minulo sobota govoril italijanskim oficirjem, vojakom in italijanskemu ljudstvu. V svojih izvajanjih je obsodil izdajo dinastije ta Badoglia ter kralja ta njegove najvišje spremljevalce označil za dezerterje, ki so prelomili svojo prisego, kar razveže vse italijanske vojake in oficirje svoječasno Viktorja Emanuelu dane zaobljube. Končno je naglasil življenjsko voljo Italijanskega naroda ter ga pozval k sodelovanju, da si pribori zopet svojo samostojnost V svoj delovni program si Je vposta-vil obnovitev ta preporod domovin« ter poziva vse Italijane, da vstonljo v fašistlčno-republikan-sko armado ln »e podredijo Duce-ju. □ Prezgodaj »o se veselllL Churchill ta Roose-veh sta hotela Musaolini-ja, ki jim ga je nameraval izročiti maršal Badoglio, postavtti v Ameriki pred sodišča kot vojnega krivca. To bi sa bilo zgodilo z velikim pompom v eni največjih gledaliških dvoran. Razpravi bi lahko prisostvovalo občinstvo, kt M za to plačalo drage vstopnice. Komedijo, ki M bila služila Roosevelt-u i» Churchill-^ v propagandne svrhe, bi bile filmal« ameriške filmske družbe Amerika bi pa imela senzacijo, kakor ia nikdar. Hrabre ff-čet« so ji» pa z osvoboditvijo vse to prekrižale. Churchill, ki Je na svojem povratku iz Kanada nalašč čakal na Mussollni-Jsv prevoz v Ameriko, se )• nato poparjen vrafl v Anglijo. □ Neodvisna driava Albanija. V Albaniji se Je po izdaji Badoglijftve vlade in begstv« albanskega predsednika vlada, sestavil odbor, ki Je prevzel odgovorno vodstvo dežele na podlagi neodvisnosti Albanije □ Tri leta Nasjosal Samling. V Osta h dne 21 L m. na slavnosten nečta proslavili trtletnico prevzema oblasti pe Nasjonal Samling-^s. Pred častnim spomenikom frontnih bojevnikov Je predsednik vlade Outallaf položil venec Počastili se tudi junake, ki ao kot prostovoljci norveških legij padli za nove Evropo v boja proti aovjetoa na vzhodni fronti □ Gaulelter W.1fcehM Kube — žrtev boljševi* kega atentata. V MSnaku je Ml te dni na zavra-ten način umorjen generalni komisar Bele Ukr» jine, Gaulelter WUtwlm Kube. Pflhrer Je odredil, da so zaslužnega moia pokopali v okviru drJav-nega svečanega akta. Minister za zasedene vzhodne pokrajine Je imenoval ^-Grupnenfilhrer-Ja in Generalleutnanl a policije v. Gottberg-a začasnim voditeljem generalnega okraja Bele Ukrajine ■ Nova misija Ar. Neubacber-Ja. Poslanik dr Hermann Neubecfcer, ki Je bil doslej poverjenik Reich-a za gospodarska vprašanja Grčije v Atenah je bil imenovan poverjenikom nemškega zunanjega ministrstva pri vojaškem poveljnika Srbije- V Grčiji Je poslanik dr. Neubacfaer pokazal pri pobijanja gospodarske bede svoje gospodarske in socIalnanoMtlčne sposobnosti □ General NedH srbskemu narod«. Belgijski list »Obnova« je obelodanil te dni poziv ministrskega predsednika generala Milana Nedlča srbskemu narodu. Kakor znano, je bil general No-dič nedavno v Fflhrer-Jevem glavnem stanu, kjat je imel s FOhrer-jeon ta zunanjim ministrom voa Ribbentrop-om razgovore o bodočem oblikovanja Srbije. V svojem oklicu pravi Nedič, da je »edaj minulo 24 mesecev, odkar je srbski narod plačal s svojo krvjo napake tistih, ki so ga pahnili za tuje interese v vojno On — Nedič — pa je peljal srbski narod na pot, ki je rešila narod pogina. Zahvalil se je večini naroda, ki j« poslušala njegov klic. Bolj kot kedaj poprej Je Nedič prepričan, da je pot miru in edinstva edina pot, U vodi k rešitvi srbskega naroda. PK. Aufnahme: Kriegsberichter Spcr- PK.-Aufnahme: Kriegsberichter FaB- ling Ati. (Wb.). Der serbische Ministerpräsident beim Führer hauer (Wb.). Generaloberst Dietl besucht einen Kßaig Michael Ton Rumänien r>®r Führer empfing am 18. September in seinem Hauptquartier den serbi- Schulgarten in einer Stadt Lapplands besucht einen deutschen Seeflieger- sehen Generaloberst Milan Neditsch. Vor dem Empfang beim Führer hatte In einer Stadt in Lappland besuchte korst am Schwarzen Meer. Der Kö- der Reichsminister des Auswärtigen, von Rabbentrop, eine längere Unter- Generaloberst Dietl einen Schulgar- * 1UK rtcb die Maschine erklären. ^UDg »it dem lerbischcn Ministerpräsidenten über die Frage der künfti- j^er beschenkt e'' *em.t SM? gen Gestaltung in Serbien keiten Churchill pritiska na levic© Smisel zadnje preotaere WitensLe vlade — Finančno mhihfrrito imajo ▼ rokah zopet konserrafird — Atilee Je ie senca »VOrkiachar Beobachter« objavlja sek> poučni komentar k zadnji preosnovi angleške vlade. Po-■očilo, ki je datirano iz Berna, pravi «vodoma, da ao se po bitki pri E1 Alamein« začeli riniti v aapredje angleške politike desničarski ali konservativni krogi, ki so se morali v časih najhujših vojnih «darcev za Anglijo umikati vedno bolj ftaboriataat ali delavcem, torej stranki levice. V ■ananji politiki se je sicer pokazalo, da so morali konservativno-desničarski krogi kapitulirati pred Zedinjeninri državami, toda v notranji politiki se nadaljnje premočrtno desničarska reakcija. Višek desničarskega umikanja pred levi«« je •omenilo imenovanje Sir Stafford Cripps-a članom britanske vlade. Sam Churchill je takrat iz javil, de se je irvršilo to imenovanje proti njegovi volji. Zadnjo atmo pa so izvagonirali Crtpp*-a ha te je Ml signal aa vpostavitev konservativne nadvlad« v kabinetu. Znano j«, da ofictjeino zastopstvo levice, sapopadeno v stranki L« bo ur (Delavska ■tranka). ni v vladi nikdar tvorilo «činkovltega protiutež)« proti konservativcem. Odkar )e is stranka v svojih bojih z Macdonaldom tagublla proje najboljše glave, ni več pridobila svojih rtaiih sU. Celo njen vodja Attlee je le Meda, brez-ftdejna figura, k' so jo postavili na njeno mesto ■golj is vidika zadrege Parlamentarno zastopstvo delavske stranke je osivelo, ker smatrajo strokovne organizacije, kt obvladujejo stranko s finančnega stališča, parlamentarne sedeže kot dodatne pokojnine *a zaslužne strokovne tajnike. Nafjačj« figura v laburistični stranki je bfl v feadnjeas času notranji minister Morris on. Za eeno svojega ministrskega stolčka pe se je Morrison tako seie vdinjal konservativcem, da }e zagovarjal Odkhmfhto stališče vlade k Beveridgejevem načrtu v Spodnji «bornici. Laburisti so «e maščevali za njegovo »izdajstvo« na ta način, da so ga ot> letošnji h Binkoftih vrgli k predsedstva stranke. Ko m konservativci pri zadnji v«eliki preosnovi vlade v lanski zimi odslovili Crippsa, je bilo jasno, da se ne bo zaustavil na polovici svoje poti. Medtem so trrršltt še per malih drugih vladnih sprememb, ki so dokazale, da gre vladni kurz na desno. Ko je pa te dni umrl finančni minister Kingsley Wood, je Churchill hitro zagrabil za priliko ter ojačtl še bolj pozicij« konservativcev. Zanimivo je, da je imela Delavska stranka za to velevatoo ministrski mesto — finančni minister ak riznttar je v Angliji za premirjem prva politična osebnost, ki mimo tega odloča tudi o razdelitvi davščin Itd. — svojega kandidata. Ta kandidat je bil Morrison, čeprav je o Binkoštih sfrčal iz vodstva stranke Kljub temu je bdi eden izmed najvidnejših predstavnikov levice Praktičnih izkušenj •( je pridobil Morrison tudi v londonski mestni «pravi. Toda v Churchillovih očeh ni našel milosti. Rizničarjem je bil imenovan Sir John Anderson, konservativec starega kova. Anderson je bil zlasti v Indiji zastopnik in zagovornik naj-ost rej šega angleškega imperijalizma. Kot notranji minister si je zlasti v krogih levice pridobil dovolj nezaupanja. Razumljivo je tedaj, da so bih levičarski krogi vsled njegovega Imenovanja zelo ozk>voljent. Toda Churchill se ni zbal burje v levičarskem taboru, ko je sedaj Izrinil Iz vlade tudi voditelja Delavske stranke majorja Attleeja. Ministrstvo za domtnijone je moral Attlee prepustiti Bdei&ovem« prijatelju lord Cranborne-u. ki spada v najožji krog Churchillovih prijateljev. Iot položaj v Italiji Pripravljenost za odpor danes refja Km4 IceJaj poprej - Vrata se Andi gospodarski red ▼ojnt poročevalec grof Podewils je objavi! v nemškem tisku zelo zanimiv prikaz polo&aja v Politi po kapitulaciji Badoglijeve vlade. Is nje-forSli Izvajanj posnemamo sledeče mirit: Teden dni po Badoglijevem udarcu, ki j» M namišljen kot iznenadenje za Nemčijo, je bila nemika proti akci ja izvedena v teki popolnosti, da ea lahko reče mirne vesti: obrambna priprav-Jtalije na obalah, zlasti pa v globokih bokih Ligurskega morja na severozapadu, je danes ie večja kot kedaj poprej. Med tisočerimi topovi so našle divizije tudi obalne baterije najtežjega kalibra. Za nspešno obrambo ali vposta-v® ne potrebujejo nič dragega kot bojaželjnlh posadk. Nemške čete, ki so bile vpostavljene v vzhod-dnetn deht svojega operacijskega področja v Gornji Italiji, so našle zlasti v Furianiji in v Istri celo zamotane razmere. Spočetka so tu sodelovali italijanski odredi z nemškimi divizijami brez odra na Badoglljevo izdajstvo. Izločitev posledic velikega Izdajstva je torej popolnoma uspela. Storjeni so bfli vsi potrebni ukrepi, da bi se zavarovale nemške čete, ki se borijo proti Anglo- Amerikancem. To se tiče tudi čet, ki jih ima Ge-neralfeldmarschall Rommel pripravljene v Gornji Italiji Nemško vojno poveljstvo je kmalu izvedelo, da hočejo nasprotniki vojne v Italiji pasti v hrbet nemški vojski s stavkami, sabotažo In po možnosti tudi z vpostavo četnikov. Proti temu se je nemška vojska močno zavarovala s popolno razorožitvijo italijanske vojske m civilnega prebivalstva. Oklici nemških vojnih oblasti svarijo prebivalstvo pred vsako sovražnostjo. Prebivalstvo se je nadalje moralo povrniti na delo; V ostalem je opažati, da si želi italijansko prebivalstvo po težkem zlomu vojne morale samo kruha in mirnega dela Nemška vojska kot ekse-kutiva sodeluje z italijanskimi oblastmi pri premagovanju gospodarskih in socialnih težav, ki so nastale v sedanji situaciji Italije. V prvi vrsti je bilo treba prebivalstvu preskrbeti kruha. Predvsem je bilo treba zboljšati sistem racionira-nje živil. Tudi produkcijo je bilo treba ohraniti. Vsak delavec in nameščenec ostane na svojem mestu kn sprejema dosedanje svoj« prejemke. Storjeni so bih aadalje potrebni ukrepi proti draginji, ki se ob takih preobratih kaj rada pojavlja. Piemontsko-lombardska industrija bo »aravno prispevala v okviru snloinih evropskih produkcijskih naporov po svoje. Kljub temu, da sovražni bombniki niso pustili celih delavskih stanovanj t Milanu, niso ustavili italijanske produkcije. Kakor so oetalt v veljavi italijanski zakoni, v kolikor ne škodujejo nemški vojski, so ostali ▼ veljavi tudi nemško-italijanski gospodarski dogovori kot podlaga na gospodarskem sektorju. Sodelovanje vojske z italijanskim uradništvom, ki j« ostalo v uradih, «e vrši po sledečih treh vidikih: Oskrba prebivalstva, sodelovanje gospodarstva r usodnem boj« Svrope m zavarovanje nemških čet. Te tri vidike se je združilo te pravilo ▼ tek na harmoničen način. Osebnost MnsaoHnl-ja, ki se je vrnil Iz ojet-nfttva, pa se dviga kot ogromno svarilo In granitna kontura na obzorju Italije. Z gigantsko silo >e MussoBni iztrgal italijanski narod iz objema njegovih slabosti, obupavanja te individualistične bojazljivosti. Peljal ga je zopet v trdo Sol« verovanja, TX>kora-van!a in bojevanla. O Žrtev protifašističnega terorja. 24. avgusta j« bil na povelje protifašističnih krogov «morjea bivši generalni tajnik Mussollni-jeve stranke Et-tore Moti. Karabtnjerski poročnik Taddei ga je v spremstvu 14 karabtnjerjev aretiral v postelji ter ga odvedel v avtomobilu v neki gozd, kjer so ga «strelih. MutJ-ju na čast je bil te dni preimenovan nek ttg v Rimu. Slavnosten potfelk ©rtsgriippeniagsi v WincSäschgTazii Mestece Windischgraz j« sten nemška trdnjava Spodnje Štajerske, ki ima lepo lego v ravninskem kotla reka MiBiing. Obdana od gorovja Karawnn-ken, Bechern m PoBruck, Meja dane« kakih 5000 prebivalcev. Na dan prireditve Ortsgruppentaga je bilo mestece v zastavah ter je nudilo lepo sliko. Ortsgruppentag, ki se je vrftil dne 25. ta 36. septembra, kot zadnji v vrsti Ortsgruppentagov v Kreisa Marburg-Land, je bil posebno podčrtan s prevzemom Hugo-Wolf-muzeja po Gauletterju v zaščito Reichsgaua in z otvoritvijo glasbena tole. OrtsgrapponfOhrer Pg. Kaltenbeck ja v svojem poročila a storitvah z opravičenim ponosom ugotovil, da ja Ortsgruppa klh* težavam, ki jih ni manjkalo, v dveh in pol Vetih prešla v sedanjost Njena površina obsega 184 g km s kakimi 6000 prebivalci. Lahko se trdi, da ttsočkratna mala dela frmkcijonarjev niso bila zastonj. Pa mi ne delamo — tako je zaključil Ortagruppenfflhrer — za pohvalo, pohvalo nosimo sami v zadoščenj«, da smo prispevali svoj delež za zmago. KredsffHjrer Doboczky je oceni! v svojem govora pomen stokratno povezanega in prepletenega nesebičnega dela skupnosti. Politično delo v Windischgrazu nikdar ni bilo lahko in tudi danes nI. Kljub trdovratnim naporom Slovanov j« to mesto v svojem jedrn ostalo nemško. Svetovna veljava Hugo-Wo!f-a In Ernst Go!l-a obveznje tud! njrrao rodno mesto Wtndischgraz ter vsakega posameznega med nami, da se mora zavedati, da nosi v srcu komad Nemčije. GaoMter in ReichsstatthaHer dr. Ulberreither je fdspsl v Windischgraz okrog pol pet« Tir®. Powh*rfl j» postavljen« fankdfonarje, formacij« Ifl CfOSto, pOBOIllO poslušal pevske nastope mladine ter sa s posebnim zanimanjem zabavljal t naj- Obisk GauHeiterja in Bundesliihrerja mlajšimi. Sledeč ogled storitvene razstave je Gauleiterju nudil priložnost, da se ja prepričal o kulturnem in gospodarskem del«. Poslovodje so mu razlagali stanje stvari v posameznih podjetjih. Gauleiter si je ogledal tudi razstavo obrtnikov, materinske službe in mladine t« ureditve urada Frauen. Posebno pozornost so Izbodile rokodelska dela šolarjev, med katerimi se bo gotovo nahajalo več talentov za mojsterske šole nemškega rokodelstva. Nato je Gauleiter obiskal razstavo akvarelov slikarja Viktor-ja Zack-a ter kmetijsko in gozdarsko razstavo. V nedeljo jutro je bila proslava v gaj« junakov. Po jutranji proslavi se je na Hugo-Wolf-Platza vršilo velezborovanje, ki se ga j« razen mnogih častnih gostov udeležilo nad 2000 prebivalcev mest« ter kakih 200 odposlancev botorskih Ortsgrupp: Deutschlandsberg, Frauenthal in Mifiagbrunn s fanfarami in godbo rudarjev Bundesftibrer Fran» Steindl je dal v svojih izvajanjih Ortogruppi Win-dischgraz smernice za nadaljuj« delovanje ter radostno naglasil, do si šteje v vesel}« tn čast, med 43 Ortsgruppami, ki so na Spodnjem Štajerskem bile odlikovane z zastavami, imeti tudi staro mesto Windischgraz. Pri prevzemu dežele postavljeni najbKžnji cilji se danes lahko smatrajo kot doseženi. O tem ne govorijo samo mnogoštevilna odlikovanja, ki si jih priborijo Spodnještajerci v bojih po frontah, temveč tudi visoko število Spodnještajercev, ki padajo za domovino. Vse, kar poseduje Spodnja Štajerska, je bilo istotako vpostavljeno v službo Reicha. Tu j« mišljen premog in les. Izvedba nadaliniega političnega cilia. povrnitev stottsočev Spodnj^štajereev, ki slišijo po krvni pripadnosti med na« tn k na», s« ▼ kratkih mesecih ni mogli izvršiti, bo p« kljub vseh 1 sovražnih prizadevanj, tudi v Windischgrazu uspela. Res je, da bo to stalo še boje, ravno tako . je pa tudi res, da se bodo uspešno končali. Tisti, | ki se nam še danes protivijo kot aktivni nasprot-| niki, bodo ravno tako zdrobljeni in uničeni, kakor tolpe, ki smo jih doslej uničili. Odbila je pa tudi ura za potnike med obema frontama, da se odločijo za eno od obeh front. V govoru, polnem mcalne zavesti, )« slehernemu poslušalcu vlival žareče priznanje vedno mlade Nemčije za Fiihrerja, njegov narod in njegovo sijajno bodočnost, ki bo nagradila vse tisočkratno doprinešene žrtve. Prireditev se je zaključila z Izročitvijo zastave, Po shodu se ie Bundesfuhrer zanimal za d**! razstave v ljudski šoli. Med drugim g« je zanimalo razstavljeno delo skupnosti in ročna dela učencev" za primerne naprave vzornih razredov, za razstavljene diplome iz škofijskih arhivov Izza časa reformacije ndarmerije ter alarmna kompanlja Wehrmannsrbafta. Popoldan ie ljudska veselica še enkrat združHa staro in mlado v Windischrrrazu. Med predvajan il mladine so plesi deklet Reichsarbef+sdiensta posebno ugajali. Prav let)! so bili tudi plesi mlad!h deklet v nieaovih čednih plesnih oblekcah, ki so jih izvajala bosa na zelenem travnika. Platevanie bolnilniške oskrbnine na Spodnjem Štajerskem Reidksvaraicherungsordnang, to j« odredb« s zavarovanj«, govori v f 184, da sa na mesto zdravniškega zdravljenja, preskrb« zdravil i« bolniškega denarja, lahko dovoli oskrba v bolnišnici. V praksi noaild bolniškega zavarovanja toga določila ne opoštevnjo ter navadno prevzamejo strelke bolniške oskrbe po določilih pravil, kadar «varovanec potrebuje oskTbo v bolnišnici. Urad Uberleitungsstelle ftkr Sozialverricherung je dostoj prevzel oskrbovalne stroške bolnišnic opirajoč se na pravila nosilcev bolniškega zavarovanja ia na v kmetijstvu zaposlene delojemalca v starem delu Gaua Steiermark, In *ic«r v raznih višinah. Za obrtne zavarovano* sa j« navadno plačalo vse stroške splošnega pristojnega razreda splošnih javnih bolnišnic, medtem ko se je sa v kmetijstva zaposlene zavarovance prispevalo samo 3 KM dodatka k dnevni oskrbi. Tudi za družinske pripadnike je bila različna ureditev, Za pripadnika takozvanih obrtnih zavarovancev »s je plačevalo polovico oskrbovahSBi strodhov, za pripadnike v kmetijstvu zaposlenih pa sam« 1 RM dnevno. Posebna ureditev je p* veljal« aa v kmetijstva hi v gozdarstvu zaposlene nameščence ter njihov« opravičene družinske pripadnik«. V kolikor se stroške ni krilo od strani urada Dbertei-tungssteBe fftr Sozialversichenntg, so jih morali poravnati zavarovanci sami aH pa socialna skrb. S pristankom pooblaščenca aa socialne zavarovanj« m js sedaj med zavarovalnico Ubarteitungs-stelle ftr Sozialversicheruag ia šefom dviln« uprave m Spodnjem Štajerskem, kot nadzorno oblastjo aad socialnimi zvezami na Spodnjem Štajerskem, sklenilo dogovor, ki določa z veljavnostjo z dne 1 oktobra 1943, da prevzame Uberleitungsstelle fdr Sozialversicherang in dar Unter-steiermark vse zavarovance hren razlik«, da-H M zaposleni v obrti ali v kmetijstva, delavci aH nameščenci, v slučaju potreb zdravljenja v bolnišnicah, plačevanje oskrbe stroškov v bolnišnicah. To velja za vse javne bolnišnica, nezgodni bolnišnici v Grazu 'n Kalhiranga v splošnih tarifnih razredih. Za družinske pripadnika, ki jim pripada pravic« do bolniškega zavarovanja, bo «rad Uber-leitungasten« v vseh primerih nosil polovico oskrbovalnih izdatkov v zgoraj imenovanih bolnišnicah, medtem ko bo drugo polovico prevzela zveza m socialno skrb (Fttrsorgeverband). To n« velja aa (lučaje, če se ju vzelo višji kakor splošni tarifni razred. V takih primerih prevzame zava- rovalnica Uberleitungsstelle polovica ladatkov za oskrbo m. razreda, medtem ko se mora razlika poravnali od zavarovanca samega, aH pa zavarovalnice, kjer je bil bolnik zavarovan aa dodatno zavarovanja (ZuschuBkassen). Odslej A torej v primerih, v katerih m opravičeni družinski pripadniki ne poshiiujejo višjega razreda v bolnišnicah, na podlagi tega dogovora ne bo več zahtevalo plačevanj bolniške oskrbnine po zavarovancih, ki so obvezni svojca vzdrževati. Zavarovalnica Uberleitungsstelle je aa podlagi posebnih določil dolžna plačevati polno bolniško oskrbnino tudi za družinske pripadnika, če s! v bolnišnicah zdravijo spolne bolezni. V vseh slučajih se bo odslej dovoljevalo 29 oziroma 52 tednov bolniške oskrbnine za zavarovance. Pri družinskih pripadnikih zavarovancev znaša najdaljša doba zdravljenja v bolnišnici 29 tednov. Doslej so svojci imeli samo pravico d« 13 tednov. Za zavarovance, ki se zdravijo v zavodu Gaua Graz-Feldhof, plača zavarovalnica Uberleitungsstelle oskrbovalni dodatek RM 2,50 dnevno, in sicer najdalje 52 tednov Za družinske svojce v istem zavodu plača ista zavarovalnica samo RM 1.50, največ za 26 tednov. To določalo velja počenši s 1. oktobrom 1943, in sicer tudi za vse že preje sprejete ter preko 30. septembra trajajoče oskrbovalne primere. Najnovejše metode v zdravljenju ?n poMjaniu raka ht predavanja p rt marl ja dr. Santner-ja. Primarij dr. Sentner Je v okvira mrada za izobrazbo ljudstva v organizaciji Stetriecber Heimat-bund v Maiburgu predaval e rak® In pobijanj« raka ter o boja zoper rak na atttenšei. Naval k predavanja, ki ja bil namenjea sanM aa adravnike in žensk«, ja bfl ogromen. Predavatelj ja po uvodnem popisa splošnega obolenja aa raka, ki lahko napada va« dale telesa, prešel na svojo glavno temo, na raka na maternici. Po razlagi bolezni je govoril o motnosM zdravljenja potom operacij« in obsevanja. Predvsem j« povdarll važnost ugotovitve bolezni, to s« pravi v času prvih simptonov obolenja, fca ja adravniška pomoč še motna. Pojavi raka v metal etreški dobi so bolj redki, ako ravno so izjema. Nedavno se J« rak ugotovilo na 15 mesečnem otrok«. V splošnem ni nikakšna starostna doba vama pred rakom. Mnogokrat se je ugotovilo raka te pri ljudeh med 15. in 20. letom. Procentno števHo bolnikov n« raku po starostni razdelitve Je sledeče: od 20. do 25. leta 0,9%, od 25. do 30. 4,7*, od 30. do 40. 27,01*/., od 40 do 50 39,02*/., od SO. *» 00 19,05%, od 60. do ?0 5,*/., nad 70. let 1,01%: Glede Spodnje Štajerske je dr. Santnsr ugotovil žalostno dejstvo, da je 90*/. vseh bolnic, ki so imele raka na maternici, prišlo prepono k zdravniku in s« jih radi tega ni več mogJo operirati. Pravočasni zdravniški pregled, lri naj «gotovi, ali obstojajo simptoni za obolenje sa raku aH ne, se ne more nikdar dovolj priporočati. Kakor s( ženska vsako leto pri zobozdravnika pasti pregle- dati zobe, tako je potrebno in priporočljivo, da sa vsako leto pusti pregledati tudi v tesn pogledu. V drugem delu predavanja se je dr Santner bavil z najnovejšimi metodami preiskav« potom kolposkopa, s katerim je dr. Hinzelmartn v Mi n-chenu že dolga leta kot vnet znanstvenik fn raziskovalec uspešno pobijal razširjenj« raka na maternici ter dosegel velike uspehe. Poslušalke so z velikim zadovoljstvom zasledoval« poročilo o doseženih uspehih, ki jih je predavatelj dosetel na Spodnjem Štajerskem s pomočjo edinega tukaj se nahajajočega kolposkopa, kaT Je potrdil dr. Htozelmann. Na vzpodbudo Gauleiter}« ta Rerich»-stetthalterja dr. Ulberreither-ja bo po 30 septembru 1943 vsak četrtek med 14. in 16, aro v ginekološkem oddelku bolnišnice v Marbuig«, Wein-baugasse 6, do nadaljnjega brezplačen preiried vseh žensk, ki bodo prišle In želele biti pregledane. Dr. Santner je prosil navzoče ženske, da bt svojim sorodnikom, prijateljem in znancem sporočale vest o tem brezplačnem pregledu ter »a ta način pomagale zavirati širjenje te hude bolezni te to v taki meri, da bi sleherna vinlčarske Sena na Spodnjem Štajerskem prišla na pregled Primarij je svoje zanimivo in koristno predavanje zaključil s pozivom, da bi žene smotrn!« zdravje za največje bogastvo v lastnem interesu, kakor tnd! v interesu ljudske skupnosti. Širite Šoferskega &5©$p>oo živino jeseni vsaj prve dni pasti po nad-torstvom odraslega in razumnega človeka. V nekaj dneh se namreč tudi samo hlevskega krmlje-»ja vajene žival! privadijo paše in postanejo mir-»ejše. Seveda si Mhko pamagamo pri krotitvi pre-lemiinih živali tudi s tem, da jim na privez j»fnr-le!j«) obesimo težko tnalo, ki ga morajo vlačiti ia seboj Privezovati živino na vrv ni priporočljivo, ker živina kaj rada vrv razgrize. V zveri z vprašanjem, kako moramo pesti in kako ne smemo, je treba še na nekaj opozoriti: Ne pretepajmo živine brez potreb« in ne gonimo )e sem in tja kot na kakšni dirki ca stavo! Po-»ebno mlado živino lahko s takim ravnanjem popolnoma »kvarimo, da postane divja, da se boji ljudi in ne poeti priti k sebi. Pameten pastir te-kaja skoraj vedno brez šibe, pač p« raj« vsako fival večkrat na dan prijazno počoha po glavi in jo ogovarja. Tudi ne škoduje, ako navadimo ži-Tino, da nam jemlje kruh iz roke, kar nam pride prav tndi, če žhrina zboli In Ji Je treba dati »dra-»II na kruhu. In fes nekaj ne nemo pozabiti omeniti: Napajanja pašne «vine1 Nevarno Je, napaja« «vino hkoj ko se stta vrača s paše! Lahko bi Jo začelo Mpenjati. Zato Je Iz previdnosti potrebno, da napajamo žtvino preden se gre past: ko pa se vrne i hlev, moramo čakati vsaj dobro uro, preden Bvino napojimo. Ce imamo v hlevu samonapajalne uprave, Jih moramo seveda xa ta čas pripre«! k Kaj naj pastirji na Jesenski paši delajo in kaj ne. Kaj naj pastirji na paši delajo?! — I kaj! Na živino naj pazijo, ali ne?! Seveda, to v prvi vrsti. Vendar pravi star pregovor, da je tisti delavec, ki dela eno samo delo, dober, a tisti, ki opravlja dvoje dei obenem, boljši. Tudi iz svojih mladih let vemo, da ostaja na paši, kadar je živina mirna in pridna, dovolj prostega časa. Vprašanje je torej, kako naj pastir ali pastirji, če jih je več, tak prosti čas prav izkoristijo. V šolskih nalogah smo včasih popisovali jesensko življenje na paši: kako smo kurili ter na žerjavici pekli krompir, kostanj, jabolka m vse, kar se nam je posrečilo kjerkoli najti, ali celo izmakniti. Brezdvomno je tak način izkoriščanja prostega časa na jesenski paši najbolj kratkočasen in posebno za mladino privlačen. Da-li pa je tudi najbolj pameten in koristen, o tem pa bi se dalo govoriti. Vsako leto beremo namreč o nesrečah, ki jih je krivo kurjenje na paši. Bodisi se je enemu ali drugemu otroku vnela obleka ali pa lasje, bodisi je veter zanesel goreče iveri v bližnjo slamnato streho, tako da je nastal požar. Pameten gospodar bo zato dovolil kuriti na paši samo, ako je navzoč vsaj napol odrasel človek in ako se pase tako daleč od vsakega poslopja, da je sanetenje požara nemogoče. Vsekakor pa mali otroci v tem primeru ne smejo biti navzoči, ako nimajo še posebnega varuha! Marsikdo bo seveda ugovarjal, češ: »Kaj pa naj torej delajo pastirji jeseni na paši, če si ne smejo kuriti in krompirja peči?! Ali naj morda berejo, ter pri tem pozabijo, da Jim je že vsa živina zdavnaj ušla v sosedovo repo, ali pa domov v hlev? I« Ne, čitanj« zares ne spada na pašo, čeprav Je zelo priljubljena razvada mladih pastirčkov m pa-stiric, ki so bolj »pridni«, ne »divjaki«. Mi bi svetovali vsem pridnim, pa tudi vsem porednim pastirjem, naj bi obenem, ko pasejo, opravljali kako delo, ki bo gospodarju koristno, pa tudi njim samim zanimivo. Nekatera takih del naštejemo: a) Trganje cvetov Jesenskega podleska (Herbst-zeitlose). Vsakdo, bodi odrasel, bodi otrok, bodisi kmet, bodi meščan, pozna bledordeče, "na visokih vratovih stoječe cvetje jesenskega podleska, ki »krasi« naše, predvsem močvirne in zanemarjene travnike v pozni Jeseni, ko j« drugo cvetje že »elanca pomorila«. Ne ve pa niti vsak kmečki gospodar, da se vprav iz teh nežnih Jesenskih cvetov razvije «pomladi strupeni »ušivec«, katerega Ustja »e živina brani uživati med senom, in če Je lačna primora-na da ga žre, zboli aH celo pogine od tega. Travnik, ki je zaraščen z Mi&vcem«, daje rito-nrj neužitno seno, pa tudi sa jesensko pašo ni kaj prida. Vsi kmečki gospodarji od kraja zato ušivec sovražijo, toda skoraj vsi od kraja puščajo jeseni lepe rdeče cvetove jesenskega podleska mirno cvesti, — ne vedoč, da bi lahko zatrli nadležni in strupeni ušivec, ako bi jeseni potrgali te cvetove, čim se pojavijo. Jesenski podiesek tvori namreč izjemo med rastlinami. Medtem, ko skoraj sve druge rastline cveto spomladi in jeseni obrodijo seme, dela jesenski podiesek ali ušivec drugače: spomladi tvori seme, a jeseni šele cvete. Zato trdijo šaljivci med našimi ljudmi, da se pri tej rastlini »rodi sin prej ko oče«. Seveda je to le navidez res, kajti seme se spomladi stvori iz cvetja-, ki je bilo oplojeno preteklo jesen. Pameten kmečki gospodar bo terej svojim pastirjem obljubil kakšno posebno nagrado, ako bodo pri paši obenem pobirali in trgali cvetje jesenskega podleska. Boljša kakovost sena prihodnje leto mu bo to nagrado z obrestmi povrnila. (Pristavljamo pa, da je treba močvirne travnike razen tega tudi osušiti, to je, izkopati odvodne jarke!) b) Kopanje Jam za sadno drevje. Vsakdo ve, da je treba za spomladansko sajenje sadnih dreves že jeseni izkopati jame. Toda skoraj nihče tega ne napravi, marveč hiti kopati jame zanje šele, ko ima drevesca že doma. In vendar bi pastirji ob jesenski paši v največ primerih igraje lahko izkopali potrebne jame. Seveda jim je treba pokazati kje in kako. c) Čiščenje osuševalnih in odvodnih jarkov. To delo pride v poštev posebno v ravninah, kjer že od nekdaj obstoje osuševalni in vodoodvajalni jarki, žal navadno zelo zanemarjeni. Vprav ob času Jesenske paše Je najbolj ugodna prilika, da take Joirke očistimo, preden nastopi zimska deževna doba. Pravzaprav bi lahko rekli tudi drugače: Kdor Jeseni čisti te Jarke, lahko obenem pase živino. • Takih del, Id Jih je nujno treba jeseni opraviti, najde prevdarec gospodar Se več. Na tak način Je mogoče, de «e odrasla delovna moč, ako ji poverimo Jesensko pašo živine, docel« zaposli; a če pasejo otroci, da dotičnik, ki taka dela v bližini opravlja, vsaj lahko pasoče otroke nadzira, kar je včasih bolj potrebno, kot paziti na živino. Kdor pozna življenje, ve, kaj s tem menimo, in nam bo dal prav! POZOR! Naročniki »Štajerskega Gospodarja«! Ako naročnik spremeni svoje stanovanje ali svoj naslov, mora to pravočasno javiti svojemu poštnemu uradu, ki mu dostavlja naš Hst Poročanja e takih spremembah na našo opravo so brezpredmetna. Kakor poStnl «radi sprejemajo naročnike ta naš Ust, tako sprejemajo tudi denar za naročnino. Pisanje na našo npravo po poštne čeke ni potrebne. Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! Izrezatil Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch {Nemščina za odrasla metodično in praktično.) W. Stunde. Di« Marillen meiner Mutter. (Schlaft.) Diese Nacht habe ich zwischen Furcht vor Entdeckung and Hoffnung auf großen Ruhm nicht geschlafen. Als ich am nächsten Tage von der Schule zum Mittagessen nach Hause kam, sah ich an den verweinten Augen meiner Mutter, daß die Obeltat bereits entdeckt war. Das ganze Tischgespräch bestand aus Marillen. Mein Vater schien den Vorfall gar nicht aufregend xu finden, und «s schien mir sogar, als ob er, wenn ar das Wort an meine Mutter richtete und »©eine Marillen« sagte, ein heimliches Lächeln unterdrückte. Mein Bruder schaute mich so merkwürdig an, sein Bück lag zwischen Haß und Bewunderung. Meine Mutter war trostlos. Wenn sich da« Wort »Dieb« einschliech, gab es mir fast einen Stich, and heimlich bitte ich am liebsten schon wieder alle Marillen auf den Baum znrückge-h&ngt. JA hatte nicht gedacht, daß diese Tat meiner Mutter so nahe ging, und mein Gewissen drückte fürchterlich, denn Ich hatte meine Mutter sehr Beb. Ich wollte wenigstens ein bißchen mein Vergehen wieder gutmachen and ein Körbchen Marillen für meine Mutter zurückholen. Als es Abend wurde, schlich ich mich heimlich hi den Wald tu unserem Lager. Die Marillen ■waren geheiligtes Eigentum des Stammes ge- worden. Ich wandte all« Vorsicht an, denn ich wußte, was mir droht« im Fall« einer Entdek-kung: Marterpfahl, Entehrung, Knechtschaft. Trotz meiner Vorsicht wurde ich bemerkt und verfolgt, aber ich konnte nicht mehr eingeholt werden. Mit klopfendem Herzen schlich ich in das Schlafzimmer meiner Eltern. Ich war eben damit beschäftigt, «inen Zierkorb am Kamin anzufüllen, als ich hinter mir ein Geräusch hörte. Meine Mutter war eingetreten. Wir waren beide überrascht. Ich wollte sagen, Ich hätte die Marillen beim Krämer gekauft, ich hätte..., aber ich brachte kein Wort hervor, wurde purpurrot und sah zu Boden. Es drückte mich fürchterlich in der Kehle, ich wollte standhaft bleiben, aber schon rollte eine dicke Träne über meine Wangen und da war es vorbei, ich begann fürchterlich zu schluchzen ... Meine Mutter zog mich an »ich, und als sie sagte: »Du bist Ja doch ein guter Bub«, da schien es mir, als kämen (kakor da bi ji prišle solze) ihr selbst die Tränen. Sie streichelte mein Haar und küßte mich immer wieder auf die Stirne. Ich habe nicht zu sagen brauchen, Ich hätte die Marillen beim Krämer gekauft, wir sprachen überhaupt nicht von den Marillen ... Am anderen Tag war der große Kriegsrat. Mein Bruder wurde Häuptling. Was ich keinesfalls er- HALE VESTI * Novi grobovi v gajih spodnještajerskih junakov. V hudih bojih na vzhodni fronti je našel junaško smrt za svojo domovino 191etni grenadir Emil Schupanetz iz Gruflnschak-Luttenberga. Svoje, mlad« življenje je zaključil dne 22. avgusta ter počiva daleč proč od svojih ljubljenih staršev, bratov in sestre, in sicer na pokopališču junakov v Poltavi. —- Dne 15. avgusta je usoda zahtevala da je našel junaško smrt na vzhedni fronti Gefreiter Rudolf Kolbl, ki je služil v nekem Gebirgsjagerregiment-u. Za njim žalujejo doma v Lugas-u pri Mureck-u starši, bratje in sestre. — Jehann in Antonia Domschak v Eichtal-u sta dne 21. avgusta izgubila svojega edinega sina Johann-a Domscheka, ki je služil kot Gefreiter na vzhodni fronti. Fant je bil star 21 let ter zapušča tudi sestro in «stale sorodnike. Iz smrtnega poročila se čuje, da je bil pokojni pravi junak ter v čast svojcem in svoji Spodnji Štajerski. — Na pokopališču junakov v Sablinu, na vzhodnem bojišču, so pokopali spodnještajerske-ga junaka Jakoba Lorbera, ki je padel dne 24. avgusta za Fiihrer-ja, Reich in svojo ljubljeno Spodnjo Štajersko kot Gefreiter nekena grena-dirskega Regiment a Doma je bil iz kraja Plein-sko, kjer zapušča starše, dve sestri in ostale sorodnike, medtem ko je njegov brat Alois kot vojak in bojevnik tudi na fronti. — Mathilda Schmoll iz Aublick-a je dne 23. julija izgubila svojega sina Aloisa Schmoll, ki je kot Gefreiter žrtvoval svojo mladost in življenje na oltar svoje domovine v hudih bojih pri Ladoškem jezeru. Njegovo zadnje počivališče je daleč proč od njegove drage mamice na pokopališču padlih junakov v VVigolovu. — Smrtna kosa je posegla tudi po 221etnem Stanislaus-u Machoritschu, ki je kot junak na fronti za svoj "tjubljen dom zapustil ta svet. Kot Obergefreiter in večkratni junak ter nosilec odlikovanja Eisernes Kreuz II Klasse, je dne 13. avgusta 1943 v obrambnih bojih vzhodno od Bjelgoroda za vedno zatisnil svoje mlade oči Mlad junak, na katerega je Spodnja Štajerska ponosna, je doma iz Marburq-a, kjer živijo sedaj žalujoči starši in sestre Za njim žalujejo tudi ostali sorodniki v Fraustauden-u, Pettau-u in Winterdorf-u. — V Marburg-u in Pettau-u obžalujejo smrt Franz-a "Lenza, ki je kot grenadir umrl dne 1. septembra t 1. na posledicah težke rane, ki jo je zadobil v krvavih bojih na vzhodni fronti. Lenz je umrl junaške smrti, ki je nastopila radi poškodbe povzročene po sovražnem orožju ter počiva na pokopališču padlih junakov daleč tam na vzhodu. Za njim se solzijo oči sedaj osamele vdove, polosirotelega sinčka, osivele matere, na bojišču se nahajajočega brata, sestre in svaka, ki je tudi na fronti. Prizadeti so pa seveda tudi ostali sorodniki. — Vzhodno bojišče je za- htevalo tudi žrtev iz Eichtal-a. Johann Domschek, Gefreiter, star 21 let, je dne 2t. avgusta padal častne in junaške smrti. Doma zapušča starš« in sestro ter ostale sorodnike * Spednještajerd so jnnatd. Spodnještajerc Franz Knap -iz Wiederdris^a pri Windischgraz-u je bil odlikovan za hrabrost, ki jo je pokazal v bojih na fronti, z odlikovanjem Eiserne« Kreuz II. Klasse. * Korpsführer Kraus na Štajerskem. Korpsführer NSKK Erwin Kraus, ki se nahaja na službenem potovanju, j« dne 27. septembra v spremstvu Gruppenführer-Ja Köbele-a obiskal Graz. Na meji mesta ga je pozdravil Führer Motorstandarte 88, Oberführer Stiegier Po obisku in razgovoru z Gauleiter-jem in Reich Statthalter-jem dr. Uiberreither-jem ter ogledu službenih mest Motorstandarte 88, je Korpsführer Krau« nadaljeval svoje potovanje. * Začasno zapiranja gostilniških podjetij. Reichswirtschaftsminister je spremenil svojo okrožnico ter določil, da smejo, biti gostilne in prenočišča samo mimogrede zaprta, to se pravi, če posebni razlogi onemogočajo nadaljnje drža-nje obrata. Tako zapiranje obratov ne sme trajati dalje kakor 14 dni. Pri tozadevnih dovoljenjih je strogo postopati in se izdajo samo tedaj, ako je na primer žena sama, ker je mož odšel k vojakom ali pa v slučaju bolezni lastnika, ki ne najde zastopnika. Podjetja, ki prehranjujejo več kakor 1900 oseb dnevno, se tudi začasno ne morejo ustaviti Sezonska j>odjetja »e lahko zapiiajo samo v času izven sezone Odločitve izdajo Kret-si po zaslišanja pristojne stanovske organizacije. Vsa podjetja, ki imajo oblastveno dovoljeno nsta-vitev, morajo na vidnih mestih svojih lokalov o tem izobesiti policijsko žigosan razglas. * Skrb za povečanje osebja za strežbo po gostilniških podjetjih. Da bi se odpravilo pomanjkanje osebja za postrežbo po gostilniških obratih, prireja organizacija Deutsche Arbeitsfront z vedno večjim uspehom izkušnja za tiste, ki se tega poklica niso učili. Ker je v zadnjem času ravno ženska v gostilniški obrti našla vedno večji delokrog, ker se moške vajence usmerja bolj v kuharske poklice, se v prvi vrsti vabi ženske k tem izpitom Dosedanja izkušnja je dokazala, da je osnovni predpogoj 23 let starosti, ki jo je vzeti kot najnižjo, ter najmanj petletno praktično delovanje kot strežnica, popolnoma dovolj, da dobi gostilniška obrt delovne moči, ki odgovarjajo vsem pogojem za streženje gostom in v tujskem prometu. * Nakup črnih nogavic. Kakor znano, nima dodatna oblačilna karta nikakšnih odrezkov za nogavice. Po obstoječih predpisih nI možna kombinacija dodatne oblačilne karte z isti pripadajočo oblačilno karto za nakup žalne obleke. Kakor poroča list »Textilzeitung«, se v pogledu žal- wartet hatte, trat ein. Er beqann sein Amt mit einer großzügigen Tat — meiner Begnadigung. Mein Vater war der einzige, der noch hin und wieder die Marillen in das Tischgespräch bringen wollte, aber meine Mutter qing darauf nicht ein Der Baum hinterm Hause blühte alle Jahre wieder, und obwohl er keine Früchte mehr trug, hing meine Mutter mit einer unsäqlichen Liebe an ihm Wenn sie sich ausruhte, so qeschah es am liebsten auf der Bank in seinem Schatten. Meine Mutter starb. Mein Bruder und ich erfüllten ihre letzte Bitte und setzten einen Zweig des Baumes auf ihr Grab. Da erst erzählte mir mein Bruder, daß er mich damals we«en der Marillen verschwärzt hatte ... Ich bin lang allein am Grabe qeblieben, ich koste und streichelte den Zweiq des Marillenbaumes und trat in die verqanqene Kinderzeit. . . »Du bist ja doch mein guter Bub!« Ich hörte diese Worte wie damals und verstand ihren tiefen Sinn . .. stummes Verzeihen — unerkanntes Heldentum meiner Mutter.. einer Mutter. Wörter. als ob — kakor bi anfüllen — polniti, napolniti anwenden (Vorsicht) — oprezen biti aufregend — razburljiv ausruhen (sich) — spočiti (se) Begnadigung (w) — pomiloščenje bereits (schon) — že bestehen (aus etwas), es bestand, es hat "bestanden — sestajati (iz), sestajalo je Bewunderung (w) — občudovanje Blick (m) — pogled blühen — cvesti da (jetzt) erst — sedaj šele drohen (mir droht) — preti« (groziti, preti mi) Eigentum (s) — lastfnina) einholen (jemanden) — dohitatl (koga) einschleichen (sich) — prikrasti se entdecken — odkriti, zaslediti Entdeckung (w) — odkritje Entehrung (w) — o sramoti tev erfüllen (eine Bitte) — izpolnW (prošnjo) Furcht (w) — strah, bojazesi geheiligt — posvečen geschehen, es geschah, es ist geschehen — zgoditi 6e zgodilo se je Gewissen (s) — vest heimlich — skriven, -«, -a, ta Je« -a, -e Heldentum (s) — junaštvo hervorbringen — iz-, pri-nestl, nstvariti Hoffnung (w) — upanje, nada, pričakovan)« Kehle (w) — grlo, qoltanec keinesfalls — nikakor ne Kamin (m) — kamin, dimnik Kinderzeit (w) — otroška doba, otroška leta Knechtschaft (w) — suženjstvo, hlapčevstvo kosen (liebkosen) — ljubkovati Krämer (m) — kramar merkwürdig — znamenit, -a, -a, nenavaden, -a, -o purpurrot — škrlatast, -a, -« Ruhm (m) — slava schleichen (Meh) — lezti, plaziti se schluchzen — ihteti Schluß (m) — konec, sklep setzen (einen Baum) — saditi (drevo) Sinn (m) — pomen, smisel sogar — cek> nih nogavic v tem pogleda lahko napravi izješ* ter izogne tema principa Na punkte dodata* oblačilne karte za žalno obleko pri istočasni od daji zepadljivega nabavnega izkaza se lahko kupi tudi črne nogavice * Luč je siguren cll) sovražnih letalskih bom* Zapomnite si to staro izkušnjo in izpolnjujte v» še obveznosti glede stroge zatemnitve! * Uporaba piščalk za dajanje znakov pri ko» trollraitja zatemnitve. Funkcionarji orqanlzaci)s Steirischer Heimatbund bodo odslei pri pregledovanju zatemnitev uporabljali piščalke ter z istini dajali znake, če najdejo pomanjkljivosti v zatemnitvi. Kadar se čuje znak s piščalko se moraj« vsi stanovalci hiše, kjer se Je dalo znak, prepričati, ali so vsa okna dobro in predpisno zatemnjena. Funkcionarji letalsk« zaščite so dolžni pri javiti vse. ki se pregrešijo zoper predpise o zatemnitvi. * Stroge kazni za tihotapstvo. Pred kazenska zbornico sodišča v Marburg-u a. d Drau, te j« moralo zagovarjati več trgovcev ker so po tihotapskih cenah prodali večjo količino živil ter m pri tem posluževali pomoči dveh nezvestih na-stavljencev prehranjevalnega urada v Marburg-a. Tihotapci so dobili stroge kazni Tako na primer je dobil 321etni trgovec Franz Lach 15 let ječ«, 381etni trgovec Hans Petschar 10 let ječe, 19!etni potnik Alois Kummer 8 let ječe, 46letni trgovec Juiius Crippa 7 let ječe, 541etna nameščenki prehranjevalnega urada v Marburg-u, Mana WW stan in 281etna trgovska nameščenka, Maria Schiller, vsaka po 5 let Ječe. Razen tega »o biS obtoženci kaznovani z visokimi denarnimi kasnimi. Kriminalna policija je te tihotapske kupčije odkrila med preiskovanjem, ki je teklo zo-j»er druge osebe, ki se bodo morale posebno zagovarjati radi ponarejanja živilskih kart. — Predsednik je v razsodbi naqla«il, da se je obtožene» moralo strogo kaznovati kot ljudske škodlMvce, da se ne omaja zaupanja v moč Reich-a in da s« zajamči pravičnost razdelitve živil. Izrek smrtn« obsodbe v težkih primerih se je opustilo, k<" s« je posebno obtožencema Lach-u in Crippu dokazalo samo del količine živil, ki ¡ih je navaiai» obtožnioa. Ta sodba pa mora biti opomin vsea tistizn, ki mislijo, da se v času težkih bojev nemškega ljudstva lahko umaknejo urejeni delitvi živil aH pa na škodo ljudske skupnosti obogatijo. Taki elementi bodo v bodoče lahko računali i Izobčenjem iz ljudske skupnosti. * Diamantna poroka. Zakonca Franz in Mart« Menoni v Krottendorf-u pri Pettau-u, obhajat» dne 8. oktobra 1943 praznik diamantne T>orok« Oba »ta stara 86 let ter uživata splošno spoštovanje. Rodila sta 13 otrok, od katerih živijo 5» štirje. Oče Menoni je bil leta 1878. vojak ter m je kot tak udeležil okupacije Bosne In Hercegovine v avstro-ogrski armadi Stamm (m) (Volksstamm) — rod, pleme standhaft — stanoviten, -a, -oj vztrajen, -a, -« streicheln — gladiti, božati Tischgespräch (s) — razgovor pri mizi Träne (w) — solza trostlos — brez tolažb«, brezupen unerkannt — nepoznat, -a, -o unsäglich — neizrekljiv, -a, -o unterdrücken (etwas) — potlačiti, stiskati Übeltat (w) — zločin hudodelstvo verfolgen (jemanden) — preganjati, zasledoval Vergehen (s) — pregrešek, zmota verechwärzen (jemanden) — očrniti verweint — objokan, -a. -o Vorfall (m) — dogodek, priqodek riehen, zog. ich habe qezogen — vleči, vtekd sem , Zierkorb (m) — okrasni koš zurücklegen — odložiti, prišteditl, na str«n de(va)t' zurückholen — nazaj prinesti Zweig (m) — vejica Redewendungen. nach Hause kommen — domov priti etwas aufregend finden — nekaj razburljiv« najti das Wort an jemanden richten — ogovoriti koga es gab mir einen Stich — zaskelelo me )e etwas geht mir nahe — nekaj me pretresa das Gewissen drückt — vest peče lieb haben (gerne habenl — ljubiti (rad imeti) ein biß.chen — malo etwas wiedergutmachen — nekaj poravnati es wird Abend — zmrači se, večer bo » Cvetoče jablane v septembru. V sadonosniku poseitnice Rose Kumpitsch t Kaindorf-u pri Leib-iite-o se nahaja več jablan v najlepšem cvetju. Narava je pač muhasta I « Predzgodovinske najdbe v Krainburg-u. Pri kopanju na Adolf-Hitler-Platz-u v Krainburg-u »o lašli ostanke črepinje loncev iz rane germanske tobe. Blizu poslopja Landrat-a »o našli tudi grobove iz šestega stoletja pred našim štetjem » Preskrba masti Je osigurana. »NS-Landpost«, fiasiio ReichsnShrstanda podaja poučljiv pregled • preskrbi masti v petem vojnem letu. Uvodoma k omenja, da sloni proračun za preskrbo ma6ti ta bodočih 12 mesecev na cenitvah. Stvama količina masla in masti Je odvisna od cele vrste predpogojev, ki se jih sedaj ob začetka časovne-|i odseka še ne more popolnoma pregledati. Dva maka sta, ki v smislu poročila lista »NS-Land-post« dajeta vtis o preskrbi masti: 1. V četrtem rojnem letu smo s 70 tisoči ton dosegli doslej «ajrišjo produkcijo masla. V prvi svetovni vojni je bila vsako nadaljnje leto produkcija manjša. I Nasadi oljaric so se povečali na 450 000 ha. V svetovni vojni smo v tem pogledu dosegli komaj 110 000 ha Največji vtis napravi primerjava tedenske porcije masti i* prve svetovne voj-se z današnjo. Leta 1918. so potrošniki imeli pra-Tieo na 62,5 g masti, leta 1943 pa na 219.75 g. Delavci pri najtežjih delih so leta 1918 dobivali 100 g, leta 1943. pa 581,25 g Tudi, če se v voj-a1h časih porclja masti ne more ravnati po potrebah. kakor jih poznamo v mirnem časti, se h>. primerjave vidi, da se je po zaslugi nacionalso-rialistlčnega tržnega reda in storitvene vpostave tndi na področlu preskrbe masti v tej vojni do-leqlo veVke uspehe. * Osebne izkaznice In njihova veljavnost. V irrho poenostavljenja v upravi, je Reichsinnen-ninister odredil, da osebnih izkaznic, takozva-lih Kennkarten s slikami, ni trefe a podaljševati, fe jim je potekla veljavnost petih let. Kedaj bo treba te izkaznice obnoviti, se bo seveda zopet tradno razglasilo. * Rokavice so podvržene punktom. Od rokavic ■o bile doslej samo pletene, od tkanih pa podlo-tene rokavice podvržene punktom. Po najnovej-len določilu urada Reirhsstelle für Kleidung, so rte vrste rokavic podvržene oddaji punktov ter i»di tega omejene v prodaji « Nakupni Usti za žepne baterije. Dodatno se poroča, da se žepne baterije lahko kupi samo u rožnate nakupne liste. (Einkaufschetne.) Take »akupne liste dobijo delavci In nameščenci pri «volih vod'teMfli podletll o-riroma pri gospodarili skupfT>aht telesno poškodovani ljudje in {lani letalske zaščite pa pri svojih pristojnih re-rlrllh Izdelovanje anodnih baterij je nstavllMO, * Nov prikrojevalrrt sistem, ki zameni a doseda-ijth 160. Krojaški mojster Welterdorff v StraS- burg-u, ki je hkrati vodja instituta- za raziskovanje krojaške prikrojevalne tehnike, je izumil nov enoten nemški prikrojevalni sistem. Reiehshand-werkmei6ter je odredil, da se bo namesto dsse-danjih 160 prikrojevalnih sistemov odslej učilo samo ta nov enoten sistem Pričakovati je poenostavljenje tndi v izdelavi ženskih oblek in perila. * Nemški prometni minister dr. Dorpmiiller je prispel v ponedeljek na povabilo bolgarsKega prometnega ministra inž. Petrova v Sofijo, kjer si je ogledal razne prometne naprave in železniške zgradbe. • Neumna klepetulja. »Tagespost« poroča: Otto von Habsburg, operetni potentat, ki ga takozva-ni zavezniki od časa do časa pokličejo iz oddelka »glavarjev brez prestola«, straši tudi pri nas v glavah neumnežev, ki mislijo, da bo ta mladi mož izpolnil njihove črno-rumene želje. Ker se pt v tem pogledu ničesar ne zgodi, ker biva Otto daleč tam na oni strani Atlantskega oceana, kjer je popolnoma na varnem, in zasleduje samo ponarejena poročila o zavezniških zmagah, gradi pri nas par nepoučenih ljudi pri dobrem pivu habsburške zračne gradove. Tudi 281etna kuharica Maria Roskaritsch iz Gersdorf-a pri Spielfeld-n j« bila mnenja, da bi bilo dobro svojim delodajalcem servirati takozvani cesarski sšmarn«: »Ce izgubimo vojno, potem pride seveda zopet Otto In bo trdno vladal!« Crno-rumena vedeievalka pa sedaj dolgo časa ne bo več imela priložnosti v svoji politični in duhovni omejenosti servirati »cesarski šmam«, ker jo je Izredno sodišče v Graz-u obsodilo na dve leti leče. Primer je opomin vsem omejenim in brbljavim Iju dem, ker vsi, ki klepečejo take neumnosti, potujejo tja, kjer Imajo čas in prosti čas, da si ozdravijo svole duhovne šantavosti.« • Visoka kazen za umetne splave. 651etna babica Maria Gutscheber iz Graz-a je z nedovoljenim posegom večim ženam povzročila umetne splave Za to dek> je vzela denar in živila V celoti so ji dokazali osem primerov. Svoia grešna dela je počenjala v stanovanju 411etne Marie Uei-ter tz Graz-a, ki Je v to svrho stavljala svoje stanovanje na razpolago in se pustila za to tudi plačati. Maria Gutscheber, ki je rad! sličnih kaznivih dejanj bila že dvakrat predkaznovana — takrat se jd Je tndi odvzelo dovoljenje izvrševanja babištva — Je bila kot zk>č1nka v Graz-u kaznovana z ■ tet težke ječe. Maria Reiter je pa dobila tri te pol leta ječe. ♦ Naš edini zakon: »Zmaga!«. Reichsorganisa-ttonslelter dr. Ley Je obiskal v spremstvu nekaterih zaslužnih delavcev oboroževalne industrije divizijo »GroBdeotschland« ter pri tem spregovoril mladim rekrutom, ki so sestavljeni skoraj tz samih prostovoljcev tz vseh kralev VeVke Nemčije med drugim sledeče: »NI odločilno šte- vilo, kakovost in tehniš&o rokovanje orožja, odločilno je vodstv® in duh čet. Ideja se mora utelesiti v vsakem moža. Najmanjši rekrut mora biti tudi pelitičen vojak. Danes smo vsi revolucionarni vojaki, ker vemo, zakaj se borimo: za biti ali ne biti Nemčije Zato je podvrženo vse naše dejanje samo enemu zakonu, zmagi!« * Legije prostovoljcev v nemški oboroženi silL V tej vojni ki gre zoper boljševizem in p:. to-kracijo, je mnogo narodov poslalo svoje prostovoljce, da so se priključili nemški oboroženi sili in se bojujejo sedaj ramo ob rami za skupne ideale in interese. Po nemških meiftih je to v veliki meri spremenilo tudi sliko uniform. V poslopju Zeughaus v Berlin-u so razstavili uniforme vseh prostovoljcev, ki stojijo z našimi četami na frontah ali pa se pripravljajo in vežbajo v to svrho. Pri tem ne gre samo za evropske, temveč tudi za azijske in afriške naTode. Ker se je v Aziji ustanovilo armado indijskih osvobodilnih bojevnikov, je to v Nemčiji imelo edmev v ustanovitvi indijske legije v Evropi živečih Indijcev. Kakor posnemamo iz časopisa »Deutsrhe Uniformen-Zeitschrift«, so indijski legionarji oblečeni v nemške uniforme, ki so mišljene zatropič-ne kraje. Na desnem delu desnega rokava nosijo znak legije v obliki grba. Ta značka prikazuje v vodoravnih rižah od zgoraj navzdol barve: oranžno, belo in zeleno. Preko istih je viden od leve na desno za naskok pripravljen tiger v oranžni barvi, z belimi progami na spodniem delu telesa. Znak nosi od zgoraj na belem polju napis »Svobodna Indija«. Na glavah imajo razen jeklenih čelad znane frontne čepice s senčnikom za tro-pične dežele. Velik del 1eg'onarjev pa nosi tudi turban. — V legijah so organizirani tudi prostovoljci raznih plemen iz Sovietije ki se boriio proti boljševizmu. T' nosijo nemške frontne uniforme. Razlikujejo se pa od nemšk;h pri ovratniku in pri znakih Tanga ter po znaku na rokavu, ki predstavlja narodnost kateri pripadalo * 17 milijonov aktov. Od milijenev vojnih ujetnikov in civilnih internirancev v vseh delih sveta, vodijo pri centralnem uradu za vojne »jetnike v Ženevi v Švici za vsakega poseben spis. Takih spisov imajo pri imenovanem uradu 17 in pol milijonov ♦ Gramofonske plošče h papirja. Madžarski izumitelj Eugen Szanto je izumil postopek, ki omogoča sprejemanje g'asov na papir. Gre za optično postopanje. Glasove se sprejema na papir v obliki krivulje, hi sicer z risanjem. Na optično gramofonsko ploščo se dirigira svetlobo električne svetilke, od tam se reflektira, nakar se spravi v akcijo fotografsko celice. Tej celici je priključen električen tok, ki se ravna po impulzu svetlobne količine. Ti udarci elektrike se nato prevedejo v radio ki Jih spremeni v glasove. kn Falle — v primern 1 Ich war damit beschäftigt — ravno sem es bavil i Hm •berrascht sein — preseneien Wti »twas an »Ich ziehen — nekaj k seb! vle« Ich habe nicht zu sagen brauchen — nl mi Mio treba refi tof etwas «angehen — pristati na kaj lingen (an jemanden) — posebno rad imetl koga Einige Sprichwörter: 1. Auf Regen folgt Sonnenschein. 1 Aus den Augen, aus dem Sinn. 3. Besser später als nie 4. Der Piophet gilt nichts in seinem Vaterland. 5 Einem geschenkten Gaul schaut man nicht te Maul. 6. Es ist nicht alles Gold, was glänzt. 7. Prisch gewagt, tst halb gewonnen. 8. Probieren geht Aber studieren 9. Die Katze läßt das Mausen nicht. W Wenn die Katze aus dem Hause Ist, haben Ue Mäuse Kirchtag Leichte Zwiegespräche. (Wiederhohmgsübung.) Was haben Sie hier? Ein Buch. Was für ein Buch? Die Reden de« FübreTS. Ich muß ein paar Zeilen aufschreiben. Haben Sie vielleicht einen Bleifstift oder eine Füllfeder? Mit meiner Füllfeder können Sie nicht schreiben Den Bleistift kann ich Ihnen leihen aber Haben Sie ein Messer oder einen Bleistiftspitzer? Hier ist mein Messer, aber nehmen Sie die kleine Klinge, sie tst schärfer als die große. Der Beweis. A_: Ich bin mit der Straßenbahn gekommen. B.: War sie überfüllt? A.: Und wie? Stellen Sie sich vor, diesmal sind sogar die Herren gestanden Zum Schnellsprechen. Die Katze tritt die Treppe krumm. Zur Judenfrage. Im Jahre 1925 waren fast 1% der Bevölkerung des Großdeutschen Reiches Juden. In Berlin waren es sogar 4.3% Im Jahre 1933 waren in Berlin Juden: 42% der Ärzte 52% der Kassenärzte, 35% der Zahnärzte und 56% der Rechtsanwälte In der Berliner Börse waren von 147 Vorstandsmitgliedern 116 Juden In der Reichsbanik von « Generalratsmitgliedern 4 Joden Aufgabe. Leichte Wiederholungsfragen: 1. Welche Farbe haben die Zähne? 2. Wieviel Finger haben wir? 3. Woraus macht man Kleider? 4. Wer macht die Anzüge? 5. Was trägt man nnter dem Rock? 6. Was trägt »an unter der Hose? 7. Was tragen wiT an den "Händen, wenn es kalt ist? 8. Wozu dient die Zahnbürste? 9. Wer ist das Oberhaupt der Familie? 10. Wohin gehen die Kinder, um etwas zu lernen? 11. Was braucht man, mn eine Türe abzusperren? 12. Wozu dienen die Stühle? 13. Wie heißt das Bett eines kleinen Kindes? 14. Womit ißt man die Suppe? 15. Womit ißt man das Fleisch? 16. Was gibt man tn den Tee, um ihn zu süßen? o Zanimivi nebeški pojavL Jesen je čas tudi zanimivih takozvanih nebeških pojavov. Zlasti so taka opazovanja ugodna tik pred in za nevihto. Po prezgodnji nevihti so se v velikem črnem oblaku videle kar tri lune, kakor da se peljejo v železniškem vozu in da vsaka posebej sije skozi okno Seveda je tak pojav le optična ali navidezna slika preloma lune (včasih tudi sonca) ob počez se nahajajočem oblaku v ravni črti. — Še bolj očividen pa je bil prizor po zadnji nevihti v noči od 20 t. m. Tedaj se je dotlej težko oblačno nebo nad obzorjem na zapadu naenkrat zjasnilo' v ravni črti tja do jugovzhoda, na drugi strani (le ne tako izrazito jasno) pa je bil sličen pojav viden tudi od zapada pa tja do jugovzhoda, tako da je bilo celo nebo le na obzorji čudovito jasno, drugo pa še temno oblačno Slična slika na enem delu neba je velikokratni pojavj izredno pa je, če obsega celo nebo, oziroma obzorje neba Pojav je bil to pot še tem bolj zanimiv, ker se je na najbolj svetlem delu obzorja neprestano bliskalo. Nevihta je bila torej zanesena (po vetru) od dalj-njih krajev tudi do in preko nas, in sicer kot ena posledic večjega vulkanskega izbruha. * Junaški Spodnještajerc. Pran* Pototschaig, Obergrenadier, doma is Ortsgruppe Kdtsch v Kreis-u Marburg-Land, je bil za hrabrost, ki jo je pokazal v bojih na fronti, odlikovan z odlikovanjem Eisemes Kreuz II Klasse. * 60. rojstni dan zaslužnega bojevnika, novinarja in pisatelja. Dne 29. septembra je stopil v 60. leto starosti glavni urednik dnevnika »Mar-burger Zeitung«, Pg. Anton Gerschack. Jubilant je rodom iz Radkersburg-a ter znan izza časa svetovne voine kot za hrabrost odlikovan rezervni oficir. Prevratna doba ga je našla v svojem rojstnem kraju, ki je tvoril takrat državno mejo, in je bil med prvimi, ki so se postavili v vrste bojevnikov za nemštvo. Po sklenjenem miru je bil ustanovitelj in urednik lista »Deutsche Grenz-wacht« ter pozneje prvi med tistimi, ki so se priključili nacionalsocializmu. Njegovo novinarsko delovanje ga je vodilo v Linz, kjer je vodil glasilo »Volksstimme«, ki je izhajalo v službi nacionalsocializma v bivši Ostmarki ter dalo podlago za nastanek nadaljnjih qlasil NSDAP. Razpust nacionalsocializma v Ostmark-i je Ger-schacka spravil tudi za zamrežena okna, pozneje se je podal v Munchen, kjer je deloval kot novinar za tisk tamkajšnjega avstrijskega tiskovnega urada. Po priključitvi Avstrije je prišel v Graz ter postal sotrudnik dnevnika »Tagespost« ter pozneje vodja založništva »Steirisehe Verlags-anstalt«. Leta 1941. ga je Gauleiter Uiberreither postavil za glavnega urednika dnevnika »Mar-burger Zeitung«, ki ga je iz skromnega glasila dvignil na današnjo višino. Gerschack je znan tudi kot pisatelj mnogih zgodbic, ki jim je dal gradivo iz življenja v njegovem domačem kraju okrog Radkersburg-a in ostalih krajev Spodnje Štajerske. Pg Gerschack-n želimo, da bi svojo ustvarjalno moč ohranil še dolga leta. * Junaška smrt za domovino. Rodbina Prau-ditsch iz Burgstall-a nam poroča, da je dne 3. septembra 1943 padel junaške smrti na vzhodni fronti pri Harkovu njihov sin Alols Prauditsch, star 22 let. Razen staršev zapušča sestre in brate ter ostalo sorodstvo. VmaUKtiKl I« SADJARSKI KOTIČEK Zelo važno za spodoje- , šiaferske vinogradnike! ♦ Po 4. oktobru Imamo zopet normalen čas. Ponavljamo, da je treba po odredbi vlade Reich-a dne 4. oktobra ob 3. url zjutraj poriniti vse ure za eno uro nazaj. * Smrtna obsodba radi razkrojevanja obrambne močL 13. septembra 1943 je bil usmrčen 571etni Fritz Grdbe iz mesta Penig. Ljudsko sodišče ga je namreč radi razkrojevanja obrambne sile obsodilo na smrt. Grobe je imel v Pekingu trgovino s poljedeljskimt stroji, ki je pred letom 1933. zelo slabo uspevala. Po letu 1933. se je njegov obrat znatno povečal. V svojem velikem obratu je prišel Grobe v dotiku z mnogimi Nemci. Hjih zaupljivo in zavedno zadržanje je venomer skušal podkopavati s svojimi hujskaškimi izjavami. Njegova defetlstlčna agitacija je bila zlasti naperjena predvsem proti raznim vodilnim osebnostim Reich-a Pri tem se je posluževal vselej gesel sovražnih hujskaških radio-postaj. Taki elementi, ki opravljajo pred milijoni poštenih Nemcev, bo-rečih se za dokončno zmago, posle sovražnika, nimajo pravice do obstanka v težki borbi, ki jo vodi nemški narod za svoj obstanek. Kdor pada na tak način v hrbet naših vojakov na fronti, je Izdajalec vsega naroda. Zaslužil si je brezpogojno iztreb'jen1e. * Dogodki v LjubljanL »Tagespost« poroča: »Po vkorakanju nemških čet v Ljubljano je nemška radio-oddajnica v nemščini in slovenščini oddajala na spremembah boqat glasbeni program. — Zupan mesta Ljubljane, general Leo Rupnik, je bil imenovan predsednikom pokrajine Ljubljana. General Rupnik se je rodil leta 1880. v Lokvi r Primorju. Po obiSKU nižje gimnazije je vstopi! v kadetno šolo v Karlovcu. Kot oficir je služil prvotno v 16 avstro-ogrskem peš-polku v Varaždinu, nakar je bil poklican v svr-ho višje vojaške izobrazbe v vojno šolo. V prvi svetovni vojni je pripada! nekaj časa generalnemu štabu Feldmarschall-a Conrad von Hotzen-dorf-a ter je bilfleta 1917 odlikovan z nemškim odlikovanjem Eisernes Kreuz Leta 1919 je bil prevzet v jugoslovansko armado, kjer je dosegel stopnjo divizijskega generala Po vojni leta 1941. se je umakni! v Ljubljano, kjer je bil leta 1942. imenovan županom mesta Ljubljane. V tem položaju si je Rupnik s svojo enerqijo in s svojim taktnim nastopom stPkel velike zasluge ter si pridobil splošno priljubljenost«. V Wochenblatt-u der Landesbauernschaft Steiermark štev. 39 je bila 25. septembra 1943 objavljena odredba it. 1 Wein- und Trinkbrannt-weinwirtschaftsverbanda Kärnten und Steiermark o prometu z grozdjem, drozgo, vinskim moštom in vinom. Iz te odredbe objavljamo najvažnejše določbe, katere so za vsakega vinogradnika posebno pomembne. Vsak vinogradnik je obvezan v roku 8 dni po končani trgatvi najkasneje vendar do 1. novembra 1943 prijaviti svoj celokupni v lastni ali tuji kleti ležeči vinski mošt pri pristojnem Ortsbeauf-tragter-ju für die Weinbauwdrtschaft (OBA) v področju katerega vinograd leži. Prav tako se morajo tudi prijaviti vse zaloge odprtih in ste-kieuičnih vin starejših letnikov, katere na dan prijave še niso prodane vendar pa podležejo 80%-ni prodajni obveznosti v smislu odredbe od 1. Oktobra 1942. Kontrolni organi Weinbauwirtschaftsverband-a odnosno Weinbauaiut-a imajo v svrho pregleda zalog vsak čas prosti vstop v vinogradniške kleti. Na osnovi izkušenj preteklega leta je upravičena domneva, da bodo zaloge deloma nepravilno prijavljene. Ker pa je urejena preskrba odvisna izključno le od pravilnega popisa zalog, morajo radi tega biti vse prijave, pri katerih se sumi na pravilnost od posebne komisije najkasneje do 10. novembra 1943 v kleteh prekontrolirane. To komisijo sestavljajo: župan, Ortsgruppenfuh-rer, Ortsbauernführer, Ortsbeauftragter für die Weinbauwirtschaft in Ortsstellenleiter gostilni-čarske zadruge. 2upan mora najkasneje do 3. novembra 1943 sklicati skupno sejo cele komisije, na kateri bodo prispele prijave pregledane in pri tej priliki določeno, pri katerih vinogradnikih je potreben naknaden pregled zalog v kleteh. Od ugotovljenih zalog vinskega mošta je dovoljen 10%-ni odpis za drože in pretakanje. Prodaja grozdja za prešanje kakor tudi drozge in vinskega mošta je načeloma prepovedana; prav tako je prepovedano točenje vinskega mošta ah ne popolnoma prevrelega vina. V Siedlungs-gebiet-u A, sreza Rann (južno Save in v občinah: Felddorf, Königsberg am Sattelbach, Wisell, Rann, Bröckel in Altlag) je dovoljen vinskim trgovcem nakup vinskega mošta s SchhifVscheini in kupnimi znankami. V to svrho bodo doslej veljavne kupne znamke pri Weinbauwirtschaftsverband-u preži-gosane s sledečim žigom: »Berechtigt nur zum Einkauf vom Weinmost im Siedlungsgebiet A«. če kletne razmera vinogradniku ne dopuščajo negovanje vinskega mošta v vinogradu ali pa, če ima premalo, odnosno nobenih sodov, sme OBA dovoliti vkletenje mošta v svrho poznejše ocemitve kot vino (Treuhänderische Einlagerung) pri kakean za to upravičenem vinskem trgovcu. Tega dovoljenja OBA ne sme izdati, če je vinogradnik član kake kletarske zadruge. Dotični heißt für augengesunde Arbeitsplatzbeleuchtung sorgen, heißt vor allem! Blendung vermeiden. Gut gerichtetes OSRAM-Licht bewahrt vor leistungsmin-dernder Überanstrengung. vinski trgovec, kateremu je vkletenje vinskega mošta dovoljeno, mora imeti odgovarjajoče kletarske priprave in jamčiti za strokovnjaško negovanje vkletenega moštai prat tako mora biti iz njegovih knjig vsak čas razvidno porekla tega mošta. Za vkletenje vinskega mošta j« upravičen samo tisti trgovec, kateri se lahko izkaže s posebnim potrdilom Weinbauwirtschaftsver-band-a. V slučaju, da kletne razmere vinogradniku ne dopuščajo negovanje vina v vinogradu, lahko dovoli OBA prevoz vinskega mošta t kako drugo vinogradnikovo klet tudi v kaki drugi občini. Vinogradniki, kateri so člani kake kletarske zadruge ne potrebujejo za oddajo vina zadrugam nikakega posebnega dovoljenja, temveč samo Transportschein, katerega izstavi OBA Vkletenje vinskega mošta v svrho poznejše ocenitve (Treuhänderische Einlagerung) pri gostilničarjih je brezizjemno prepovedano. Vinogradniki sinejo prodati vino samo tistim kupcem, kateri imajo kupne znamke (Einkaufsmarke). V kolikor posedujejo gostilničarji ali trgovci (Einzelhändler) lastne vinograde, morajo tudi isti kriti vse količine lastnega vina, katere iztočijo v obrtnih prostorih, s kupnimi znamkama in s Schluflscheini. Gostilničarji in kantinerji v vinorodnih srezih (CilH, Marburg-Stadt, Marburg-Land, Oberradkers-burg, Pettau in Rann) smejo kupovati vino samo v 'otičnam srezu, kjer izvajajo svojo obrt. ostilničar jem in kantineriem v izven v gornjem odstavku navedenih srezih je dovoljen nakup vina samo pri kletarskih zadrugah s K-znamkarri aM pri vinskih trgovcih z nakaznicami (Beruq»-anweisungen). Dotični gostilničarji izven vinorodnih «rezov, ki z računi in s Schlußschei™ dokažejo, da so počenši s 1. januarjem 1938 daljši čas kupovali vino pri enein in istem vinogradniku, lahko pri Weinbauwirtschaftsverbandu zahtevajo dodelitev ktipnih znamk, proti vrnitvi K-znamk ali nakaznic (Bezugs anweissing). Ze prevzem lastnih vtn lahko zamenjajo gostilničarji, kantinerji in trgovci (Einzelhändler) nakaznice (Bezugsanweisungen) odnosno K-zn«mke pri Weinbauwirtschaftsverhandu v kupne znamke. Kupne znamke so neprenosljive in veljajo samo v vinorodnem področju Štajerske in Spodnje Štajerske ter «e lahko pogojno in časovno omejijo z izjemnimi določbami. Izdane bodo kupne znamke s kupnim pravom za 10, 50, 100. 300 in 1000 litrov. Prodajalec je dolžan pred sklepom kupne pogodbe zahtevati od kupca predložitev kupnih znamk, da se na ta način lahko prepriča, če je kupec sploh za nakup vina opračlven. ÖBA nalepi kupne znamke na zadnjo stran zelenega Schlußscheina in jih z žigom odnosn« prepisom datuma s črnilom aH kopirnim svinčnikom razveljavi. Vinogradniki morajo od vseh, prodajni obveznosti podvrženih zalog brez ozira nato, če ležijo v lastnih ali tujih kleteh, najkasneje do 30. april« 1944 najmanj 50% in ostanek odštevši lastne uporabe, v smislu § 11 te naredbe, najkasneje do 30. septembra 1944 s Schluflscheini in kupnimi znamkami, prodati. Eventuelna prodaja in prodajni rok proste količine v smislu § 11 zadevne naredbe je prepuščena vinogradniku! vendar pa je pri prodaji tudi te količine upoštevati vse predpise o Schluß-scheinih, kupnih znamkah in cenah. Vinogradnikom, kateri so doslej za dozorenje kvalitetnih vin potrebovali daljši oddajni rok lahko Weinbauwirtschaftsverband na tozadevno vlogo podaljša prodajni rok. Iz količine za lastno uporabo sme vinogradnik oddati na drobno samo 2 litra vina, pri čemer pa tudi kupec ne sme pridobiti več kot 2 litra vina. Prodaja večjih količin na drobno je prepovedana. V posebnih slučajih lahko odredi Weinbauwirtschaftsverband takojšnje prodaje vina brez ozira na gornji prodajni rok. Z grozdjem drozgo, vinskim moštom in vinom, ki bi bilo prodano za nakup neupravičenim podjetjem ali osebam odnosno ne bi bilo pravo-tasao prodano, razpolaga Weinbauwirtschaftsver-kand. Vinogradniku pripadajo za lastno uporabo in » njegove delavce: pri pridelku do 1500 litrov sajveč 300 litrov, pri pridelku nad 1500 litrov 10%, toda največ 1000 litrov. Promet z grozdnjem, drozgo, vinskim moštom ki vinom nadzora v vsaki občini Ortsbeauftragter für die Weinbauwirtschaft, katerega imenuje Kreisbauernführer. On izstavlja Schlußscheine in kontrolira iste glede kritja s kupnimi znamkami. Njemu se mora vsak odvoz odnosno prevoz gor-»jih pridelkov — po možnosti 24 ur prej — javiti in zahtevati na podlagi Schlußscheina Transportschein. Od vsakega prodanega hl vina prejme OBA pri-«tojbino v višini 1.-— RM, katero mora plačati hipec in isto kriti iz svojega zaslužka. Vsako pošiljko grozdja, drozge, vinskega mošta in vina iz vinograda odnosno vinogradniške kleti, ne glede na to, če gre za prodajo ali pa za vkletenje pri kletarski zadrugi, odnosno kakem za to upravičenem vinskem trgovcu, mora spremljati Transportschein, katerega izstavi OBA. Obstoji eden prevoz iz več pošiljk, je za vsako posamezno pošiljko zahtevati poseben Transport-»chein. Orožništvo in nadzorni organi so opravičeni kontrolirati vsak transport glede Transportscheina. Prav tako so vsa transportna podjetja obvezana zahtevati pri prevozu grozdja, drozge, vinskega mošta in vina Transportschein. V slučaju, da se kaka pošiljka zaseže brez Transport-schaina, je poleg kupca in prodajalca tudi prevoznik kaznjiv. Za količine do 2 litrov ni potreben nobeden Transportschein. Grozdje, drozge, vinski mošt in vino, katero ie zaseže brez Transportscheina lahko Weinbau-wi; tschaftsverband brez odškodnine razlasti. Po končanem prevozu je Ttansportschem v roku S dni vposlati Wein- und Trinkbranntweinwirt-ichaftsverbandu »Kärnten und Steiermark«, Mar-barg-Drau, Nagystraße Nr 9. Dobavne pogodbe med vinogradniki na eni in vinskimi trgovci ali gostilničarji na drugi strani, katere se nanašajo na dobavo bodočih pošiljk vina, se ne smejo sklepati Prestopki proti odredbi so kaznjivi po veljavnih določbah. Kot prestopek se smatrajo tudi ukrepi, ki se proti besedilu odredbe direkto ne prekršijo, kljub temu pa vendar izogib iste predstavljajo. V kolikor bi se v izvedbi odredbe pokazale v posebnih slučajih krivične težkoče, lahko dovoli der Vorsitzende des Weinbauwirtschaftsverbandes na osnovi pismeno utemeljene vloge izjemne določbe. Zu kaufen gesucht* Abfällel Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte. TextilabtäJ-le. Alteisen. Metall, Glasscherben Tierhaare und Schafwolle kauft lautend |ede Menge Alois Arbeiter. Marburg/Drau. Drau-gasse 5 4 Kaufe Klavier oder chromatische Harmonika, oder tausche auch gegen Armbanduhr, event. Aufzahlung. Horwat, Knittelfeld, Bahnstraße 29. 24-4 Kaufe einen alten Motor 5—10 PS. Anschrift in d. »M. Z.« Marburg/Drau 23-4 Gebrauchte Harmonika, 4reihig, und guterhaltenen Photoapparat, 6x9, zu kaufen gesucht. Hans Kumelj, Obersontheim, Kreis Schwäbisch-Hall, Württemberg. 31-4 Kaufe Sessel jede Gattunq und Möbelstücke, auch schadhafte J Putschko, Marburg-Drau, Trie-stersträße 57 32-4 Stellengesuche Winzer, mit 2 Arbeitskräften, sucht Stelle. Josef Tschopresch, Strahleck 25, in den Büheln. 33-5 Weibliche Hilfskraft, kinderliebend, für Haus- nad Landarbeit zum Witwer nähe Marburg/Drau gesucht. Adresse in der Verwaltung. 27-6 Ein Winzer mit 2 Arbeitskräften wir aufgenommen. Anzufragen Duchatschgasse Nr. 4, Marburg-Drau. 25-6 Winzer mit einigen Arbeitskräften für Besitz 30 km von Cilii gesucht. Eigenes Haus, Garten u Äcker. Anschr. i. d. Verw d. »St. G.« Marburg-Drau. 34-6 Heirat 34jähriger Reichsbahnangestellter, schuldlos geschieden, wünscht die Bekanntschaft mit einem aufrichtigen und treuen Fräulein zwecks baldiger Ehe, auch vom Lande. Mit eigenem Heim erwünscht. Zuschriften, wenn möglich, mit Bild, unter »Froher Herbst« an die »M Z.« Marburg/Drau. 136-12 Paradentase ist neben der Zahnfäule (Karies) die am meisten verbreitete Zahnkrankheit. Sie ist eine Erkrankung des Zahnfleisches und Zahniialteappa-rates und wird hauptsächlich verursacht durch falsdie Ernährung, mangelhaftes Kauen und ungenügende Zahnpflege. Verlangen Sie kostenlos die Aufklärungsschrift „Gesundheit ist kein Zufall" von der Chlorodont.Fabrik. Dresden N 6. weist den Weg zur richtigen Zahnpflege Offene Stellen t Pferdeknecht wird aufgenommen bei Schunko Georq, Ober-rotwem 20, Marburg-Drau 101-6 Vsa ta določila so v veljavi, odkar je objavljena tozadevna odredba. Dienstmädchen wird aufgenommen bei Kaufmann Murko, Marburg-Drau, Meilingerstraße 24 147-6 Selbständiger, tüchtiger Verkäufer oder Verkäuferin und Lehrjunge oder Lehrmädchen wird sofort aufgenommen Gemischt warenhandlunq Tschulk Ferdinand, Schwarzenbach, Mießtal 155-6 Land- und Gastwirt sucht zwecks Ehe nettes Mädchen, von 26 bis 36, gute Wirtschafterin, die im Kochen und Buchhaltung versiert ist. Vermögen Nebensache. Zuschriften event. mit Bild unter strengster Diskretion unter »Untersteirerin« an den »Staj Gospodar«. 36-12 Funde - Verluste Winzerfamilie mit 4 bis 6 Arbeitskräften wird aufgenommen für eine Winzerei in Georgenberg an der Pößnitz bei Marburg Anfragen F Matiaschitz, Post Ran-zenberg bei Marburg-Dr 590-6 Hängt ihr lerzenswunscfi mit dem Besitz von viel Geld zusammen, dann spielen Sie jetzt mit in der 10. DEUTSCHE!! REICHSifTIERIE Ziehung 1. Kl. 15. u. 16. Okt. Wieder 480.000 Treffer mit über 102 Millionen RM Gewinne. Wählen Sie Ihre Gliicks-aummer aus meinem Nummern-Angebot 757 28160 52374 282181 787 33266 176444 290789 1195 34926 192920 342467 Erwünschte Nummern anstreichen. Angebot ausschneiden und einsenden. Ich (Name und Adresse) tiestelle nebst Ziehungsliste: ... 78 zu 3 RM ... ./2 zu 12 RM ... /4 zu 6 RM ... ./1 zu 24 RM Falls vergriffen, bitte ähnliche Nr. Frisch gewagt ist halb gewonnen! Bfllliyi STA&fl. LOTTERIE-EINNAHME iftftJiii* «iRAz.nr»i»rivG*$SF ? Telephon 10-32. Ganztägig geöffnet! Winzerfamilie mit 2—5 Arbeitskräften wird für eine Winzerei in Lubstawa, Post Treun bei Pet-tau, qesucht. Anfraqen: Scho-steritsch Hans. Treun bei Pettau. ___—_ 65-6 Winzerfamilie mit 2—5 Arbeitskräften wird aufgenommen für Winzerei Liebstau bei Treun bei Pettau. Dienstantritt anfang No-vembei 1943 Anfr.: Schoste-ntsch Hans. Treun bei Pettau -__95-6 1 Aufgenommen wird für Gemischtwarenhandlung eine weibliche Kanzlei-Kraft mit Kenntnissen der deutschen Korrespondenz und des Maschinschreibens Eintritt sofort. Kost und Wohnung im Hause. Gefällige Zuschriften unter »Untersteiermark« an die »M. Z.« Marburg-Drau i8-6 3 Kleiderkarten und 1 Bezugschein für Hausschuhe auf den Namen Puhr Silva, Heilenstem, ist abhanden gekommen im Schuhvertrieb Olli, Marktplatz. Abzugeben gegen Belohnung bei der Polizei in Cilti. 16-13 illtiiiiiM^: kauft wie alljährlich Alois AvkeÜer KatStmg, Draugasse 5 Prothesen jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz — orthopädische Apparate Leibbinden, Gummistrümpie. Brucltbäüder erzeugt und liefert das tühiesde Fachgeschäft F EGGER. Bandagen and Orthopädie Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute Marburg/Dr„ Mel-lingeistraße 3 Achtung) Modeil-abnahmen für Prothesen und orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel in Marburg ieden Freitag ganztägig statt 14 jjMlgj Haii und schwer traf uns die unerwartete Nach-rieht, daß unser lieber Sohn und Bruder JOSEF SWOLSCHAK Soldat in einem Grenadier-Regiment geboren am 1. Mai 1922 in Lipitza bei Laak an der Zaier, am 3. September 1943 bei den schweren Abwehrkämpfen an der Ostfront in soldatischer Pflichterfühlung sein junges Leben liefl. Unser Schmerz ist unersetzlich. Lipitza bei Laak an der Zaier, am 20. September 1943. Jasei und Maria Swolschak, Eltern, Leopold und Alois, Brüder, Antonia, Schwester. PEIgfSCIiES BAUS CILU Sensatlonsgastspie! der berühmten BELLIWI.SCHAU Zauber-, Jakir- und Illusions-Revue mit Variete-Einfegen Harry Talotta, der preisgekrönte, herrliche Kraftsportakt, sowie Fernando, die Lachkanone. — Wunder über Wunderl — Dienstag, den 5. Oktober 1943 um 20 Uhr, Mittwoch und Donnerstag um 14,30 und 20 Uhr.. — Kartenvorverkauf ab Diens-tag 10 Uhr vormittag im Theater. 30 Winzerehepaar wird sofort aufgenommen. Joh. Lotsctytschnik. Roßbach 125. b Marburg/Drau 28-6 Winzer, 2—3 Arbeitskräfte wirrt aufgenommen bei Jakob Pak Lind 58, P. Ranzenberg. 26-6 ' Der Landrat des Kreises Pettau (Veterinäramt) Viehseuchenpolizeiliche Anordnung Die mit meiner Anordnung vom 28. Juni 1943. ZI. Vet-W 7/12 verhängte Hundekontumaz in den Gemeinden: Burgstall, Leonhard i. B., Mallenberg, Strahleck, Winterdorf, Wittmannsberg und Wunnberg sowie Benedikten und Kirchberg i. B. wird mit sofortiger Wirksamkeit aufgehoben 383 '_ I- A. Dr. Schreiber, Amtstierarzt. BURG- LICHTSPIELE MARBURG il>,. tfUßGPLArZ t Nur bis einschließlich Montag: HANSI KNOTECK. VIKTOR STAAL WÄLDWINTER Für Jugendliche nicht zugelassenl Von Dienstag bis einschl. Donnerstag: NIPPON, DAS LAND DER AUFGEHENDEN SONNE Für Jugendliche zugelassen! ilaiiswaa^ ehemaliger Herrschaftsdiener wird für Schloss Thurniscla bei Peäiao gesucht ,7 mm Unsagbar hart ist für au du Bewußtsein, daß unser geliebter Sohn und Bruder EDUARD MEIER Grenadier für immer von uns genommen wurde. Kaum 19jährig fiel er bei Orel und gab so sein Leben für seine schöne Heimat. St. Anna, im September 1943. Tiefbetrauert von seinen Eltern «ad Geschwistern. Wir geben die traurige Nachricht, daB Herr P. Alfons Swet-Osm Stadtpfarrer za St Peter und Pari tat Pettau Bandagen alt«: Art sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagist. Marburg,'Drau. Herrengasse 4. 237-14 feöer 3ciri€i»s- Sölircr soll das Veroränupgs-iind Bsats&latt des Cheis det Zivilverwaltung in der Untersteiermark ¡esen Bezugs-preis monatlich nach langem, schwerem, mit Geduld ertragenem Leid» im 85. Lebensjahre am 27. September 1943, um 13.30 Uhr, gestorben ist. Der Entschlafene wirkt« segensreich als Seelsorger in Dreifaltigkeit und in St. Veit als Administrator des Dekanates Sauritsch und durch 20 Jahre als Pfarrer zu St. Peter und Paul. Br wurde mit mehreren Orden ausgezeichnet. Der Verstorbene wurde am 28. September 1943 vom Sterbeorte Meretinzen nach Pettau ttberrhShrt und in der Probsteikirche aufgebahrt, woselbst aas 29. September, um 10 Uhr vorm., die Trauerfeierlichkai tan stattfanden. Darnach erfolgte der Gang zum Friedhofe in Rogosnitz. Pettau, den 28. September 1943. Stadtpfarramt Pettau. „TS^ B E ITI11SCH E I N Ich spiele mit Senden Sie sofort A, /«, /«, /1 Originallos dar I. Klasse der 10. Deutschen Reichslotteria. Betrag folgt nach Erhalt d< Loses. — Ziehungsliste wünsch*. (Nicht Gewünschtes streichen). Nama and Anschrift! Versuche «Sein Glück £ PAIliniCDL Staatliche Lotterie-Einnahme GRAZ, SchnueJgasse 24 Ziehung L Klasse IS. Okt 1041 110 RM 1.25. Be- stellungen sind au die Geschäftsstelle des Verord-nungs- und Amtsblattes. Marburg/Drau Badgasse 6 '.u richten ANZEIGEN im »Stajerski Gospodar« sind erfolgreich! j Aulrui zur Meldung der in Haushaltungen beschäftigten Arbeitskraft« in der Untersteiermark. Auf Grund der Verordnung über den Arbeitseinsatz det häuswirtschaftlichen Arbeitskräfte vom 15 August 1943 (Ver-ordnungs- und Amtsblatt Nr. 25, S. 185) sind alle Haushaltungen, die ein« oder mehrere hauswirtschafthche Kräfte beschäftigen, zur Meldung bis 25. Oktober 1943 verpflichtet Die Meldung hat auf einem Formblatt zu erfolgen, das bei den örtlichen Polizeidienststellen (Bürgermeisterämtern) und Polizeirevieren im Stadtkreis Marburg/Drau erhältlich ist. Nach Ausfüllung ist das Formblatt dem Arbeitsamt (Nebenstelle), in dessen Bezirk die Haushaltung liegt, einzusenden. Als hauswirtschaftliche Kräfte sind anzusehen alle in einer Hauhaltung ständig, mindestens 12 Stunden wöchentlich, mit Hausarbeit beschäftigten Arbeitskräfte, Hausgehilfinnen, Tagesmädchen Halbtagsmädchen. Stundenfrauen (Bedienerinnen). Pflichtjahrmädchen, hauswirtschaftliche Lehrlinge Hausarbeitslehrlinge (Landwirtschaft), Haustöchter, Köchinnen, Zimmermädchen (Jungfern), Wirtschafterinnen. Haushälterinnen, Hau* wirtschaftsleiterinnen, Hausdamen und alle in der Kinderpflege in Haushaltungen tätigen Kräfte (Kindermädchen, Säuglingspflegerinnen, Kinderpflegerinnen. Kindergärtnermnea. Erzieherinnen). Das Arbeitsamt kann von den anzeigepflichtigen Haushaltungsvorständen die Anzeige und das persönliche Erscheinen sowie von den Hausfrauen und den hauswirtschaftliches Kräften das persönliche Erscheinen durch Zwanqsgeld erzwingen Bs wird außerdem darauf aufmerksam gemacht, daß die nach Paragraph 3 (2) der zweiten Verordnung über den Arbeitseinsatz in der Untersteierroark vom 12. März 1942 (Ver-ordnungs- und Amtsblatt Nr. 66. S. 473) für Haushaltungen mit Kindern unter 14 Jahren getroffene Ausnahmeregelung durch die Verordnung Ober den Arbeitseinsatz der hauswirtschaft-lichen Arbeitskräfte vom 15. September 1943 aufgehoben ist Demnach hat von nun an jeder Haushalt vor Einstellung einer Arbeitskraft die Zustimmung des Arbeitsamtes einzuholen. 364 Der Chef der ZI vi! Verwaltung in der Untersteiermark Der Beauftragte HSr Arbeitsfragen. 15. und 16. Oktober Ziehung l. Klasse der 19. Deutschen Reiciisloilerie WESIACH Staatliche Lotterie-Einnahma Marburg-Drau, Herren i. 2) Fernruf 20-97 _____/8 zu 3— RM je Klasse ___/4 zu ö.— RM je Klasss __/2 zu 12.— RM je Klasse __/1 zu 24.— RM je Klass« Name:. Anschrift:. \usschnetden und einsenden! w. BLANKE PETTAU BalenMoMik Bach- s. Papierhandlung BliCHDKBCKEREI 1« BfSC HEINDES Ei MFIIFC Pulver lir den reLULS wuchs aas rar die Mustang der Schweine REDIN, srt«. garantiertem Erlau* ZCNTKALDROGCDIE EMIL ItlllR SA larOnri ' Dran, Herrenf»as»«> SS Die Firma Schwab, Ärtemak, Schosteritsch & Co. Pettau eröffnet am 4. Oktober 1943 in Pettau, Adolf-Hitler-Platz (frühere Firma Artenjak & Schosteritsch) ein Geschäft füi Samen, Farben und landwirtschaftliche Bedarfsartikel aller Art sowie eine Glum-tauschstelle. Schwab, Arteniak, Schosteritsch * Co. Großhandel 142 Pettau Oqlas V „SliSEitSüEll GOSPOÜA&lir ima fiarvecfi us peh!